-   104   —
Nikar obupati zavolj pravične ob-veljave slovenskiga Jezika:
Ce se ozremo na to, kar je nas narodski jezik pred malo leti bil, in na to pogledamo, kar je sedaj, moramo poterditi, da se je v sedmih letih zgodilo, kar vročo-kervniki v sedemdesetih pričakovali niso. Ze se več ali menj po celi slovenski deželi slovensko piše, v učilnicah v slovenskim jeziku uči, že se pri kaznovavnih sodnijah in porotah slovenski jezik razlega; že taki gospodje, ki pred 5 leti na ta jezik še mislili niso, v njem ginljive govore imajo. Pri tem takim ni tedej obupati. Nemška narodnost je pred 100 leti in še pred veci protivnike imela kakor sedaj slovenska. Cesar Dragotin V. je rekel, da spanj olj s ki jezik je vstvarjen za čast božjo, laški za petje, francoski za ljubezen, nemški pak za vajo konj!!" Ko bi ta cesar sedaj od smerti vstal, bi se čez svojo kratkovidnost zlo čudil. Nemška gospoda se je od nekdaj svojiga narod-skiga jezika ogibala in se še dan današnji s francoskim šopiri. Boruski kralj Miroslav II. je jezik svojiga nemškiga ljudstva čertil; on je vselej v francoskim jeziku pisal in govoril. Pod Marijo Terezijo se je še po Nemškim pri mnozih sodnijah po latinsko pisalo. Kako se je do današnjiga dne vse to spremenilo! Pravica nemškiga jezika je na Nemškim obveljala. In kdo je te premembe vzrok ? — iskreni možje, ki so se za izobraženje narodoviga jezika in za vter-jenje narodovnosti krepko poganjali, so v ti reči zmagali. Zatorej le ne obupati tudi zastran obveljave naši-ga slovenskiga jezika, in le čversto naprej! Zmaga mora biti pravica! Več pa ne terja noben pravi rodoljub.