^ SOKOLSKI GLASNIK Џ 1925. V Ljubljani, dne 15. februarja 1925. 3. V. švajgar: (Nadaljevanje.) Delovanje JSS. v letu 7923. Sokolstvu sovražna javnost in organizacije kaj mnogokrat^ poudarjajo, da je sokolska organizacija udruženje meščanstva, da je sovražno takozvanim nižjim slojem in da tudi v političnem oziru ni nad strankami. Težko je ovreči te trditve brez statistike. Toda tudi v tem oziru je savez ih statistični odsek sestavil točen izkaz, ki govori več kot dovolj jasno in tudi zavrača vse nasprotniške trditve. V JSS. pride na 100 članov po poklicu 5-9 odst. delavstva, 8-3 odst. kmetov, 5‘5 odst. učiteljstva, 7'8 odst. dijaštva, 11'4 odst. trgovstva, 12-4 odst. obrtnikov, 17'5 odst. uradnikov, 2-2 odst. vojakov, 5'7 odst. akademično naobraženih (odvetniki, profesorji itd.), 3-8 odst. trgovskih nameščencev, 5 odst. obrtnih nameščencev, 0-6 odst. duhovništva in 12-8 odst zasebnikov. Kako lepa harmonija tolikih različnih poklicev in stanov! Za enkrat se vodi poklicna statistika vsega članstva; vendar pa v doglednem času izvedemo tudi poklicni pregled našega aktivnega članstva — telovadcev in telovadk. Ta pregled bo šele prav posebno poudaril, da je sokolska misel pognala skoraj v vsej državi med vsemi stanovi svoje korenine. Zunanji znak sokolskega članstva je svečanostni kroj. Tudi v letu 1923. se je število krojev dvignilo od 4231 na 4653, tako da ima-vsak 8-5 član svoj kroj ali 12 odst. vsega moškega članstva. Za zunanjo reprezentanco Sokolstva ob priliki javnih nastopov je poleg članstva skrbelo še 71 društvenih sokolskih zastav, 25 sokolskih godbenih zborov s 539 člani in 29 fanfarskih zborov s 313 člani. Trobenta škili zborov je jako malo — samo šest. Sokolski nastop mora biti imponujoč in navdušujoč. Zato smo mnenja, da naj vsako sokolsko društvo čimprej preskrbi članstv.u sokolske kroje. Toda koliko bolj prožen in živahen je korak ob zvokih trobentaškega zbora ali celo fanfare! Velika društva pa nastopajo z lastnim popolnim godbenim zborom. — Vsako, tudi najmanjše sokolsko društvo je dolžno svoji reprezentanci, da si ustanovi trobentaški zbor, sestoječ iz najmanj štirih članov. — Vse premalo poudarjamo svojo silo na ulici. A ko hočemo uspehov, pojdimo ob zvokih sokolskih koračnic med narod na delo! Delovanje sokolskih društev se je v letu 1923. gibalo v običajnih mejah. Leto 1923 kot pozletno leto je bilo nekakšno leto odmora. Vendar pa delovanje ni počivalo. V vseh panogah zaznamujemo prav lepe uspehe in napredek od leta 1922. Vendar je tudi sokolskemu idejnemu in telovadnemu napredku mnogo ovir napravljala splošna gospodarska kriza, ki je trajala v letu 1923. dalje. Mnogo sokolskih društev je bilo brez svoje strehe, obsojenih samo na parmesečno delo poleti. Zopet druga društva, ki so si gradila svoj sokolski dom, so se morala z vsemi silami.boriti za gospodarsko ravnotežje, da ostane s požrtvovalnostjo in trudom postavljeni dom društvena last. Leta 1923. izkazujejo sokolska društva skupno 8,086.888 Din 27 p dohodkov (leta 1922 — 5,925.809 Din 93 p) in 7,411.326 Din 51 p (5,260.912 Din 70 p) izdatkov. Celokupni denarni promet je znašal nad 15 in pol milijonov dinarjev! — Dokaz, da so se društva z vso vnemo pripravljala k zidanju lastnih domov, je doprinešen v tem, da je zbirka društev za lastne dome znašala leta 1922. samo 1-4 milijona dinarjev, koncem leta 1923. pa že 3,155.672 Din. Nekaj (lomov pa je bilo dograjenih. — Zaradi zanimivosti bodi omenjeno, da je stavbna delavnost sokolskih društev tam največja, kjer je Sokolstvo najbolj izpostavljeno napadom nasprotnikom. V Sloveniji, kjer se borimo proti klerikalizmu, je bilo dograjenih že 24 sokolskih domov, nekaj jih je v gradbi, mnogo pa v načrtih. V splošnem je pričela na vsej črti doba mirnega in uvidevnega gospodarjenja z društvenim imetjem. Društva so si pričela nabavljati telovad.no orodje, razne higijenične pripomočke, strokovne knjižnice itd. Celokupno imetje vseh v JSS. združenih društev je znašalo, četudi samo površno cenjeno, nad 15,880.000 Din, kar znači pri letu 1922. napredek za 7,270.000 Din, kar samo potrjuje naše trditve. Statistika za leto 1924. nam bo tudi v pogledu društvenega gospodarstva prinesla še mnogo podrobnejših podatkov. Telovadnice. Pravilno delovanje vsakega pravega sokolskega društva je odvisno od tega, ako ima društvo primerno telovadnico za zimsko dobo in zadostno letno telovadišče. Tudi kopališče je jako važno. — «V svojem svoj gospod!» pravi pregovor, ki se tiče v veliki meri tudi sokolskih društev, zakaj ako je društvo posestnik lastne telovadnice s stranskimi prostori in pa tudi zadostno velikega letnega telovadišča — je društveno delovanje osigu-rano — vsaj je takemu društvu boj za obstanek skoraj nepoznan ali pa vsaj neprimerno lažji kot društva ali odseka brez lastne strehe ali celo brez vsake strehe sploh. Kakšen položaj je bil v tem pogledu leta 1923. v JSS? Neugoden! Naša sokolska društva so pač imela v 323 slučajih telovadnice, toda le 34 telovadnic je bilo v posesti društev (9-4 odst.) in le 107 društev je telovadilo po šolskih telovadnicah, oziroma šolskih prostorih. Šolske telovadnice so le v redkih primerih zgrajene po modernih telovadnohigijenskih zakonih — marsikatere so pa še slabše kot navadni gostilniški saloni. Vsa ostala društva, 185 po številu, so odkazana zaradi pomanjkanja lastne strehe in ker v dotičnih krajih ni tudi nikakih šolskih telovadnic, na gostilniške dvorane, občinske posvetovalnice, razne večje sobe v privatnih hišah, gospodarska poslopja itd. Njihovo delovanje je tudi tem primerno. Najbolj ovirana pa so v svojem delovanju ona društva, ki so sploh brez telovadnice. V JSS. je bilo 11-7 odst. vseh društev brez vsakekoli strehe, odkazana samo na delovanje od aprila do konec septembra, in to na kakem travniku, dvorišču ali celo samo na javni ulici. — Toda sokolska vztrajnost premaga tudi slične ovire. V pogledu letnih telovadišč je položaj ugodnejši. Mnogo je bilo društev, ki so si nakupila v svrho kasnejše graditve telovadnice že zemljišče in si ga preuredila začasno v letno telovadišče. Druga društva so zopet imela poleg lastnega doma/tudi lepo vzorno urejeno telovadišče. — Lastno letno vežba-lišče je imelo leta 1922. samo 28 društev, leta 1923. pa 37 društev. Najeta telovadišča je uporabljalo 194 društev. (Dalje prihodnjič.) Dr. Riko Fux: Nekoliko reči o financijskom pitanju naše organizacije. Na raznim sednicama odbora JSS., osobito na sednicama starešinstva a takoder i na drugim sokolskim sastancima ponovno smo raspravljali o finan-cama naše organizacije. Izvanredno hitri razvoj Sokolstva nakon vojne za-htevao je, da hitro usavršimo sokolske organizacije, što je tražilo od sviju funkcijonara i od ostaloga članstva sve to većih žrtava. Gospodarske neprilike iza rata, koje su u bedu strmoglavile u prvom redu srednji stalež, koji je bio vazda temelj naše organizacije, prouzročile su u pojedinim društvima a time i u župi i u centralnoj organizaciji krize, koje je mogla podnesti sokolska organizacija imajuči idealno oduševljeno članstvo, koje ne traži slave ni koristi, nego žrtvuje za dobrobit organizacije sve što je u njegovoj vlasti. Hitri razvoj sokolske organizacije zadavao je osobito centrali, to jest JSS., sve to veće zadače, koje je mogla reševati samo teškim financijalnim žrtvama. Rad centralne organizacije za stara, več izvežbana i upućena društva po-svema je drugi, nego rad za posve nova, neupučena, a Šesto o sokolskoj ideji nepoučena društva. Jugoslovenski je sokolski savez baš u tom pogledu pokazao u minulo j dobi toliko životne snage, da je malenkosnim sredstvima, kojima je raspolagao, svladao sve zapreke, koje su sprečavale njegov razvoj. Moramo priznati, da je članstvo shvatilo što znači taj rad pa nije nikada načelno odreklo opravdanih zahteva starešinstvu. Naglasujem