1 NOVEMBER 1976 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA ŠT. 10 LETO 4 SOFINANCIRANJE GRADNJE ZDRAVSTVENEGA DOMA V LITIJI, ZDRAVSTVENE AMBULANTE V GABROVKI IN OSTALIH OBJEKTOV NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI. Delovni ljudje so se odločili Občani v krajevni skupnosti se bomo v kratkem odločili za povečanje samoprispevka iz 1 na 2 %. Zbrana sredstva bomo namenili za gradnjo zdravstvenega doma in zdravstvene ambulante v Gabrovki. Tako zbrana sredstva ne bodo v celoti pokrila investicije, zato so potrebni še drugi viri financiranja. Eden izmed njih je tudi prispevek delovnih ljudi, ki se zbira iz naslova osebnih dohodkov. Za ta način financiranja v občini sprejemamo poseben družbeni dogovor, o katerem se izrekajo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. Dosedanji potek sporazumevanja oz. družbenega dogovarjanja je znova potrdil visoko zavest delovnih ljudi v naši občini. Saj ni bilo primera, da bi se celoten zbor v temeljni organizaciji združenega dela odločil v nasprotju s predlagano rešitvijo, ki jo nakazuje družbeni dogovor. Takšna visoka zavest nas vseh, izvajalce programov obvezuje, da bodo s solidarnostno zbranimi sredstvi gospodarili kot dobri gospodarji. Sedaj, ko je odločeno o tem izredno pomembnem viru financiranja v delovnih organizacijah, se bomo tudi občani v krajevni skupnosti laže odločali za povečani samoprispevek. Družbeni dogovor o sofinanciranju planskih nalog na področju družbenih dejavnosti predvideva tudi združevanje sredstev za usmerjeno izobraževanje v občini. Koncept izobraževanja, osnovnega in srednjega, predvideva 10-letno obvezno šolanje. V 9. in 10. letu šolanja naj bi se otroci odločili o vključevanju v delovno razmerje ali o nadaljevanju šolanja na srednji in visoki šoli. V naši občini imamo zadostno število učencev, ki končajo osmo leto šolanja in s tem tudi pogoje za izvedbo prve faze usmerjenega izobraževanja. Usmen'ena šola prinaša učencem določene prednosti. Ena izmed njih je, da se ne Stoletnica šole Verjetno le malo Litijanov ve, da bomo proslavljali prihodnje leto stoletnico šole v Litiji. To je pomembna obletnica, katero naj bi, kot vse druge stoletnice, primerno proslavili. Šola je v teh sto letih napravila velik skok. V Litiji so bile šole na različnih mestih. Skoraj vedno se je kljub temu, da ima pomembno družbeno vlogo, stiskala v prostorih, ki so bili zgrajeni v druge namene. Tako so dosedanji prostori osnovne šole združitev prostorov bivše sodnije, prizidka in osnovne šole. Edina zgradba, ki je bila zgrajena namensko za potrebe osnovne šole, je sedanja osnovna šola (nižji razredi). Ta zgradba je bila zgrajena leta 1912. Tako po 64 letih dobivamo v Litiji zopet objekt, ki je namenjen šoli. To je nova šola na Graški dobravi. Zanimivo bi bilo analizirati razvoj šolstva v Litiji v teh sto letih. Prav je, da to resnično tudi storimo. Zato je bila v ta namen na osnovni šoli Litija imenovana posebna komisija, ki zbira gradivo o stoletnem razvoju šolstva v Litiji. Z zbranim materialom bomo organizirali razstavo ob slovesni otvoritvi nove šole na Graški dobravi (predvidoma 24. 12. 1976). Komisija sama pa ne bo mogla v popolnosti predstaviti vsega gradiva, v kolikor ne priskočijo na pomoč tudi ostali občani Litije. Zato prosimo posebno starejše občane Litije, da POBRSKAJO ZA STARIMI FOTOGRAFIJAMI, ZVEZKI, SPRIČEVALI IN VSEM, KAR JE V ZVEZI S ŠOLO V LITIJI. Prosimo, da te dokumente odstopijo za razstavo. Po zaključku razstave bo dobil vsak dokumente vrnjene v najkrajšem možnem času. Vse to bo pripomoglo k ob-jektivnejši sliki razvoja šolstva v Litiji v teh sto letih. Poudariti moramo tudi tole: OB STOLETNICI ŠOLE JE ZRASLA, S SOLIDARNOSTJO OBČANOV, NOVA ŠOLA NA GRAŠKI DOBRAVI. Franc Maver bo treba voziti v šolo v Ljubljano ali v druge šolske centre, pred delovne ljudi pa seveda postavlja zahteve po gradnji novega objekta, saj v obstoječih in novozgrajenih šolah ni mogoče zasesti prostorov, ker so celodnevno zasedeni. Družbeni dogovor predvideva, da del stroškov za gradnjo takšnega centra prispevajo delovni ljudje iz osebnih dohodkov. Vse druge obveznosti iz družbenega dogovora pa so v dogovoru le še enkrat omenjene, saj smo se o virih financiranja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, odločili že prej. Prepričani smo, da sedaj ne bo dileme, kaj obkrožiti na referendumu 21. novembra 1976. Kdor je v delovni organizaciji dvignil roko za sprejem družbenega dogovora, tudi v krajevni skupnosti na dan glasovanja ne more glasovati drugače kot „ZA". K. Ob dnevu mrtvih so bile po vsej občini žalne slovesnosti. Na sliki: delegacija Zveze borcev polaga venec k spomeniku žrtvam NOB v Litiji. Dedek mraz brez razlik Dedek Mraz.. Čas, ko se leto sklene, čas veselja najmlajših, dobrotnik, ki obdarja in razveseljuje najmlajše občane. So res vsi otroci, ki ga zadnji mesec v letu tako težko pričakujejo, tudi veseli in srečni, ko se od njih poslovi za leto dni? Velika večina je, nekateri pa ob srečanju z njim prvič občutijo krivico, neenakost ali kakor si že razlagajo občutke, ki se jim porajajo v njihovih mladih drobnih srčkih, ko spoznavajo, da je bil Dedek Mraz tisti, ki so ga tako težko pričakovali, ki je sinonim dobrote in radodarnosti, do njih mačehovski, saj je nekatere med njimi obdaril z bogatimi in lepimi da- Taksi v Litiji S prvim oktobrom je pričel v Litiji opravljati taksi službo Jože Erjavec, ki bo s taksijem Zastava 1300 lux opravljal usluge, kijih v Litiji do sedaj še nismo imeli. Taksi lahko občani pokličejo na tel. štev. 88-597 in sicer od 7. do 14. ure. Po 14. uri pa se taksi lahko naroči na taksistovem naslovu: Litija Valvazorjev trg 3. Taksi je vsekakor spet ena izmed koristnih pridobitev v občini. rili, druge pa le s tolažilnimi besedami pospremil do vrat, ne da bi jih obdaril, ali pa kar je še huje jih sploh ni obiskal. Solze, ki se jim v takih trenutkih v potokih zlivajo po njihovih dobrohotnih licih so obtožujoče in vprašujoče. Ne gre in ne gre jim v glavo, zakaj nekateri dobivajo darila, celo po več daril, nekateri pa dobijo bore malo ali nič. Saj bi moral biti stari dobri Dedek Mraz do vseh enako dober tako so jim pravile mamice in tovarišice. S takšnim in podobnim razglabljanjem v svojih otroških glavah se otroci morda prvič srečujejo z občutkom krivice, neenakosti, ki bi jim z malo večjo pripravljenostjo, večjim občutkom za solidarnost starejših, bili prav gotovo prihranjeni. Prav s tem namenom je predsedstvo Občinske konference SZDL Litija že v lanskem letu sprejelo sklep, da se pristopi k enotno organizirani obdaritvi vseh otrok do vključno 4. razreda osnovne šole v litijski občini. V smislu tega sklepa je bil pri OK SZDL pred kratkim imenovan odbor, ki naj bi vodil akcijo za, zbiranje sredstev ter preko osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov pripravil praznovanje Dedka Mraza. Bistvo praznovanja naj ne bo samo v darilih, kot si nekateri predstavljajo, temveč v različnih prireditvah, ki naj bi našim najmlajšim občanom, obogatili dneve, ko se poslavlja staro leto. V kolikšni meri nam bo uspelo pripraviti takšno praznovanje Dedka Mraza zavisi od vseh nas, samoupravljalcev vTOZDin občanov v krajevnih skupnostih, ter njihove želje po tem, da bi vsi naši najmlajši občani pričakali prihod Novega leta v igrah in veselju. M. K. ! i i Pomen in namen akcije za povečanje sedanjega občinskega samoprispevka z enega na dva odstotka LITIJA — „Zeleni telefon" v Litiji je kar močno zaposlil Jožeta Drnovška, predsednika SO Litija, Karla Lemuta, člana IS SO Litija, Pavla dr. Lebingerja, v.d- direktorja ZD Domžale TOZD Litija, Toneta Brica, predsednika 10 občinske zdravstvene skupnosti in Jožeta Grošlja, ravnatelja osnovne šole Litija, ki so odgovarjali na vprašanja občanov o pomenu in namenu akcije za povečanje sedanjega občinskega samoprispevka z enega na dva odstotka. Kdo bo oproščen plačevanja samo- prispevka Kmalu po 10. uri je telefon Ervič zazvonil. Občan iz itije, ki se ni želel predstaviti, je vprašal: „Ali je morda znana lestvica, po kateri bodo plačevanje samoprispevka oproščeni določeni občani ter kdaj naj bi stekla in bo sklenjena gradnja novega zdravstvenega doma v Litiji? " Marija KUKOVICA iz Kresnic je vprašala: „Kdaj naj bi pričeli graditi, če bo referendum uspel, nov ZD in kdaj bi bil dograjen? "Na ta vprašanja sta odogv orila K. LEMUT in dr. P. LEBINGER: Jože Grošelj mestila ali pokojnine, če ima več kot 60 odstotkov poprečnega OD V SRS v preteklem letu. Štiri tisoč din katastrskega dohodka je temelj za plačevanje samoprispevka ne glede na to, če ima dva vira dohodkov." Za rok dograditve ZD se je zanimal rudi Franc ZUPANČIČ iz Šmart-nega. ® OSEBNI IN DRUŽBENI STANDARD Tako kot drugje, smo tudi mi doslej krepili osebni, na družbeni standard pa »pozabljali«. Z dosedanjima samoprispevkoma poskušamo nadomestiti »izgubljeno«. Z malim odrekanjem pri osebnem, bomo močno izboljšali družbeni standard, kamor sodi tudi šolstvo, zdravstvo, rekreacija ... zato smo tudi prepričani, da bomo referendum za povečan samoprispevek uspešno sklenili, nam je dejal gostinski delavec. ..Plačevanja samoprispevka bodo oproščeni vsi občani, ki prejemajo osebni dohodek oziroma nadomestila iz osebnih dohodkov in pokojnin, če so ta nižja cd 60 odstotkov poprečnega OD v SRS v preteklem letu. Konkretno: lani je bil poprečni OD v Sloveniji 3.521 din, šestdeset odstotkov znese 2.112,60 din, kar pomeni, da tisti, ki imajo tolikšen dohodek oziroma presegajo ta mejni znesek, ,,vpa-dejo" med plačnike- To bi bilo za letos, drugo leto pa bo znan letošnji poprečni OD. Oprostitev plačevanja samoprispevka ni predvidena na družinskega člana, ampak na znesek. Pričetek gradnje novega ZD je predviden novembra 1977, dogradili naj bi ga aprila 1979." Vera HAUPTMAN iz Litije: „Če ima kmet nad 4.000 din katastrskega dohodka in je mimo tega tudi zaposlen in je njegov osebni dohodek v poprečju večji od 2.000 din, me zanima: ali bo plačeval samoprispevek od katastrskega dohodka in OD ali pa samo iz enega dohodka? K. LEMUT: „Iz obeh, se pravi iz naslova rednega delovnega dohodka (OD) ali nado- • Lokacija zdravstve-, nega doma Peter ŠINKOVEC iz Kresnic in Franc MALI iz Litije sta poprašala, zakaj je lokacija za nov ZD na Frtici in ne kje drugje in ali bodo do 24. decembra dogradili telovadnico pri novi osnovni šoli na Graški Dobravi. ,JCdaj bodo zgradili telovadnici v Šmart-nem in Litiji, in ali je mogoče adaptirati oziroma razširiti obstoječi ZD? " je vprašala Marta OMAHEN iz Smrtnega. Glede izbire lokacije je odgovoril J. DERNOVŠEK: „Ta lokacija je povezana z urbanističnim urejanjem Litije in Šmartna. Perspektivno naj bi se obe naselji prek Litijske Dobrave povezali v eno naselje. Predvideni prostor za gradnjo novega ZD je tako-rekoč na sečišču vseh poti in bo tako najhitreje dostopen vsem uporabnikom. Poudariti moram, da smo proučevali tri možne lokacije in da je končno padla odločitev za Litijsko Dobravo. Zanjo smo se odločili po izdelavi mikro-lokacije po predlogu urbanistične službe in bodočega najbolj verjetnega projektanta ZD. Adaptacija sedanjega ZD nikakor ni primerna". K. LEMUT in J. GROŠELJ: „Dela pri gradnji telovadnice pri šoli na Graški Dobravi so v teku. Glede na Neutemeljene govorice „Je finančna konstrukcija za gradnjo ZD in ambulante v Gabrovki trdna? Kdaj bo Tone Brič zimo je realno pričakovati, da bo dograjena do konca letošnjega prvega šolskega polletja. Gradnja nove telovadnice v Šmartnem naj bi stekla prihodnje leto. In še o možnosti adaptacije starega ZD: strokovnjaki so ugotovili, da tak poseg ni ekonomsko opravičljiv, niti lokacijsko primeren. Pa tudi lokacija sedanjega ZD, glede na načrtovan stanovanjski razvoj, glede na nadvoz, ceste in železnice in dostop, ni primerna. Lokacija, kjer stoji sedaj ZD, je predvidena za razvoj industrije, konkretno za Predilnico Litija". Kaj bo s starim ZD? Sta se pozanimala Majda HAUPTMAN ter Franc ZUPANČIČ, oba iz Šmartna. Slednji je še vprašal, če je kupec že znan. Odgovoril jima je J. DERNOVŠEK: „0 tem vprašanju smo razmišljali in menimo, da bi bilo najumestneje, ZD je, če lahko tako rečemo, na „interesnem območju" Predilnice, zato naj ga ta organizacija tudi vključi v svoje načrte. S tem hočem reči, da bi ga odkupila za svoje potrebe. Razgovori o tem so že potekali, v naslednjih mesecih pa jih bomo še nadaljevali. Poslopje sedanjega ZD je ocenjeno na 7 milijonov din." Pavle Lebinger stekel pouk v osnovni šoli na Graški Dobravi? " je vprašala Ljuba ERJAVEC iz Litije. J. DERNOVŠEK: „Da, po dosedanjih predvidevanjih je dovolj trdna. Piko na i bodo z glasovanjem 21. novembra postavili občani, ker je le od njih odvisno, če bomo v občini zbrali potreben del sredstev. Sredstva regionalne zdravstvene skupnosti so zagotovljena v predvideni višini - 45 odstotkov, ostalo pa moramo zbrati." J. GROŠELJ: „Čakamo le na montažo posebnega boj-lerja za plin in opremo kuhinje, v tem primeru bo pouk stekel že prihodnji teden '. Zdravko BOLTIN iz Litije: „Slišimo, da ni gotovo, če bo regionalna skupnost resnično prispevala predvidena sredstva za gradnjo prepotr^bnega ZD. Če ne bo, kako bomo potem sploh zmogli to gradnjo? " Jože ŠTEFANČIČ iz Jev-nice: ,J3o skupnost res prispevala le 37 odstotkov sredstev za gradnjo doma? " Odgovoril jima je K. LEMUT: „To so povsem neutemeljene govorice. Skupščina regionalne skupnosti je 28. oktobra sklenila sofinansirati gradnjo ZD do 50 odstotkov in vključena v podpis družbenega dogovora. 37,4 odstotna soudeležba skupnosti se nanaša na sofinansiranje petih objektov zdravstvenih storitev v ljubljanskih občinah. Naš ZD je na prioritetni listi skupnosti s predvideno (že omenjeno) soudeležbo". • Specialistični pregledi Stane PUNGERČAR iz Litije: .Zaradi sedanjih, znanih težkih razmer v ZD smo bili občani vezani na skoraj vse specialistične preglede drugje oziroma v Ljubljani. Ali bo po dograditvi novega ZD zagotavljala zdravstvena služba organizacijo specialističnih služb v občini. Če jih bo, me zanima, katere? " Dr. P. LEBINGER: „V osnovni zdravstveni službi bodo delovali vsi tisti specialisti, ki so zanjo predvideni." Marko KONJAR iz Litije: „Zanima me, ali bodo po dograditvi ZD zdravniški pregledi za kandidate za voznike motornih vozil v celoti v Litiji, ali pa bo še potrebno hoditi drugam? " Dr. P. LEBINGER: „Za takšne preglede so potrebni določeni specialisti in dokaj drage naprave, za kar pa nimamo sredstev. To pomeni, da bomo še vedno vezani na Jože Drnovšek • 21. NOVEMBRA REFERENDUM 21. novembra se bomo Litijani na referendumu odločali za uvedbo povečanega samoprispevka za gradnjo novega zdravstvenega doma in ambulante v Gabrovki, za kar bo potrebno 64 milijonov dinarjev, če bomo glasovali »za«, bomo od 1. januarja 1977 do 30. junija 1980, s povečanim samoprispevkom skupaj z združenim delom in skupnostjo zagotovili ustrezne pogoje za čimbolj učinkovito delo zdravstvene službe. Naš moto je: VSAK DOM ZA ZDRAVSTVENI DOM. Karel Lemut f»reglede v Ljubljani, ker oku-ista za sedaj še ne bomo imeli." Rezika VIDMAR iz Gab-rovke se je zanimala, ali je predvidena adaptacija ambulante ali novogradnja, Maksika NOVAK iz Dola, če je predvideno izboljšanje ambulantnih prostorov na Dolah- Dr. P. Lebinger jima je odgovoril, da načrtujejo gradnjo nove ambulante v Gabrovki pri novi šoli, da žal v okviru povečanega samoprispevka ne predvidevajo nikakršnih posegov v dolski ambulanti. Alojz ULČAR iz Šmartna je zvedel, da v novem ZD ne bo bolniških postelj. • Kadri ^r^stanovanj^ Viktor ZUPAN in Mirko PLAZNIK, oba iz Litije, sta postavila skoraj enako vprašanje: „Z dograditvijo novega ZD, ki bo omogočil nemoteno delo osnovne zdravstvene službe v občini, se poraja vprašanje potrebnih kadrov ter potrebnega števila stanovanj. Kajti, če ne bomo imeli potrebnih stanovanj se bojimo, da ne bomo mogli dobiti potrebnega kadra. Kako bomo rešili to vprašanje, in kako bo z delom obratnih ambulant? " Na zahtevno vprašanje so odgovorili: • BOLJŠA GINEKOLOŠKA SLUŽBA V imenu vseh Liti-jank, je Silva Arsev vprašala, kako bo po dograditvi ZD delovala ginekološka služba. Dr. Lebinger: »Veli* ko bolje, saj bo ginekološka ambulanta takrat delala vsak dan. Sedaj deluje dvakrat, po novem letu pa bo trikrat na teden.« K. LEMUT: „Res je, da bo nov ZD terjal tudi večje število zdravstvenih delavcev, katerim bo nujno zagotoviti stanovanja. Zato je tudi bil v razpravi samoupravni sporazum, ki določa povečano izločanje, ne več šest ampak sedemodstotno za stanovanjsko gradnjo, od tega pa 0,5 odstotka namensko za stanovanja za potrebe zdravstva, prosvete in kulture . .." T. BRIC: „Sredstva za stanovanja niso vključena v sredstva povečanega samoprispevka. Zavedamo se, da same organizacije zdravstva, prosvete, kulture, skratka družbene dejavnosti, nikakor ne bi mogle same zagotoviti potrebnih sredstev ..." Dr. P. LEBINGER: „Na specializaciji sta dva zdravnika - ginekolog in pediater -upamo pa, da bomo dobili še tri zdravnike v splošne ambulante, dva štipendiramo mi, enega občina, torej vsega skupaj pet. Zaposlili pa bomo še osem sester s srednjo in eno višjo medicinsko sestro, in fizioterapevta ter morda še specialista medicine dela, psihiatra in okulista. Obratni zdravniki so v sklopu ZD, in delajo v teh ambulantah, s čimer približujemo osnovno zdravstveno dejavnost občanom oziroma delovnim ljudem." PRIPRAVIL: DANKO SAVŠEK NOVEMBER 1976 GLASILO OBČANOV STRAN 3 ;JE BOMO GLASOVALI? I. LITIJA — levi breg 1. PRI KOVAČU Graška cesta, Topilniška ulica, Marokova pot, Ul. 25. maja, Na gričku, Zg. Log. 2. ZDRAVSTVENI DOM Cesta Dušana Kvedra, Prvomajska ulica, Cesta Zas. bat., Vegova ul., Predilniška c, Badjurova ulica, Gubčeva ul., Prisojna ul., Kidričeva cesta, Bevkova ul.(Grumova ul., Praprošče. 3. DELAVSKA UNIVERZA Trg na Stavbah, Ponoviška c, Par-mova ul., Cankarjeva c, Ljubljanska cesta. II. LITIJA — desni breg 4. OSNOVNA ŠOLA LITIJA Sitarjevška c, Rozmanov trg, Pokopališka pot, Levstikova ul., Frtica, Šmarska c. NAGRADE Krajevne skupnosti, ki bodo dosegle najboljši uspeh pri glasovanju na referendumu, bodo prejele nagrade, in sicer: 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: 30.000 din 20.000 din 10.000 din 5. ZAVAROVALNICA „SAVA" Valvazorjev trg, , Trg Svobode, Podkraj, Brodarska, Vrvarska, Rudarska, Jerebova ul. 6. CESTNA UPRAVA NA GRBLN-SKI CESTI Grbinska c, Partizanska pot, Ježa 7. PRI BEDENU, PODŠENTJUR Podšentjur, Veliki vrh, Širmanski hrib III. ŠMARTNO 8. OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO Šmartno, Mala Kostrevnica do hišne štev. 14 9. ZADRUŽNI DOM USTJE Ustje 10. PRI VINKU MESTNIKU, ZA-VRSTNIK 20 Zavrstnik IV. PRIMSKOVO 11. JEŠČE PRT ADAMLJETU Ješče, Jezni vrh, Mulhe, Obla gorica, Vinji vrh, Mišji dol, Mihel-ca. 12. SOBRAČE PRI IGNACIJU FAJ-DIGU Pusti Javor, Sobrače, Selo Sobra-če; Vrh pri Sobračah, Rađanja vas. 13. OSNOVNA ŠOLA PRIMSKOVO Gradišče pri Primskovem, Poljane, Sevno, Gornji vrh, Dolnji vrh, Kamni vrh, Primskovo, Zagrič V. VINTARJEVEC 14. GASILSKI DOM VINTARJEVEC Črni potok, Podroje, Vintarjevec, Riharjevec 15. OSNOVNA ŠOLA JAVORJE Javorje, Leskovica, Vrata VI. KOSTREVNICA 16. ZADRUŽNI DOM KOSTREVNICA Vel. Kostrevnica, Dvor, del Male Kostrevnice od štev. 15 dalje, Lupinca, Višji grm, Razbure, Jelša 17. LIBERGA PRI FORTUNA JOŽETU LIBERGA Št. 3 Liberga, Preska nad Kostrevnico VII. ŠTANGARSKE POLJANE 18. OSNOVNA ŠOLA ŠTANGARSKE POLJANE Štangarske poljane, Dragovško 19. PRI BUČARJU VOLČJA JAMA Volčja jama, Ščit, Jastrebnik 20. PRI SLAPNIČAR ALOJZU REKA-GOZD Reka - Gozd VIII. VELIKAŠTANGA 21. PRI JANEZU, VELIKA ŠTANGA Vel. Štanga, M. Štanga, Račica, Koške Poljane IX. DOLE 22. KRAJEVNI URAD DOLE Čeplje, Dole, Dobovica, Hude Ravne, Kal, Ljubež, Mala goba, Gornje Jelenje, Sp. Jelenje, Velika goba, Preženjske njive, Prevale, Selce, Slavna, Suhadole, Zagozd, Zavrh, Radgonca 23. OSNOVNA ŠOLA GRADIŠČE Gradišče, Ježevec, Prelesje 24. PRI TRATAR STANISLAVU, KOSTANJEVICA 3 Kostanjevica 25. PRI POVŠE VINKU, RAVNE 9 Ravne nad Sentrupertom, Strmec X. GABROVKA 26. PRI VIŠNIKAR ANGELI, BREZOVO Brezovo 27. PRI KASTELIC VODICE Vodice pri Gab rovki DARKU, 28. OSNOVNA ŠOLA GABROVKA Gabrovka, Klanec, Moravska gora 29. PRI BAJC ANTONU, TIHABOJ 29 Tihaboj, Brglez, Lukovec, Pečice IMa dan glasovanja 21. novembra se bo ob 6. uri zjutraj odprlo 58 glasovalnih mest v občini. 348 članov glasovalnih odborov pričakuje od občanov, da bodo čimprej prišli na glasovalna mesta. 30. PRI KOZLEVČAR ANTONU, TLAKA ŠT. 2 Tlaka, Brezje pri Kumpolju, Gornje Ravne 31. PRI BOŽIČ MARIJI, MORAVČE 14 Moravče, Hohovica, Podpeč pod skalo 32. PRI MARTINČIČ IGNACU, GABRSKA GORA 9 Gabrska gora 35. PRI MARTINClC ALOJZIJU, KAMNI VRH 14 Kamni vrh, Laze pri Gobniku 36. PRI BAJC IVANU, NOVA GORA 15 Nova gora 37. GASILSKI DOM JAVORJE PRI v GABROVKI Javorje pri Gabrovki XI. VAČE 38. OSNOVNA ŠOLA VAČE Vače, Klenik, zaselek Tolsti vrh, Vovše 39. PRI KUNŠTU V LAZIH ŠT. 2 Laze, Potok, Podbukovje, Široka set 40. V PIŠKOVEM MLINU CIRKUSE ŠT. 11 Cirkuse, Boltija, Ržišče 41. PRI MEŽNAR IGNACU V SLIV-NI Mala sela, Slivna, del Kanderš XII. JEVNICA 42. ZADRUŽNI DOM JEVNICA Jevnica (del) 43. PRI BIZJAK KRESNIŠKE POLJANE Kresniške poljane KDO BO OPROŠČEN PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 1. Občani, ki imajo osebni dohodek iz razmerja v združenem delu, nadomestil in pokojnin, ki ne presega 60% povprečnega osebnega dohodka v SRS za preteklo leto. To pomeni, da bodo samoprispevka oproščeni vsi tisti občani, ki imajo letos manj kot 2.112,60 din navedenih dohodkov. 2. Občani od socialnih podpor, pokojnin z varstvenim dodatkom, invalidnin ter od otroškega dodatka, dijaki in študentje od štipendij ter učenci v gospodarstvu od nagrad. 3. Občani, ki so zavezanci od dohodka iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 4.000 din na gospodarstvo. 33. PRI POTRBIN MARIJI, ČATEŽ-KA GORA 1 Čatežka gora, Križišče pri Čatežu, Okrog 34. PRI BABŠEK ANI, GOBNIK 20 Gobnik 44. PRI APATAR GOLIŠČE Golišče 45. PRI MARKIČ GORNJA JEVNICA del Jevnice XIII. SAVA 46. ZADRUŽNI DOM SAVA Sava, Leše, Spodnji Log 47. GRAD PONOVIČE Ponoviče, Konj (del) XIV. KRESNICE 48. OSNOVNA ŠOLA KRESNICE Kresnice 49. PRI JANČAR JOŽETU, KRES-NIŠKI VRH 18 Kresniški vrh XV. POLŠNIK 50. KRAJEVNI URAD POLŠNIK Polšnik, .Preveg, Stranski vrh, Šumnik, Tepe, Velika Preska, Bo-rovak, Zglavnica, Renke 51. OSNOVNA ŠOLA MAMOLJ Mamolj, Dolgo brdo 52. OSNOVNA ŠOLA KONJŠCA Konjšica, Ravne GLASOVALI BOMO 21. NOVEMBRA GLASOVALNA MESTA BODO ODPRTA OB 6. URI ZJUTRAJ PRIDIMO ČIMPREJ NA GLASOVALNA MESTA IN GLASUJMO„ZA" XVI. RIBČE 53. OSNOVNA ŠOLA RIBČE Ribče, Vernek XVII. HOTIC 54. OSNOVNA ŠOLA ZG. HOTIČ Zg. Hotič, Jesenje, Zapodje, Biti-če 55. GASILSKI DOM SP. HOTIČ . Sp. Hotič, Konj (del) XVIII. JABLANŠKA DOLINA 56. GASILSKI DOM BREG Breg, Tenetiše 57. GASILSKI DOM ZG. JABLA-NICA Zg. Jablanica, Sp. Jablanica, Gradiške Laze, Gradišče, Jablanški potok 58. CEROVICA Cerovica, Jablaniške Laze, Bukovica, Selšek OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LITIJA RAZPISUJE NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD „NOVATORLETA" Občinska raziskovalna skupnost Litija razpisuje natečaj za podelitev nagrad najboljšim novatorjem leta v občini Litija. Višine nagrad so: 1. nagrada 5.000 din 2. nagrada 3.000 din 3. nagrada 1.500 din 1. Na natečaju sodelujejo posamezniki ali pa skupine, ki jih predlagajo delovne organizacije. 2. Novatorji morajo biti zaposleni v organizacijah litijske občine- 3. Podatki o novatorju: ime in priimek, leto in kraj rojstva, poklic, izobrazba, delovna doba, naslov. 4. Podani morajo biti natančni podatki o inovaciji. 5. Inovacije morajo biti v uporabi najmanj 1 mesec. 6. Dokazana mora biti koristnost inovacije. 7. Prikazati finančni rezultat inovacije. 8. Koliko ur je bilo vloženo v inovacijo. 9. Prijavljena inovacija mora biti proti odškodnini dostopna zainteresiranim podjetjem v občini, razen če se drugače ne dogovori. 10. Iz ene TOZD se lahko prijavita največ dva novatorja ali dve skupini. 11. Na natečaju sodelujejo inovacije izvedene v letu 1975 in 1976 do 15. 10. Prijave pošljite na naslov: Skupne strokovne službe interesnih skupnosti občine Litija, Valvazorjev trg 9, Litija,do 30/11-1976. PREDSEDNIK 10: ing. Ivo KRAMŽAR Zavarovalnica „SAVA" P. E. Ljubljana — Predstavništvo Litija ZAVARUJTE SEBE IN SVOJE PREMOŽENJE Koristite zavarovalne usluge pri zavarovalnih zastopnikih in na predstavništvu^ V LITIJI, TRG SVOBODE 2 - tel. 88-275 Uradne ure: ponedeljek: 10. — 14. ure sreda: 10. - 17. ure petek: 10. - 14. ure OBČINSKA KONFERENCA ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE LITIJA RAZPISUJE prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji: 1. srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba s petimi leti delovnih izkušenj 2. organizacijske sposobnosti 3. moralno politične kvalitete Delovno mesto je razpisano za nedoločen delovni čas. Pismene prošnje sprejema Občinska konferenca ZSMS Litija do 15. decembra 1976 Vse udeležence parade mladosti, ki je bila 29/5-1976 v Litiji OBVEŠČAMO V fotoateljeju „Zofka" lahko dobite izredno uspele barvne fotografije parade mladosti. Uredništvo Gradbeno obrtno podjetje „KOMUNALA" Litija OBVEŠČA vse koristnike odvoza smeti Li-tija-Šmartno, da bomo v bodoče odvažali trde odpadke, ki ne sodijo v smetnjak in izvirajo iz gospodinjstev ali obrti VSAKO PRVO SREDO V MESECU Do označenega dneva odvoza s traktorjem naj stranke deponirajo ves odpadni material na prostor poleg tipskih smetnjakov. Prosimo, da upoštevate gornje obvestilo! PROGRAM o nadaljnji družbenopolitični aktivnosti sindikatov za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v smislu zakona o združenem delu i. Konferenca ugotavlja, da so v teku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in pri uresničevanju ustave doseženi pomembni rezultati, zlasti pa podpora delavcev in delovnih ljudi za sprejem tega zakona Ob tem pa ugotavljamo, da seje ob sumiranju rezultatov javne razprave odprla vrsta problemov in slabosti v dograjevanju samoupravnih odnosov v združenem delu, na kar so delavci opozorili. To se je pokazalo zlasti v tistih organizacijah združenega dela, ki niso dosledno organizirane na ustavnih načelih. Še bolj kot doslej moramo v nadaljnji aktivnosti zagotoviti, da bodo postali delavci in drugi delovni ljudje dejanski nosilci procesov za dosledno uresničevanje samoupravnih odnosov ob dejstvu, da bo le tako mogoče uveljaviti ustvarjalnost in produktivno delo, boljše in stabilnejše rezultate gospodarjenja, večji dohodek in višji življenjski standard delovnih ljudi. Toda, če družbena akcija izostane, ti cilji ne bodo dosledno uresničeni. Delavec mora skozi sindikat kot svojo razredno in družbeno politično organizacijo in ob pomoči drugih subjektivnih sil postati nosilec dograjevanja socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov v združenem delu. II. Na podlagi teh izhodišč sprejema konferenca v celoti predloge, tako da se preoblikujejo v SKLEPE, ki obvezujejo vse nosilce nalog v nadaljnji družbeno politični aktivnosti za uresničevanje ustavne vsebine samoupravljanja v smislu zakona o združenem delu. Konferenca je mnenja, da bi moral vsak nosilec politične aktivnosti izdelati lasten program na osnovi načelnih opredelitev nalog za aktivnosti iz svojega področja, pristojnosti in funkcij. III. Konferenca sprejema načelni sklep, ki zavezuje sindikalne organizacije na vseh nivojih k nadaljnji politični aktivnosti in ga dopolnjuje s konkretnimi nalogami in termini: 1) Osnovne organizacije sindikata v razširjeni sestavi - s predsedniki drugih družbenopolitičnih organizacij, organov upravljanja in poslovodnih organov naj ponovno proučijo in se zavzamejo za uresničitev takih družbeno ekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti, ki bodo zagotovili dosledno uveljavitev ustavnih načel in vsebine zakona o združenem delu. NALOGE: Dopolniti je treba analize o obstoječem stanju družbeno ekonomskih odnosov in samoupravljanja in predloge za spremembe in rešitve, s katerimi se bo vsebinsko in organizacijsko uresničilo samoupravno organiziranje delavcev po zakonu o združenem delu. Posebej je treba proučiti delegatske odnose in sistem informiranja, ki zagotavlja delavcem uresničevanje njihove funkcije odločanja in upravljanja. NOSILEC: Izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata, ki skliče razširjeno sejo. ROK Naloge pod točko 1 je treba opraviti do 30/11-1976. 2) y vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, kjer obstajajo pogoji po 297. členu osnutka zakona o združenem delu, da delavci organizirajo del delovne organizacije kot temeljno organizacijo združenega dela, naj prevzame pobudo sindikalna organizacija na predlog izvršilnega odbora OOS na podlagi 304. čl. OZZD in skliče zbor delavcev tega dela, na katerem bodo delavci ugotovili, ali so pogoji za to. NOSILEC: Izvršilni odbor osnovne organizacije pripravi predlog, s tem seznani člane sindikata in skliče zbor delavcev. ROK: Nalogo pod točko 2 je izvršiti do 15/11-1976. 3. Samoupravni akti zlasti pa statuti še niso v celoti usklajeni v posameznih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela z ustavo in iz nje izhajajočo zakonodajo. Zaradi tega prihaja v teh organizacijah združenega dela do zaviranja v dograjevanju samoupravnih odnosov. Sindikati so eden od najbolj odgovornih dejavnikov, da se zavzamejo in zagotovijo, da bodo samoupravni akti podlaga za uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev. NOSILEC: Izvršilni odbor naj da pobudo, da se osnujejo ali pa ponovno aktivirajo statutarne komisije, v katerih morajo sodelovati tudi predstavniki sindikalne organizacije. Komisije (odbori) naj proučijo statut in ga ustrezno dopolnijo ter tako pripravljenega predložijo pristojnim organom v razpravo in sprejem. ROK Nalogo pod točko 3 je izvesti do 31 /1-1977. 4. Komisija za samoupravljanje pri OS ZSS v razširjeni sestavi bo spremljala izvajanje nalog, za katere so zadolžene osnovne organizacije sindikatov in njihovi organi ter pripravila o tem poročilo in ga predložila predsedstvu občin-. skega sveta ZSS. NOSILEC: Komisija OS ZSS za samoupravljanje. ROK: Nalogo pod točko 4 je treba opraviti do 15. februarja 1977. 5) Predsedstvo občinskega sveta po svojih članih in delegatih—članih občinskega sveta spremlja aktivnost osnovnih organizacij sindikata in obravnava poročilo, ki ga mu predloži komisija za samoupravljanje. ROK: Poročilo obravnava predsedstvo na seji do 28. februarja 1977. 6) Predsedstvo pripravi analizo o uresničevanju nalog iz tega programa in ga predloži v razpravo konferenci OS ZSS, organizirani po frontnem načelu. ROK: Konferenco je treba sklicati najpozneje do 31. marca 1977. Sprejeto na seji konference OS ZSS dne 15. septembra 1976. Se še spomnite? Pogosti prizori pri bivših zapornicah v Litiji KAKO SMO GLASOVALI PRI PODALJŠANJU SAMOPRISPEVKA V LETU 1974? vpisanih glasovalo rezultati Krajevna skupnost glasovalcev ZA % 1. Kresnice 491 428 87,16 2. Vače 485 415 85,56 3. Litija - levi breg 1.898 1.598 84,19 4. Štang. Poljane 282 228 80,85 5. Primskovo 443 357 80,58 6. Hotič 319 250 78,36 7. Vintarjevec 407 313 76,90 8. Litija — desni breg 1.480 1.137 76,82 9. Sava 440 336 76,36 10. Jevnica 475 344 72,42 11. Šmartno 1.106 794 71,79 12. Jablanška dolina 585 441 70,25 13. Dole 638 448 70,21 14. Polšnik 556 359 64,56 15. Gabrovka 943 599 63,52 16. Ribče 125 60 48^00 17. Vel. Kostrevnica 496 207 41,73 18. Vel. Štanga 152 44 28,94 Skupaj 11.321 8.328 73,56 NOVEMBER 1976 GLASILO OBČANOV STRAN 5 ZAKON o ljudski obrambi - civilna zaščita I. NALOGE CIVILNE ZAŠČITE: Sodoben način vojskovanja, vse bolj učinkovito klasično orožje in še zlasti možnost uporabe orožja za množično uničevanje so močno povečali ogroženost prebivalstva v vojni. Tam, kjer prebivalstvo ni bilo pripravljeno na vojno, so bile posledice zelo hude. To nam najboljše predoči korejska vojna, kjer je od skupnega števila 9.200.000 padlih v vojni kar 84 % civilnega prebivalstva. Zato moramo vsi skrbeti za to, da bodo enote civilne zaščite dobro pripravljene za vse prebivalstvo v primeru vojne ali v primeru elementarnih nesreč in bodo lahko pravočasno ukrepale. Tako kot imajo enote CZ svoj program dela, tako mora tudi nerazporejeno prebivalstvo enkrat letno prisostvovati predavanju s področja splošne ljudske obrambe, da bi bilo poučeno za pravilno in hitro ukrepanje v vseh primerih zaščite in obrambe. Dejavnosti civilne zaščite urejajo Zvezni in republiški zakon o ljudski obrambi, kakor tudi predpisi občine, na osnovi katerih občani in delovni ljudje organizirani v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih organizacijah in skupnostih, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah ter društvih, uresničujejo politiko ljudske obrambe in se neposredno organizirajo, pripravljajo in usposabljajo za oborožen boj in za druge oblike odpora za varstvo in reševanje ogroženega prebivalstva in materialnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah, za preskrbo oboroženih sil in prebivalstva ter za opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom, s statutom in z obrambnim načrtom krajevne skupnosti in občine. TEMELJNE DOLOČBE - I. poglavje. 1. člen 1. Socialistična republika Slovenija organizira in gradi ljudsko obrambo kot neločljivi del socialistične samoupravne družbene ureditve za primer, če bi bile ogrožene svoboda, neodvisnost in suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti ali ozemeljska neokrnjenost in z ustavo določena družbena ureditev Socialistične republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, ter za primer naravnih in drugih hudih nesreč ali v drugih izrednih primerih. 2. Socialistična republika Slovenija vodi med vojno splošni ljudski odpor proti sovražniku, dokler ni dokončno odvrnjena nevarnost za državo. CIVILNA ZAŠČITA 1. Skupne določbe 144. člen 1. Civilna zaščita je del ljudske obrambe in družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji, ter najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva in materijalnih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih izrednih razmerah. 2. Civilna zaščita se organizira in deluje v skladu s tem zakonom in z načrti zaščite, ki so sestavni del obrambnih načrtov. 3. Dolžnost vključitve delovnih ljudi in občanov v civilno zaščito ne izključuje njihove dolžnosti delovanja v vojni tudi v drugih oblikah odpora napadalcu. 7. Posebne pravice in dolžnosti obveznikov civilne zaščite 212. člen 1. V civilni zaščiti imajo pravico in dolžnost odločati in delovati vsi delovni ljudje in občani. 2. Za delovanje v štabih in enotah civilne zaščite se lahko razporedijo delovni ljudje in občani od dopolnjenega 16. do dopolnjenega 60. leta starosti (moški) oz. do dopolnjenega 55. leta starosti (ženske). 213. člen 1. V štabe in enote civilne zaščite se ne razporedijo: 1. osebe v službi v stalni sestavi oboroženi]) sil, 2. vojaški obvezniki, ki imajo vojni razpored v oboroženih silah, 3. pripadniki milice, 4. nosečnice in ženske z otroki, ki še niso stari sedem let, 5. osebe, ki niso sposobne služiti v civilni zaščiti. 2. Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka so lahko v vojni razporejene v štabe in enote civilne zaščite: zdravnice, inženirke, tehnice in druge neogibne strokovnjakinje, ki imajo otroka starega manj kot sedem let, če sta jim med opravljanjem dolžnosti v civilni zaščiti zagotovljena nega in varstvo njih ovih otrok. 215. člen 1. Obveznik civilne zaščite se mora na vpoklic pristojnoga organa takoj javiti v štab oziroma v enoto civilne zaščite, v katero je razporejen, zaradi izpolnitve svojih obveznosti oz. nalog civilne zaščite. 2. Ob vojnih akcijah ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v drugih i/rednih razmerah mora obveznik civilne zaščite do vpoklica v štab oz. v enoto civilne zaščite izvajati oziroma organizirati in po potrebi tudi voditi zaščitne in reševalne akcije in ukrepe samozaščite ter izvrševati druge obveznosti v splošnem ljudskem,odporu. 216. člen - 1. Obveznik civilne zaščite, ki je razporejen v enoto ali štab za civilno zaščito mora v osmih dneh prijaviti občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo pri katerem je vpisan v evidenco: spremembo priimka ali imena, spremembo stanovanja, spremembo stalnega bivališča, pridobitev šolske izobrazbe in strokovne kvalifikacije, pridobitev in prenehanje lastnosti delavca v združenem delu oziroma delovnega razmerja z navedbo organa, organizacije ali zasebnega delodajalca, pri katerem je zaposlen ter vrsto in kraj morebitne samostojne dejavnosti. 2. Obvezniki civilne zaščite, ki so zaposleni v organih družbenopolitičnih skupnosti, organizacijah združenega dela in druge organizacije v katerih je določena oseba, ki' opravlja zadeve ljudske obrambe, prijavljajo spremeilibe iz prejšnjega odstavka tej osebi. Ta oseba obvesti o spremembah v osmih dneh od dneva, ko so ji spremembe prijavljene, pristojni občinski upravni organ, ki ima v evidenci obveznika civilne zaščite, pri katerem je prišlo do spremembe. 217. člen 1. Obveznik civilne zaščite se mora udeležiti pouka in vaj civilne zaščite ter se usposabljati za izvajanje zaščitnih in reševalnih ukrepov in akcij. 2. Osebi, ki je razporejena v štab ali v enoto civilne zaščite, se na njeno prošnjo odloži pouk ali vaja civilne zaščite: 1. če je zaradi bolezni ali poškodbe nezmožna obiskovati pouk oziroma vajo, 2. če je ob pozivu k pouku na šolanju in bi zaradi pouka izgubila šolsko leto, 3. če neguje člana skupnega gospodinjstva, ki je hudo bolan, 4. če je po vročitvi poziva nastal smrtni primer v družini ali gospodinjstvu. 3. Pouk ali vaja civilne zaščite se izjemoma lahko odloži zaradi neodložljivih službenih nalog ali kmetijskih ali obrtnih opravil. 4. Prošnjo za odložitev pouka ali vaje civilne zaščite je treba vložiti pri organu, ki je osebo vpoklical, v osmih dneh od vročitve poziva iz razlogov po 1. in 4. točki drugega odstavka tega členki pa od nastanka razloga. Prošnji mora stranka priložiti potrebne dokaze. 5. O prpšnji iz. prejšnjega odstavka odloča organ, ki je osebo vpoklical, o pritožbi pa občinski upravni organ za jjudsko obrambo oziroma Republiški sekretarijat za ljudsko obrambo, če je odločbo prve stopnje izdal upravni organ za ljudsko obrambo občine, mestne oziroma regionalne skupnosti. 6. Pritožba zoper odločbo prve stopnje ne zadrži izvršitve odločbe. 218. člen 1. Obvezniki civilne zaščite, ki so razporejeni v štabe in enote civilne zaščite, dobijo knjižico obveznika civilne zaščite. 2. Knjižica obveznika civilne zaščite je osebna javna listina, s katero obveznik civilne zaščite dokazuje opravljanje dolžnosti v civilni zaščiti. 3. Knjižico obveznika civilne zaščite izda občinski upravni organ za ljudsko obrambo, ki vodi evidenco obveznikov civilne zaščite. V Litiji, dne 21. 10. 1976 OBČINSKI ŠTAB CZ SO LITIJA ■ ■ ■ w. ■ 1 Občinska pionirska rokometna liga Z novimi usmeritvami v telesni kulturi se vsa pionirska tekmovanja odvijajo le v okviru posameznih občin. Tekmujejo naj šolske ekipe organizirane v šolskih športnih društvih in pod strokovnim vodstvom telesnokultumih organizacij v občini (rokometni klub, košarkaški klub, nogometni klub . ..) Kot prvi so se v naši občini prilagodili novim razmeram rokometaši, ki so v veselje in zadovoljstvo mladih športnikov že organizirali prvi del občinske lige za pionirje in pionirke v rokometu. Pri pionirkah in pionirjih so sodelovale naslednje ekipe: Šmartno, Borec (Litija), Sava (Litija) in Presad (Gabrovka Dole) REZULTATI: Pionirke: 1. kolo: Sava Presad 2. kolo: Borec Šmartno 3. kolo: Sava Šmartno Pionirji: 1. kolo: Sava Presad 2. kolo: Sava Šmartno 3. kolo: Šmartno Sava Šmartno Borec Sava Presad Presad Borec Šmartno Borec Borec Presad Borec Presad 2 : 12 7:11 10 : 8 4 : 8 2 : 7 7 : 6 11:13 4 : 8 12 : 10 17 : 11 18 : 17 16 : 3 (2:4) (3:8) (3:3) (2:4) (1 :2) (3 : D (5 :4) (0:5) (6 : 6) (11 : 6) (8:8) (9 : 1) Tekme občinske rokometne lige so bile zanimive LESTVICI: Pionirke: 1. Šmartno 3 3 0 1 23 16 4 2. Borec 3 2 0 1 27 12 4 3. Presad 3 ■■) 0 1 22 17 4 4. Sava 3 0 0 3 12 29 0 Pionirji: 1. Šmartno 3 3 0 * 0 48 39 6 2. Sava •3 t 0 1 39 26 4 3. Borec 3 ~\ 0 2. 35 34 2 4. Presad 3 0 0 3 18 41 0 Lestvica strelk: 13 golov 12 golov 9 golov 9 golov 7 golov itd. Vehovec (B) Ž on ta (P) Amcršek (B) Žlahtič (Š) Pernic M (Š) lestvica strelcev: 14 golov 12 golov 11 golov 11 golov itd. Kajtna(B) Oven(P) Eltrin (S) Tišler (S) Prav je, da pohvalimo Rokometni klub Usnjar, kije tekmovanje organiziral, in vse telesnokulturne delavce na osnovnih šolali, ki so pri tem sodelovali. Pričakujemo, da bodo podobno tekmovanje že v zimskem času organizirali košarkaši, namiznotenisači in šahisti, spomladi pa še ntigometaši, kar pomeni, da bodo naši otroci imeli zares možnosti množičnega udejstvovanja v telesni kulturi, še celo, če bodo takim tekmovanjem za osnovo medrazredna tekmovanja v okviru posameznih šolskih športnih društev. Obvestilo ŽIRIJA ZA IZBOR GRBA MESTA LITIJE Na razpisani natečaj za grb mesta^ Litije je prišlo 11 osnutkov. Žirija za izbor grba je ugotovila, da nobeden ne ustreza. Vzrok za tako maloštevilno udeležbo pa je vsekakor tudi v prehitro in pomanjkljivo objavljenem natečaju. Zato bo natečaj ponovljen, jasnejši pogoji pa bodo razpisani po predhodnem posvetovanju s strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo. Delegatom Skupščina občine Litija se je sestala 19. oktobra 1976 in med drugim obravnavala analizo poslovanja organizacij združenega dela, informacijo o realizaciji programa samoprispevka za izgradnjo vzgojnovarstvenih objektov, informacijo o stanju prometne varnosti. Med pomembnimi točkami dnevnega reda je skupščina sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo povečanja občinskega samoprispevka za razširitev programa samoprispevka iz leta 1974, t. j. za izgradnjo novega zdravstvenega doma v Litiji in zdravstvene ambulante v Gabrovki. Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so poročali, da so delegacije obravnavale zdravstveno problematiko in podprle predlog k pristopu reševanja problema s povečanjem samoprispevka. Razprava je tekla o vrednosti investicij, ki znašata 64,000.000 din, od tega zneska pa bo prispevala regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana 45 % potrebnih sredstev. Mnogo je bilo vprašanj v zvezi z graditvijo zdravstvenega doma, zlasti v zvezi s pričetkom gradnje, lokacije ... Enoglasno je bil sprejet sklep po pojasnilih, da se bo pričelo z gradnjo koncem leta 1977, o nujnosti lokacije med Šmartnim in Litijo; da občani ponovno dokažejo svojo solidarnost na referendumu, ki bo dne 21. novembra 1976. Zbora sta obravnavala predlog odloka o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij ter predlog odloka o določitvi zaščitenih kmetij. Oba odloka sta bila v javni razpravi nekaj mesecev, osnutki so bili dopolnjeni na podlagi javne razprave. Na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve sta bili izvoljeni dve sodnici Sodišča združenega dela v Ljubljani, skupščina je dala soglasje k postavitvi namestnikov občinskega javnega tožilca v Ljubljani, izvolila predsednika občinskega sodišča I Ljubljana tov. Rems Antona, imenovala načelnika oddelka za inšpekcijske službe ter gradbenega, komunalnega in urbanističnega inšpektorja, veterinarskega in kmetijskega inšpektorja. Kaj bo z varnostjo? • IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Vintarjevec Dolga in težka je bila pot vaščanov Javorja do boljše električne energije. Prva žarnica je v vasi zasvetila že leta 1952, vendar električna žica ni dosegla Felič vrha. BODICE - V poročilu o realizaciji finančnega načrta za 9 mesecev za samoupravne interesne skupnosti so bile navedene tudi tele kratice: MK, JM, RIS, TIS COŠ, AM, OŠ, VVZ, DU, SSP, SDK, RKS, ZKPO, ZB, OZTK, ŠŠD, ZTKO, OD, SSS in RK. Pa se znajdi.. . * - GOP Komunala bo toliko časa adaptirala telovadnici v Litiji in Šmartnem, da bo po končanih delih lahko pričela z adaptacijo adaptiranih telovadnic. . . - Skoraj sredi mesta je nastala „črna" deponija odpadnega gramoza. Nepridipravi so ga navozili prav na že začeto gradnjo cestnega priključka od šole na Zasavsko cesto, tako da je sedaj Komunalni skupnosti onemogočeno nadaljevanje gradnje... * - Zaradi izrednih, rednih, bolniških, študijskih in dopustov kar tako, naj cenjene stranke svoje obiske na urbanistični službi zredu-cirajo na en dan v mesecu. .. Takrat je tok prihajal iz transformatorja pod^ Slatino. 1957. leta so s skupnimi močmi zgradili novo trafo postajo v Vintarjevcu, ki pa je vse bo(j obremenjena, tako da so na Javorju morali večkrat s prižgano vžigalico pogledati, če žarnica gori. Upanje na svetlejše noči so imeli nato 1970. leta, ko so napeljevali elektriko iz Velike Kostrevnice na Bogenšperk. Upanje pa je ugasnilo, ker niso našli stika z vasčani Leskovice. To se je ponovilo še leta 1973, ko je dobila elektriko Leskovica s trafo postajo pri Rebolju. Takrat so se poslovili tudi ze dotrajani električni drogovi iz 1960. leta, ki so prazni čakali 13 let na prenos električne energije iz Višjega grma čez Vrata na Leskov ico. Javorčani so nadaljevali z delegacijami na občino in Elektro Ljubljana—okolico, v katerih nikoli ni manjkal Župančič Jože. Kot sam pravi, ni obupal kljub mnogim težavam. Končno so jih na Elektro Ljubljana vzeli zares, vendar so vaščani kot dokaz morali zbrati jso 3.000 din na hišo. Izdelan je bil jDredracun: 72,5 starih milijonov za 14 his. In ključ delitve: po tretjinah na občino Litija, Elektro Ljubljana—okolica in Krajevno skupnost Vintarjevec oz. vaščane. glasilo občanov o Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca Lebin-ger, Zofka Hauptman. Branka Nefat in Miro Kaplja Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemu t in Miro Vidic Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP-Ljub-|anski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica Naslov uredništva: Litija, Trg na Stavbah 1, p. p. 6 Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. Jože Zupančič, predsednik pododbora SZDL Javorje Vendar pa pravi Župančičev Jože, da nebi dočakali nove napeljave, če bi Elektro Ljubljana v/trajala pri tej delitvi. Veliki problemi so namreč nastali pri delitvi sredstev krajevnim skupnostim v občini. Od s težavo obljubljenih 8,8 starih milijonov so bili nazadnje nakazani le 4,5. Gornji vrh šteje 4 gospodarstva, ki pa spadajo v občino Grosuplje. Vendar sov bili tudi tam gluhi za vse prošnje svojih občanov, nakar je Krajevna skupnost Temenica pomagala z 1 starim milijonom. Vsaka hiša na Felic vrhu in Gornjem vrhu je prispevala po 7.000 din, vaščani Javorja pa so solidarnostno priskočili na pomoč s še po 1.000 din na hišo. Maja je bila končno trasa zakoličena. Treba je bilo presekati gozdove, izkopati jame (tu ni šlo brez miniranja); razpeljati, obeliti, opremiti in postaviti 37 drogov visoko in cez 70 drogov nizkonapetostnega omrežja, postaviti transformator pri šoliin razvleci žice. Pri vsem tem so morali vaščani premagati mnogo težav: od nerazumevanja posestnice na Leskovici, kratkega roka, ko je največ dela na polju, do administrativnih težav po uradih. Vendar so z voljo in veliko zeljo po tej sodobni in nepogrešljivi iznajdbi uspeli, in avgusta so na novo zasvetile luči po teh oddaljenih domovih, zaropotali so stroji, ki jih ne poganjajo več zastareli, smrdljivi bencinarji. Ob TV sprejemnikihse ne čutijo več tako oddaljeni od sveta. Župančičev Jože, ki si je s Tonetom Brčonom največ prizadeval za elektrifikacijo, pravi: „Zadovoljni smo, ker smo kljub mnogim težavam le uspeli. Ostal pa nam je občutek, da so nam nekateri pristojni občinski organi premalo pomagali pri akciji. Zavedati bi se morali, da nima vsaka krajevna skupnost usposobljenih ljudi za reševanje administrativnih in pravnih problemov. Želimo si, da bi se v bodoče ti odnosi spremenili in smo pri tem vedno pripravljeni po tvojih močeh pomagati. Vsi vaščani pa smo zelo hvaležni Elektro Ljubljana okolica in njeni delovni enoti v Litiji za pomoč in veliko razumevanje pri reševanju mnogih problemov." _ . „,„ DANt V septembrski številki „Glasila občanov" je bila v rubrikiZakaj tako" objavljena fotografija, ki je prikazovala problem nevarnosti za učence osnovne šole Litija, ki jim grozi z vsakdanjim prometom. V zvezi s tem smo prejeli odgovor osnovne šole Litija in pojasnilo urbanistične službe Litija. ODGOVOR OSNOVNE ŠOLE LITIJA: V zvezi s postavitvijo varovalne ograje ob igrišču na Rozmanovem trgu posredujemo naslednji odgovor: Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija je že leta 1974 pričela graditi ograjo, z namenom, da prepreči direkten dostop učencev iz igrišča na cesto. Urbanistična služba je temu nasprotovala, zaradi premajhnega odmika ograje od ceste. Temu zahtevku smo ugodili in že začeto gradnjo ograje odstranili. Med tem časom je prišlo do idejne zamisli nove lokacije bodoče telovadnice, ki bi stala prav na mestu, kjer je predvidena zaščitna ograja. Torej bi zunanje stene v dolžini telovadnice tvorile neke vrste ograjo. Seveda pa s tem še ni ničesar storjenega za varnost učencev in ne kaže odlašati s postavitvijo nove ograje. Šola bo kljub že enkratnemu strošku, storila vse, da bo postavila novo ograjo. pojasnilo urbanistične službe litija glede prometne ureditve ob osnovni Soli franc roz-man-stane v litiji -desni breg Urbanistična služba je v zvezi s prometno ureditvijo naselja Litija že poročala v Glasilu občanov, v zvezi z omenjenim problemom pa daje naslednjo obrazložitev: Namizni tenis S telesnokulturnim dokumentom, ki smo ga po javni razpravi sprejeli občani Litije smo se med d rugim d ogovorili tudi to, da bo namizni tenis športna panoga s katero bomo skušali prodreti v vse kotičke naše občine, da bomo nudili vsem občanom možnost, da se ukvarjajo s to športno panogo in da bomo organizirali primerna namiz-noteniška tekmovanja v naši občini za posamezne starostne kategorije. Z letošnjo jesenjo Občinska zveza za telesno kulturo s pomočjo namiz-noteniškega kluba Litija začenja uresničevati dogovorjene naloge. V prvem obdobju nam gre predvsem za množičnost, le ta pa bo gotovo rezultirala čez čas tudi kvaliteto. Pri tem moramo biti predvsem zelo agilni in strpni. Namiznoteniška aktivnost se bo odvijala zgolj znotraj občinskih meja v šolah, mladinskih aktivih, krajevnih skupnostih in TOZD-ih. Ko bomo vsi skupaj smatrali, da je dozorel čas za to, da naši kvalitetni tekmovalci tekmujejo tudi izven občine, jim bomo to dogovorno gotovo tudi omogočili. Če želimo tako široko namiznoteniško dejavnost, je potrebno predvsem nuditi pogoje aktivnosti, to pa je riamizno-teniške mize, prostore, ljudi, ki bodo to dejavnost na posameznih punktih vodili in organizirano tekmovanje. Občinska zveza za telesno kulturo Litija je nabavila več namiznoteniških miz, ki jih bo pri določenih pogojih razdelila krajevnim skupnostim, katere bodo uredile primeren prostor ter omogočile kontinuirano in organizirano dejavnost. Namiznoteniški klub bo s pomočjo mladinskih aktivov in OZTK organiziral tečaje za voditelje teh dejavnosti. Pozneje, vendar še letošnjo zimsko sezono, bo organizirano namiznoteniško tekmovanje med krajevnimi skupnostmi. To bo predvsem rekreativno množično tekmovanje. Poleg te dejavnosti pa bo namiznoteniški klub organiziral pionirske namiznoteniške šole v posameznih predelih naše občine (Litija, Šmartno, Gabrovka, Dole, Kresnice, Jevnica in še kje), kjer bodo pionirji (ženska in moška populacija) pod strokovnim vodstvom intenzivneje delali in selekcionirali tiste, ki bodo to dejavnost gojili le rekreativno od tistih, ki bodo želeli in imeli sposobnosti doseči tudi kaj več. Tudi tem bomo nudili vrsto tekmovanj v okviru občine. Le objektivno kvalitetnim (pionirjem oz. pionirkam) bomo omogočali občasno merjenje sil izven občinskih meja. Računamo, da bomo v doglednem času iz take množičnosti dobili tudi kvaliteto. Prav tako bo namiznoteniški klub organiziral primerno obliko tekmovanja med posameznimi sindikalnimi organizacijami. Če bodo predvsem namiznoteniški delavci vztrajali na dogovorjeni poti, potem si v kratkem lahko obetamo veliko množičnost te telesnokulturne dejavnosti, ki bo v doglednem času rezultirala gotovo tudi kvaliteto. JEST Za zaključek — razstava Dolgoročna rešitev prometne mreže v mestu predvideva poleg obvoznice čez Konja, ki se bo Litiji popolnoma izognila, tudi glavno prometno cesto skozi mesto Litija, t. j. Zasavsko cesto. Glavni priključek na Zasavsko cesto je predviden ob vzhodnem robu stanovanjske soseske na Rozmanovem trgu, do izgraditve tega priključka pa bo promet potekal po cesti mimo osnovne šole Franc ROZMAN-Stane. Ker je taka rešitev za šolo zelo neugodna, zaenkrat pa ni druge možnosti priključka na Zasavsko cesto, bo treba rešiti problem varnosti otrok tako, da bo igrišče ob šoli zavarovano z ograjo ter ob njej zasajenimi drevesi, dohod do šole pa urejen s semaforjem oziroma s podhodom. Katera izmed teh rešitev bo ugodnejša, bo pokazal glavni projekt priključka na Zasavsko cesto in idejni projekt novega poslov-no-trgovskega centra ob tem priključku. Letošnje leto je potekalo na kulturnem področju v znamenju proslav stoletnice Cankarjevega rojstva. Tudi v naši občini smo temu jubileju posvetili precej pozornosti. V začetku maja smo odprli na Bogenšperku likovno razstavo zasavskih slikarjev, Študentski oktet iz Ljubljane pa je izvedel koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Nekaj dni pozneje sta člana Mestnega gledališča ljubljanskega Vladoša Simčičeva in Saša Mi-klavc dvakrat izvedla recital, sestavljen iz odlomkov Cankarjevih del, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel pianist Igor Dek-leva. Višek prireditev pa pomeni razstava „Ivan Cankar in delavsko gibanje", ki sojo na Valvazorjevem Bogenšperku pripravili Arhiv SR Slovenije, Kulturna skupnost in občinski svet ZKPO Litija. Otvoritvena slovesnost je bila 28. septembra, potekala pa je v prenovljeni knjižnični dvorani. V svečanem govoru je predsednik Kulturne skupnosti Litija Marjan Oblak uvodoma dejal: „Na gradu Bogenšperku je leta 1662 začel Janez Vajkard Valvasor pisati zgodovino o življenju naših prednikov. Polnih trideset let je nastajala njegova Slava Vojvodine Kranjske, ne da bi se tedaj kdo zavedal, kako bogata dediščina se poraja. Danes, .tristo let kasneje in ob stoletnici Cankarjevega rojstva, pa v tem gradu odpiramo razstavo, ki jo je postavil Arhiv SR Slovenije, s katero želi prikazati, kako je Cankarjevo socialno poreklo vplivalo na njegove poglede, politično opredelitev in njegovo vključitev v delavsko gibanje. Na številnih predavanjih je Cankar utemeljeval svoje poglede na rešitev slovenskega in jugoslovanskega vprašanja, v predavanju Očiščenje in pomlajenje, ki gaje imel aprila 1918 v Trstu, pa je prisodil proletariatu najvišje in najčistejše mesto v odločilnem boju za osvoboditev izpod tujega jarma. Vse Cankarjeve ideje v boju za osvoboditev so bile vtkane v naš narodnoosvobodilni boj in ljudsko revolucijo." Otvoritvi so prisostvovali predstavniki družbeno političnega življenja, samoupravnih interesnih skupnosti in gospodarstva v občini, med gosti pa so bili še direktorica Arhiva SRS tov. Marija Oblak-Čarnijeva s sodelavci in pomočnik direktorja Pedagoške akademije prof. Tine Orel. Kulturni program so izvedli: basist Ladko Korošec, harmonikar Milan Stante in recitatorka Mateja Podlogar. Oba umetnika iz Ljubljane sta navdušila poslušalce, ki so s ploskanjem „izsilili" še dodatno točko. Po programu je tov. Ema Umekova, kije razstavo tudi postavila, popeljala goste in domačine v razstavne prostore in jih seznanila z vsebino razstave, kije prepotovala že precejšen del Slovenije. V štirinajstih dneh si je to zanimivo razstavo ogledalo blizu 600 obiskovalcev, med njimi nad polovico šolarjev, učencev višjih razredov vseh treh osemletk v občini. B. Ž. • JUBILEJ Franc Berdajs Nedavno j\ praznoval naš občan tov. Franc Berdajs svoj 80. rojstni dan. Poln vedrine in življenjskega optimizma nam je pripovedoval o svoji življenjski in trnjevi poti, po kateri je hodil V sindikate se je vključil že, ko je bil na delu v francoskih rudnikih in se je že leta 1933 pridružil francoski Komunistični partiji. Zaradi sindikalnega, političnega delovanja je bil izgnan iz Francije. Postal je podpredsednik zveze gradbenih delavcev za Ljubljano. Veliko je prispeval k pripravi generalne stavke gradbenih delavcev junija 1936. Leta 1937 je bil izvoljen za predsednika podzveze gradbenih delavcev Slovenije, in je opravljal to dolžnost do razpusta te organizacije septembra 1940. Nato je ustanavljal akcijske odbore, takoj po okupaciji pa odbore OF po podjetjih. Leta 1941 je postal sekretar OO KPS v Dravljah pri Ljubljani in jo vodil do poletja 1942. Medtem in kasneje je sodeloval pri gradnji ilegalnih tiskam, skladišč, itd Januarja 1943 je bil aretiran ter je bil zaprt do aprila 1944. Po osvoboditvi je bil predsednik krajevnega odbora sindikata za Ljubljano in član predsedstva republiškega odbora, marca 1946 pa je bil izvoren za tajnika republiškega' odbora, sindikata gradbenih delavcev Slovenije in je to dolžnost opravljal do leta 1949; nato je bil član tajništva tega odbora in predsednik krajevnega odbora sindikata do leta 1958. Opravljal je še druge odgovorne naloge. Sedaj v miru uživa s svojo družico sadove svojega dela, ves predan stvari, za katero je živel in se boril Ob visokem življenjskem jubileju mu želimo še mnogo zdravja, zadovoljstva - na mnoga leta! 1. POROČILA O REALIZACIJI FINANČNIH NAČRTOV ZA DEVET MESECEV 1976. LETA 2. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV ZA LETO 1077 3. PREGLED PLANOV ZA ORDODJE 1976-1980 Družbeni dogovor o uresničevanju družbeno-ekonomskega razvoja in razporejanju dohodka v občini Litija za leto 1976 je bil sprejet in podpisan od strani udeležencev v mesecu aprilu tega leta. V 20. členu je navedeno, da je sestavni del družbenega dogovora pregled samoupravno dogovorjenih sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in sredstev za vzajemne, solidarnostne in skupne naloge, ki se združujejo v okviru samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike. V času od 1/1 do 30/9-76 je realizacija v primerjavi planirane dovoljene skupne porabe naslednja: , v tisočih Besedilo Plan 76 9 mes. realizacija % 1. OTROŠKO VARSTVO I.S9S 1.274 80 2. IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Skupaj 28.690 22.099 70 a) za občinsko skupnost b) iz solidarnosti c) za vzajemnost č) za investicije 18.306 5.284 210 4.890 14.818 3.812 147 3.322 81 72 70 68 3. KULTURNA SKUPNOST - skupaj 2.872 2.181 76 a) za občinsko skupnost b) za vzajemne naloge in RTV - 1.157 1.715 , 942 1.239 81 72 4. TELESNO KULTURNA SKUPNOST - skupaj 1.502 1.243 ■ 83 a) za občinsko skupnost b) za skupne naloge 1.306 196 1.074 169 82 86 S. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA - skupaj 2.940 2.228 '76 a) za občinsko skupnost - za vzajemnost b) iz solidarnosti c) za skupne naloge SKUPAJj .— za občinske skupnosti - za skupne in vzajemne naloge — iz solidarnosti 1.956 259 374 351 29.210 2.731 5.658 1.503 285 222 218 22.933 2.058 4.034 77 110 59 62 79 75 71 VSE SKUPAJ: 37.599 29.025 77 POROČILA O REALIZACIJI FINANČNIH NAČRTOV ORCINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA DEVET MESECEV 1976 SO NASLEDNJA: SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Realizacija devetih mesecev 1976 iz prispevkov osebnih dohodkov družbenega in zasebnega sektorja je znašala 80 % glede na planirana sredstva, od pokojnin pa 75 %. Zveza skupnosti otroškega varstva je nakazala za otroške dodatke za kmečke otroke 421.906 din za drugo in tretje tromesečje, za prvo tromesečje pa je bilo nakazilo izvršeno že v mesecu decembru 1975 in je prikazano v postavki dohodkov številka 4 alinea — prenesena sredstva preteklega leta v znesku 205.305 din. Tako je dejansko realizacija teh sredstev 627.211 din, plan 860.529 din, procent 73. Nakazilo ZSOV za regresiranje obrestne mere od najetih kreditov za gradnjo vrtca se izvršujejo po zapadlih anuitetah in je v prvem polletju 39 % realizacija. Planirana solidar- nostna sredstva v tem obdobju so že v celoti realizirana. Sredstva za počitniško kolonijo so realizirana le 6 1 %. Izločena sredstva v znesku 1.300,00 din so bila že v letu 1975 namenjena za gradnjo novega vrtca v Šmartnem, zato so prikazana ločeno. Gradnja tega vrtca je v teku in je bilo poleg teh sredstev tekočega leta še 500.090 din. Odplačilo anuitet za novi vrtec v Litiji je bilo 63 %. Planirana za sofinanciranje novega paviljona Debeli rtič bodo realizirana v mesecu novembru 1976, ker je takrat rok plačila po sporazumu. Otroški dodatek kmečkim otrokom je bil v dobi 9 mesecev nakazan za osem mesecev. Za druge oblike vzgojnega dela je realizacija le 18 %, ker bo VVZ predvidene akcije izvršil v jesenskem času. Stroški za letovanje otrok so realiziran? 72 %. Izdatki za sofinanciranje redne dejavnosti v VVZ in za skupne strokovne službe so realizirani v višini 765 % glede na plan. Stroški denarnega in plačilnega prometa so precej nižji glede na plan. Obvezna rezerva je v poročanem obdobju 68 %. Na podlagi sklepa lO skupnosti otroškega varstva in sklenjene pogodbe je bilo skupnosti za izgradnjo sol in vzgojnovarstvenih zavodov dano 200.000 din sredstev kot kratkoročni kredit. Skupni dohodki brez izločenih sredstev za gradnjo vrtca Šmartno so bili realizirani 74 %, skupni izdatki pa 59 %. BESEDILO I. DOHODKI: 1. Prispevki iz OD: " " - družbeni in zasebni sektor - od pokojnin 2. Sredstva Zveze skupnosti OV — denarne pomoči kmečkim otrokom — regresiranje obrestne mere od kreditov — solidarnostna sredstva 3. Sredstva za počitniško kolonijo 4. Drugi dohodki: - obresti — sklad za gradnjo šol za D. R, - prenesena sredstva preteklega teta SKUPAJ DOHODKI: IZLOČENA SREDSTVA ZA GRADNJO VRTCA ŠMARTNO VSE SKUPAJ: Plan 76 Realiz. ' % 9. mes. 1.595.000 1.2 74.479 80 225.000 168.065 77 655.224 421.960 64 28.500 11.149 39 248.500 248.270 100 240.000 147.150 61 13.252 13.250 100 266.000 — .'i: — 472.114 472.114 100 3.743.590 2.756.437 74 1.300.000 1.300.000 100 5.043.590 4.056.487 80 BESEDILO II. IZDATKI: 1. INVESTICIJE: — vrtec Šmartno — anuitete za vrtec Litija — sofinanciranje paviljona Debeli Rtič 2. DRUGE DEJAVNOSTI:v — denarne pomoči kmečkim otrokom — doplačilo oskrbnine v VVZ za so. š. o. — druge oblike vzgojnega dela 3. STROŠKI ZA LETOVANJE OTROK 4. SOFINANCIRANJE REDNE DEJAVNOSTI V VVZ 5. SOFINANCIRANJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 6. STROŠKI DENARNI IN PLAČILNI PROMET 7. OBVEZNA REZERVA 8. IZREDNI IZDATKI — obresti — preodkazila — stipendije 9. DANI KREDITI SKUPAJ IZDATKI: * STROŠKI ZA VRTEC ŠMARTNO (izločeno) VSE SKUPAJ: Saldo žiro računa 30/9-76 Plan 76 Reallz % 9. me«. 912.500 500.090 55 247.500 155.765 63 675.000 - - 860.529 563.630 65 15.000 4.440 30 10.000 1.802 18 240.000 173.201 72 540.000 405.000 75 190.000 142.498 75 5.000 1.434 29 33.000 22.300 68 15.061 _ _ — 835 — 25.500 — 6.500 _ - 200.000 ■ - 3.743.590 2.202.955 59 1.300.000 1.300.000 100 5.043.590 3.502.995 70 553.442 IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST V devetih mesecih 1976 je bilo skupno realizirano iz prispevkov OD — občinski viri 14.818,125 din, kar znaša 8 1 % od planiranih sredstev. Če pa odštejemo sproščena imobilizlrana sredstva za 9. mes. (za celo leto znašajo 996.0 31 din), se zniža procent realizacije na 80. Od 1/4-76 dalje pritekajo tudi sredstva za investicije in se jih je zbralo 3.322.370, kar predstavlja 68 % od planiranih 4.890.000 dinarjev. Dopolnilna sredstva, RIS so realizirana v višini 3.8 1 1.785, kar predstavlja 72 % glede na plan. Znesek 171.197 predstavlja druge dohodke iz preteklega leta (obresti 1975 leta, nakazilo RlS-a za 1975), znesek 13.770 din pa predstavlja vračilo, štipendij in refundacijo stroškov rejnine Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Izdatki za osebne dohodke pedagoškega osebja so bili realizirani v višini 74 %, sklad skupne porabe pa 75 %. Materialni izdatki so bili realizirani 74 %. Amortizacija je bila skoraj v celoti nakazana. Anuitete so bile realizirane v višini 370.565 din, kar predstavlja 94%. Znesek za anuitete je Skupščina občine Litija nakazala do 30/6-76, Izobra ževalna skupnost pa je izvršila refundacijo. Skupni izdatki prvega polletja so bili realizirani 74 % od planiranih. Besedilo D O HOD KI: Plan 76 Realizacija 9. mes. 1. Občinski viri: — družbeni sektor — zasebni sektor — SKUPAJ: 2. Dopolnilna sredstva RIS SKUPAJ 1 in 2 3. Prenesena sredstva preteklega leta 4. Drugi dohodki preteklega leta 5. Drugi dohodki SKUPAJ 1 - 5 6. Dovoljena poraba za investicije DOHODKI SKUPAJ: 18.018.000 288.000 18.306.000 5.284.000 23.590,000 1.843.187 199.127 25.632.314 4.890.000 30.522.317 14.410.614 407.5 11 14.818.125 3.811.785 18.629.9 10 1.843.187 171.197 13.770 20.658.064 3.322.370 23.980.434 80 141 81 72 79 100 86 81 68 79 IZDATKI 1. Bruto OD šol 2. Sklad skupne porabe 3. Materialni izdatki 4. Amortizacija nepremičnin 5. Amortizacija premičnin 6. Prevozi 7. Zavodska oskrba 8. Mala šola 9. Obveze drugih TIS 10. Strokovna služba 11. Štipendije 12. Večerna osnovna šola 13. Sofinanciranje VVZ 14. Obvezna rezerva 15. Prehrana učencev 16. Sofinanciranje glasbene šole 17. Testiranje novincev 18. Drugo 19. Anuitete 20. Vračilo posojila 21. Obveze preteklega leta 22. Obveze III. seje skupščine 23. Dovoljena poraba za investicije SKUPAJ IZDATKI: SALDO 30/9-76 15.032,000 506.700 1.701.200 240.208 300.846 1.877.000 300.000 172.566 370.000 586.000 400.000 66.400 1.052.000 303.000 144.105 201.000 13.000 64.182 395.000 300.000 82.191 1.524.915 4.890.000 30.522.317 11.079.493 380.016 1.261.719 240.208 279.0 12 1.2 19.026 2 13.098 149.926 240.153 447.3 18 280.040 64.000 788.994 165.808 144.105 150.750 12.866 4.656 370.565 300.000 69.400 1.532.416 3.322.070 22.715.939 1.239.495 74 75 74 100 92 65 71 87 64 76 70 96 75 55 100 75 99 7 94 100 84 100 67 74 KULTURNA SKUPNOST Devetmesečna realizacija dohodkov skupnosti je 81 % glede na planirana sredstva iz prispevkov iz osebnih dohodkov družbenega in zasebnega sektorja. Procent je večii. ker so bila v tem obdobju sproščena imobilizirana sredstva iz leta 1975, in to 107.640 din, če jih porazdelimo na celo leto, znaša dejanski procent 79. V tem devetmesečnem obdobju je RKS izpolnila svojo obvezo namenskih sredstev po pogodbah. Vsem izvajalcem programa kulturnih dejavnosti so bila planirana sredstva nakazovana mesečno po predvidenem finančnem načrtu. Odboru za obnovo gradu Bpgenšperk in sindikalni godbi je bilo za nabavo inštrumentov nakazilo izvršeno ze v celoti. Poleg tega je KS Litija namenila Odboru za obnovo gradu Bogenšperk, zaradi ze pričetih obsežnih del posojilo v višini 100.000 din. Skupni izdatki so bili realizirani v višini 80 % glede na plan. BESEDILO Plan 76 Realizacija 9. mes. Indeks I. DOHODKI 1. Prispevki iz DO po občinski stopnji 2. RKS - namensko po pogodbah 3. Saldo prejšnjega leta 4. Drugi dohodki 1.157.000 210.000 104.479 941.992 228.000 104.479 2.273 81 109 100 DOHODKI SKUPAJ 1.471.479 .276.744 87 II. IZDATKI: 1. KNJIŽNICA: a) redna dejavnost b) investicije RKS 2. SPOMENIŠKO VARSTVO 3. ZGODOVINSKI ARHIV 4. GLASBENA ŠOLA 5. SINDIKALNA GODBA: a) redna dejavnost 1 b) investicije 6. KINO 7. OBČINSKI SVET ZKPO — gostovanja RKS namensko 8. OBČINSKI ODBOR ZB 9. ZALOŽNIŠTVO - glasilo „Občan" 10. ODBOR ZA BOGENŠPERK — namensko RKS — posojilo 11. SOFINANCIRANJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽB 12. OBVEZNA REZERVA 1 % 13. OBVEZNOSTI PREJŠNJEGA LETA 14. DRUGI IZDATKI - bančna provizija IZDATKI SKUPAJ: Saldo žiro računa na dan 30/9-1976 363.000 272.250 75 26.000 — — 100.000 74.998 75 19.000 14.248 75 111.000 83.250 75 33.000 „24.7 50 75 40.000 40.000 100 17.000 11.335 67 100.000 74.998 75 34.000 — — 88.000 65.998 75 40.000 29.998 75 100.000 99.999 100 150.000 99.000 66 - 100.000 - 170.000 127.502 75 14.479 10.256 71 66.000 42.000 '.k 64 : 'm'" r 3.700 1 ■tf _ 471.479 1.174.272 80 102.462 TELESNO- KULTURNA SKUPNOST Iz analitičnega prikaza sredstev iz OD v 9. mesecih leta 1976 je razvidno, da znaša realizacija 82 %. Ta procent je večji, ker so bila v mesecu januarju sproščena imobilizirana sredstva leta 1975 - to je 84.770 din. Porazdelitvi te v.sote na celo leto je 81 %. realizacija dohodka iz prispevka OD. Pri ostalih dohodkih je nekoliko večji dotok sredstev zaradi višjega vpla- čila. Loterijskega zavoda Ljubljana iz športne stave v občini Litija. Če pregledamo izdatke, so nekateri v procentu manjši od polovice, drugi §a so večji. V postavki 4. - množične organizacije znaša realizacija 44%. redstva so bila izplačana v manjšem procentu, ker še niso vsi izvajalci organizirali vseh tekmovanj, za katere so bili zadolženi (DSI, občinska tekmovanja, tekmovanja v KS, TRIM akcije). Postavka 6. - za novogradnje pa je realizacija že 91 %. Po pristopu in podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izvedbo programa občinskega samoprispevka na osnovi sklepa 4. seje skupščine TKS Litija so bila v sklad skupnosti za izgradnjo sol in vzgojnovarstvenih zavodov nakazana sredstva v višini 2 50.000 din. Ostala sredstva te postavke pa je neporavnana obveznost iz leta 1975 do NK ,,Enotnost" Jevnica. Pojavila se je tudi nova potreba - sofinanciranje ZTKO. V finančnem planu, katerega je sprejela skupščina TKS Litija, te postavke ni bilo. Po podpisu aneksa, pa je naša skupnost dolžna v letu 1976 poravnati to obveznost v višini 38.000 din. Realizacija BESEDILO , Plan 76 9. mes. DOHODKI: 1. Saldo iz leta 1975 2. Ostali dohodki 3. DOHODKI IZ OD DOHODKI SKUPAJ 161.884 10.000 1.306.000 161.884 15. 169 1.074,234 100 152 82 1.477.884 1.25 1.287 85 IZDATKI: 1. Dejavnost ObZTK Litija 2. Sofinanciranje ZTKO 3. Sofinanciranje ŠŠD 4. Tekmovalni sport 5. Množične organizacije 6. Vzdrževanje sport, objektov 7. Za novogradnje 8. Sofin. skup. službe SIS 9. 1 % obvezna rezerva 10. Nepredvidene akcije 11. Sofinanciranje glasila „Občan" IZDATKI SKUPAJ: 301.500 5.000 473.000 90.000 100.000 330.224 140.000 I 3.1 60 15.000 10.000 150.750 25.867 326.200 37.598 50.000 300.000 1 10.002 I 1.987 15.430 10.000 50 69 44 50 91 79 91 103 100 1.477.884 1.037.834 70 Saldo žiro računa na dan 30/9-76 2 13.453 OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKBBSTVA V prvem tromesečju je bilo začasno financiranje in je skupnost socialnega skrbstva dobivala sredstva po prispevni stopnji 0,74 iz brutto OD, od 1/4-76 dalje pa po občinski stopnji 0,63 %. . Namenska sredstva za uživalce družbenih denarnih pomoči, ki jim je edini vir preživljanja so bila prejeta po planu, dočim sredstva iz solidarnosti le 59 %. Najeti kredit za stalne družbene denarne pomoči (izplačane za leto 1975) je bil na osnovi pogodbe v mesecu januarju samo knjižno sproveden, prenos iz sklada geodetske uprave proračunu Skupščine občine Litija inje zato tudi ločeno prikazan pri dohodkih in izdatkih. Vračanje kredita je bilo izvršeno po predvidenem dogovoru. Iz podatkov devetmesečne realizacije je razvidno, da so skupaj dohodki 77%, pri izdatkih pa je realizacija 64 %. Pri izplačevanju je skupnost socialnega skrbstva upoštevala predvsem izplačila, ki so vezana na poravnavo računov in vse oblike družbenih denarnih pomoči. Pri postavki stalne družbene denarne pomoči je izkazana realizacija 69 %, ker so bile družbene denarne pomoči za mesec januar 1976 izplačane že v mesecu decembru 1975. Realizacija stroškov za oskrbnine v zavodih za odrasle je za poročano obdobje 91 % zaradi podražitve oskrbnih dni v zavodih. Tako planirana sredstva v višini 927.094 din za leto 1976 ne bodo zadoščala. Rejnine za mladoletne so bile redno nakazane, vendar so bila izvršena, vračila stroškov s strani drugih skupnosti, zato je izkazana realizacija nižja od planirane. Pogrebni stroški so bili izplačani nad predvidenimi in bo z rebalansom finančnega načrta potrebna uskladitev. Iz plana razvidne postavke niso bile realizirane, ker ni bilo predvidenih sredstev. Z ozirom na to, da dotekajo sredstva v višini, ki zadostuje komaj za pokrivanje najnujnejših obvezrtosti, ter da bremeni skupnost socialnega skrbstva odplačevanje kredita, bo nastopil problem pokrivanja planiranih stroškov za leto 1976. Iz tabelarnega pregleda realizacije finančnega načrta za devet mesecev 1976 so razvidni vsi podrobni podatki. BESEDILO DOHODKI 1. Prispevki iz OD 2. Prispevek SSS SRS za vzajemnost - solidarnosti - za" uživanje družbene pomoči, ki jim je edini vir preživljanja 3. Saldo žiro računa 31/12-1975 - Obresti 4. Imobilizirana sredstva iz 1.75 SKUPAJ DOHODKI: Najeti krediti za st. družbeno pomoč IZDATKI 1. Stalna družbena pomoč — vračanje kredita za d^ d. p. 2. Začasna družbena pomoč 3. Enkratna družbena pomoč 4. Pomoč nepremožnim učencem 5. Oskrbnine v zavodu za mlade 6. Oskrbnine v zavodu za odrasle 7. Rejnine za mladoletne 8. Pogrebni stroški nepremož. 9. Prevozi oskrbovancev 10. Stroški za begavce, sprej. 11. Pomoč odpuščenim obsojenim osebam 12. Razvrščanje otrok 13. Preventivna medicinska rehabilitacija 14. Stroški kluba zdravljenih alkoholikov 15. Dejavnost humanitarnih organizacij — Občinski odbor RK — Zveza gluhih — Zveza slepih — Medobčinska konferenca za rehabilitacijo invalidov 16. Preživnine kmetov 17. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 18. Stroški strokovnih služb skupnosti socialnega skrbstva — nabava opreme — sofinanciranje skupnih služb SIS 19. Obvezna rezerva — 1 % — 20. Prispevek za vzajemne in skupne naložbe RSSS 2 1. Drugi izdatki: — stroški — prispevek skupnosti socialnega skrbstva SRS za leto 1975 SKUPAJ IZDATKI: PRENOS SREDSTEV NAJETEGA KREDITA SALDO ŽIRO RAČUNA 30/9-1976 Plan 76 1.956.000 259.000 374.000 492.480 7.874 128.000 3.217.354 Realizacija 9 mes. .503.2 1 1 284.801 222.000 339.840 7.874 2.355 128.000 77 1 10 59 69 100 100 2.488.081 77 180.000 688.844 474.459 69 180.000 180.000 100 20.000 12.900 64 5.000 2.865 5 7 4.200 3.150 75 134.388 92.5 19 69 927.094 846.010 91 1 17.868 48.088 41 5.000 9.3 15 186 1.000 — — 1.000 — 2.000 — — 10.000 7.535 75 4.222 — — 5.000 - ; 1 2 5.000 _ 4.150 2.075 50 3.480 1.740 50 2.500 _ 26.640 1 7.45 2 66 240.000 — — 469.000 35 1.744 75 10.000 10.000 100 40.000 30.000 75 31.968 19.632 6 1 259.000 284.801 110 1.262 _. - 1.330 - .2 17.354 2.396.877 74 180.000 91.204 Poročila o devetmesečni realizaciji finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti so obravnavali in potrdili izvršni odbori teh interesnih skupnosti na svojih sejah, ki so bile v času od 20. do 27. oktobra 1976. Dne 27. oktobra 1976 pa je omenjena poročila obravnaval tudi koordinacijski odbor za skupno porabo pri izvršnem svetu skupščine občine Litija in sprejel sklep, da se poročila o devetmesečni realizaciji finančnih načrtov SIS objavijo v prilogi Glasila občanov. SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA 2. PREDLOGI FINANČNIH NAČRTOV ZA LETO 1977 Pri sestavi predlogov finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977 so upoštevana izhodišča, ki so opredeljena z družbenim dogovorom o razvojnih perspektivah občine Litija za obdobje 1976-1980. Koordinacijski odbor za skupno porabo pri Izvršnem svetu skupščine občine Litija je vsem samoupravnim interesnim skupnostim zato predlagal, da planirajo svoje dohodke iz prispevkov osebnih dohodkov le v okviru rasti, ki je načrtovana v družbenem dogovoru za področje skupne porabe. Osnova za izračune dohodkov za leto 1977 je dovoljena poraba v letu 1976. V letošnjem letu si na področju vseh samoupravnih interesnih skupnosti s (>odročja družbenih dejavnosti pripravljajo minimalni standardi v repub-iškem meillu, ki bodo osnova za izračun solldanosti občinskim interesnim skupnostim. Ker pa je ta naloga zelo zahtevna, je pri sestavi minimalnih standardov še vrsta odprtih vprašanj in zato tudi kot taki še ne morejo biti osnova za dokončne izračune, zaradi tega jih pri predlogih finančnih načrtov ni bilp mogoče upoštevati. IZOBRAŽEVALNA Planirani dohodki za leto 1977 so iz občinskih prispevkov iz osebnih dohodkov nižji, ker se masa sredstev za sofinanciranje redne d ejavnosti VVZ v celoti prenese na skupnost otroškega varstva, zato je tudi ta indeks le 100. Dohodki iz republiških virov se znižajo in znaša indeks 85 proti letu 1976. Solidarnostna sredstva so nižja, ker se dodeljuje solidarnost le na podlagi obveznega minimalnega programa, medtem ko je v letu 1976 solidarnost dodeljevala na celoten program izobraževalne skupnosti. Ker izobraževalna skupnost Slovenije solidarnostno pokriva le minimalni obvezni program, bo potrebno razliko do dejanskega obveznega programa pokriti iz občinskih virov. Prav tako bodo potrebna dodatna občinska sredstva za ves dogovorjen program, za združevanje investicijskih sredstev po samoupravnem sporazumu m za anuitete, za kar bo potrebno v naslednjem letu 3.45 1 tisoč din. Pri planiranih izdatkih za redno dejavnost šol so zajeta sredstva za bruto osebne dohodke, sklad skupne porabe in materialne stroške. Ti stroški so izraženi v ceni na oddelek, ki znaša v letu 1977 za osnovno šolo 173.967 din, za posebno osnovno šolo 194.633 din in za oddelek podaljšanega bivanja 106.5 01 din. Cene so večje za 7,2 % proti letu 1976. Z novim šolskim letom 1977/78 se predvideva uvedba celodnevne osnovne šole na podružnični šoli Vače. Stroški amortizacije nepremičnin in premičnin se tako občutno povečujejo, ker je tu upoštevana ze nova šola na Graški Dobravi. Izdatki 'za druge TIS predstavljajo šolnine v posebnih šolah izven občine. Predvideno je, da bo v letu 1977 manj otrok vključenih v te zavode. Pri večerni osnovni soli sta zajeta dva oddelka. Poleg obveznega programa je vključena na podlagi jjredloga koordinacijskega odbora in izvršnega odbora IS tudi prehrana učencev, sofinanciranje glasbene šole, testiranje novincev, a le v delnem povečanju glede na leto 1976. Sredstva po samoupravnem sporazumu za izvedbo programa samopris-evka so upoštevana v višini 2 % od dogovorjene porabe. V letu 1976 še niso ila planirana. V letu 1977 bodo vse izobraževalne skupnosti po Sloveniji zbirale sredstva za izgradnjo podružnične šole v Posočju, za kar bo IS Slovenije prispevala 60%, občinske IS pa 40%. Predviden delež IS Litija je 50.000 din. Izobraževalna skupnost Litija od leta 1976 dalje zagotavlja tudi sredstva za anuitete investicij v šolstvo. Obvezen program se povečuje za 8 % proti letu 1976, dogovorjen pa za 65 %. Skupni dohodki in izdatki so se glede na plan leta 1976 povečali za 10%. DOHODKI: 1. Obvezni občinski viri 2. Dodatni občinski viri 1. OBČINSKI VIRI: 2. REPUBLIŠKI VIRI: SKUPAJ: 3. Investicije SKUPAJ 4. Prenesena sredstva 5. Drugi dohodki VSE SKUPAJ: IZDATKI: A. OBVEZNI PROGRAM: 1 Redna dejavnost šol 2. Celodnevna osnovna šola 3. Amortizacija nepremičnin 4. Amortizacija premičnin 5. Prevozi 6. Zavodska oskrba 7. Mala šola 8. Drugi TIS 9. Štipendije _ 10. Večerna OŠ 11. VVZ 12. Sofinanciranje skupne službe 13. Rezerva — obvezna 14. Stroški SDK SKUPAJ (1-14) B. DOGOVORJENI PROGRAM: 1 5. Prehrana učencev 16. Glasbena šola 17. Testiranje 18. Posočje 19. Sredstva po samoupravnem sporazumu za investicije v šolstvo 20. Anuitete 21. Izredni izdatki SKUPAJ (15-21): C. INVESTICIJE: 22. Investicije SKUPAJ (1-21): 23. Vračilo posojila 24. Obveze preteklega leta VSE SKUPAJ: (1-24) v 000 din plan 1976 plan 1977 indeks 18.306 18.342 100 3.451 18.306 21.793 119 5.284 4.5 1 1 85 23.590 26.304 111 4.890 5.242 107 28.480 31.546 110 1.843 199 20 10 30.522 31.566 103 17.205 19.006 k 110 133 - 193 681 352 267 582 217 1.877 2.255 120 300 350 116 173 185 106 370 320 86 400 5 10 127 66 71 107 1.191 586 573 97 267 263 98 36 40 11) 22.93) 24.969 108 H4 181 125 201 272 135 L3 20 153 50 370 395 396 100 66 66 100 819 1.355 165 4.890 5.242 107 28.640 31.566 110 300 1.582 30.522 3 1.566 103 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA V podatkih planirani dohodki za leto 1976 sov znesku 2.786 din prišteti tudi dohodki, ki so se zbirali pri izobraževalni skupnosti za sofinanciranje redne dejavnosti VVZ, in to znesek 1.191 din, zato daje realni indeks glede na plan 1977. Drugi viri dohodkov so razvidni iz tabelarnega prikaza. V letu 1977 je na podlagi minimalnega programa predvideno financiranje redne vzgojnovarstvene dejavnosti na število predšolskih otrok, vključenih v VVZ, in to ena vzgojiteljica in polovica varuhinje na oddelek po normativih, materialnih stroškov v višini 10 % od izračunane mase osebnih dohodkov vzgojnega osebja, amortizacije v višini povprečne amortizacije stroškov in programa za otroke, ki se bodo udeleževali vzgojnih programov in niso zajeti ' v VVZ. Za izvajanje male šole do 120 ur letno zagotavlja sredstva izobraževalna skupnost. V obveznem programu so predvideni stroški po ocenitvah potreb in že znanih sprememb. Skupnost od letošnjega leta štipendira tudi kader na vzgojiteljski šoli za potr'ebe VVZ, in to po programu potreb. Stroški za minimalni program se povečujejo na indeks_ 120, za obvezni program pa 1 10. Investicije so v letu 1976 planirane več, ker so namenjene za sofinanciranje že zgrajenega paviljona v Debelem rtiču za letovanje šolskih in predšolskih otrok nase občine, za nov vrtec v Šmartnem in za vračilo kreditov novega vrtca v Litiji. Za leto 1977 pa so predvidene investicije za vračilo kredita, za adaptacijo dosedanjih prostorov vrtca v Šmartnem za oddelek dojenčkov v starosti od enega do dveh let in za združevanje sredstev po Skupni indeks dohodkov in izdatkov je 81, ker so za leto 1977 predvi-samoupravnem sporazumu za izvedbo programa samoprispevka tudi namen- dena manjša vlaganja v investicije kot pa so v letu 1976. sko za nov vrtec na Graški Dobravi v Litiji. BESEDILO DOHODKI: 1. Prispevki iz OD (obvezno) (dogovorjeno) 2. Prispevki od pokojnin 3. ZSOV - namenjeno iz solidarnosti ■ — za OD kmečkih otrok 4. Prenesena sredstva 5. Drugi dohodki 6. Sredstva iz samoprispevka SKUPAJ: plan 76 2.786 225 248 861 1.567 281 266 6.234 plan 77 2.992 430 238 251 911 250 5.0 72 v 000 din indeks 107 106 101 106 89 81 A. REDNA DEJAVNOST I. MINIMALNI PROGRAM 1. OD skupaj - Vzgojiteljice - Varuhinje — Medicinske sestre — Drugo osebje 2. Materialni stroški 3. Amortizirane premičnine in nepremičnine 4. Program za otroke izven VVZ SKUPAJ: 1.586 1.038 284 264 81 10 1.677 1.670 1.200 442 28 167 157 13 2.007 105 116 156 194 130 120 II. OBVEZNI PROGRAM 1. Denarna pomoč kmečkim otrokom 2. Letovanje otrok 3. VVZ - SSP za vzgojiteljski kader - pomoč za socialno šibke otroke - drugo 4. Štipendije 5. Izredni izdatki 6. Sofinanciranje skupne službe 7. Obvezna rezerva 8. Stroški SDK SKUPAJ: SKUPAJ I + II 861 240 34 15 25 18 190 33 S 1.421 3.098 2 200 56 15 70 14 240 50 10 1.567 3.574 106 83 165 100 78 126 151 200 110 115 B. INVESTICIJE 1. Anuitete VVZ 248 2. Gradnja novih VVZ 2.213 - počitniška kolonija 675 3. DRUGO: - oprema-adaptacije — - združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu — SKUPAJ: " 3.136 SKUPAJ A + B 6.2 34 248 600 250 400 1.498 5.072 100 27 48 81 KULTURNA SKUPNOST V finančnem načrtu skupnosti so predvidena sredstva za financiranje programa kulturne dejavnosti v občini vsem dosedanjim izvajalcem. Redna dejavnost knjižnice je v celoti financirana odstrani kulturne skupnosti in so Eredvidena sredstva za leto 1977 povečana le v dovoljeni višini na maso itošnjega leta. Sofinanciranje zavoda za spomeniško varstvo je še nadalje predvideno za izvajanje programa obnove gradu Bogenšperk. Po predvidenih načrtih zavoda, ta sredstva ne bodo zadoščala^ Z zakonom določene naloge službe arhivskega varstva na področju naše občine programsko predvidevajo večji obseg nalog, kot je delež sofinanciranja te dejavnosti od strani nase skupnosti. Iz leta v leto ostaja odprto vprašanje ureditev prostora v občini Litija za arhivsko varstvo. V letu 1977 je predvideno, da bo izobraževalna skupnost sofinancirala dejavnost glasbene šole le d Ino, zato je potrebno, da še nadalje tudi kulturna skupnost nameni del sredstev tej dejavnosti. Zaradi predvidenih sprememb organizacije kina v občini kulturna skupnost v letu 1977 ne predvideva tej panogi nobenih sredstev. Občinski svet zveze kul-turno*prosvetnih organizacij ima v svojem programu amaterske dejavnosti po krajevnih skupnostih in šolah, organizacije razstav in gledaliških ter glasbenih gostovanj. Sredstva teh aktivnosti so skromna. S predvideno pridobitvijo kulturnih prostorov, z adaptacijo sindikalne dvorane v Litiji, kakor tudi z ureditvijo drugih dvoran po krajevnih skupnostih v občini, pa bo potrebno zagotavljati vec sredstev za to področje. V letu 1977 ima Odbor za obnovo gradu Bogenšperk v programu ureditev muzeja tiskarstva iz Valvazorjeve dobe. V ta namen zbira sredstva organizacij združenega dela s področja tiskarstva širom Slovenije. Pri financiranju obnovitve kulturnega spomenika naše občine prispeva precejšen delež sredstev tudi republiška kulturna skupnost. Sindikalni godbi je tudi v naslednjem letu namenjen minimalni znesek za nabavo inštrumentov. Indeks skupnih dohodkov in izdatkov je 99, ker so pri dohodkih leta 1976 upoštevana prenesena sredstva preteklega leta. BESEDILO I. D O H O D K I : 1. Prispevki iz OD po občinski stopnji 2. RKS — namensko po pogodbah 3. Saldo prejšnjega leta DOHODKI SKUPAJ: IZDATKI: ' A. REDNA DEJAVNOST: 1. KNJIŽNICA: a) redna dejavnost 2. SPOMENIŠKO VARSTVO 3. ZGODOVINSKI ARHIV 4. GLASBENA ŠOLA 5. SINDIKALNA GODBA: a) redna dejavnost 6. KINO v 000 din Plan 76 pian 77 indeks L157 1.240 107 210 223 106 104 1.471 1.463 99 363 389 107 109 117 107 19 20 105 111 119 107 33 35 106 17 - BESEDILO Plan 76 Plan 77 v 000 din Indeks 7. OBČINSKI SVET ZKPO 100 -gostovanja RKS namensko 34 8. OBČINSKI ODBOR ZB 88 9. ZALOŽNIŠTVO -glasilo ..Občan" 40 10. OBVEZNOSTI PREJŠNJEGA LETA 45 11. NEPREDVIDENE AKCIJE 12. SOFINANCIRANJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE SIS 170 13. OBVEZNA REZERVA 14 14. STROŠKI SDK B. SKUPAJ: SKUPAJ: B. INVESTICIJE: 1. Knjižnica - inv. RKS 2. Združena sredstva po samoupravnem sporazumu za sofinanciranje programa samoprispevka 3. Odbor za Bogenšperk - namensko RKS 4. Sindikalna godba - inv. SKUPAJ INVESTICIJE: SKUPAJ A + B 1.143 26 12 100 150 40 328 1.471 107 34 88 11 170 15 7 1.112 12 107 189 43 351 1.463 107 100 100 100 107 97 100 107 126 108 107 99 TELESNO- KULTURNA SKUPNOST Financiranje telesnokulturne dejavnosti bo v letu 1977 izvajanje sprejetih izhodišč iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju nekaterih pomembnih vprašanj nadaljnjega razvoja telesnokulturne dejavnosti v SRS ter hitrejša uresničitev ustavnih določil o telesni kulturi, ki opredeljujejo to področje družbene dejavnosti do slehernega delovnega človeka in občana kot njegovo pravico in dolžnost, da v njej sodeluje. Osnovna naloga telesnokulturne dejavnosti je zagotoviti možnosti za aktivno inredno udejstvovanje čim večjemu številu delovnih ljudi in občanov v različnih oblikah telesnokulturne dejavnosti. Posebna pozornost bo posvečena uresničevanju: - telesnokulturnemu minimumu: hoja, tek, kolesarjenje, plavanje (delno), smučanje, streljanje in igre z žogo, - šolanju in izpopolnjevanju poklicnih in amaterskih kadrov, - vrhunskemu sportu, — izgradnji telesnokulturnih objektov. S predvidenimi sredstvi za leto 1977 bo možno financirati le najnujnejše redne dejavnosti, ker bo velik delež namenjen sofinanciranju izgradnje telesnokulturnih objektov. Na podlagi podpisanega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo objektov po programu samoprispevka telesnokulturna skupnost vlaga 20 % sredstev dovoljene porabe v izgradnjo telovadnic in igrišč po šolah. Poleg tega bo skupnost sofinancirala izgradnjo enega igrišča v krajevni skupnosti. Z izgradnjo telovadnic in igrišč bo zapolnjena največja vrzel pri izvajanju dejavnosti na področju šolske telesne vzgoje, tekmovalnega športa in rekreacije. Telesnokulturm minimum bodo izvajali občinska zveza za telesno kulturo, izvajalci tekmovalnega športa in množične organizacije; sem spadajo: trim akcije, delavske športne igre, tekmovanja med krajevnimi skupnostmi, planinske transverzale, pionir-planinec, naučimo se plavati, itd. Velik delež sredstev je namenjen šolanju in izpopolnjevanju poklicnih in amaterskih kadrov vseh stopenj in profilov tako za široko telesnokulturno dejavnost delovnih ljudi kot za vodenje tekmovalnih ekip rednega telesno-kulturnega udejstvovanja. Sofinanciranje Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije bo v letu 1977 vključeno v sredstva iz redne stopnje republiške telesnokulturne skupnosti. V povezavi s šolami in šolskimi športnimi društvi bo nadalje potrebno zagotavljati smernice vrhunskega športa. DOHODKI: 1. Prispevki iz OD 2. Prenesena sredstva 3. Drugi dohodki SKUPAJ: IZDATKI: A. REDNA DEJAVNOST: 1. Dejavnost OZTK 2. Sofinanciranje šolskih športnih društev 3. Tekmovalni sport 4. Nagrajevanje in šolanje strokovnih kadrov 5. Vzdrzevairje športnih objektov 6. Množične organizacije 7. Sofinanciranje ZTKO 8. Sofinanciranje športne dejavnosti v počitniški koloniji 9. Sofinanciranje glasila občanov 10. Nepredvidene akcije 11. Sofinanciranje skupne službe 12. Obvezna rezerva 13. Stroški SDK SKUPAJ: v tisočih P,an 76 plan 7 7 indeks 1.306 1.400 107 162 10 15 150 1-478 ' 1.415 ' 96 82 50 61 S - - 405 405 100 220 250 114 100 100 100 87 87 100 39 - 3 3 100 15 - 20 10 50 140 170 121 15 15 100 7 7 100 1 138 1.097 96 B. INVESTICIJE: 1. Združena sredstva po samoupravnem sporazumu za sofinan- 261 280 107 ciranje programa samoprispevka (gradnja igrišč v krajevnih skupnostih) 2. Sofinanciranje izgradnje športno-rekreativnih objektov 79 38 48 SKUPAJ 340 318 94 SKUPAJ A + B 1.478 1.415 96 OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKBBSTVA Viri sredstev skupnosti socialnega skrbstva so prispevki iz osebnih dohodkov po občinski prispevni stopnji in prispevki republiške skupnosti socialnega skrbstva iz solidarnosti Glede na ocenjene probleme in potrebe v okviru teh sredstev ni mogoče primerno urejevati materialnih problemov posameznih kategorij. , Stalne denarne pomoči prejema v naši občini 5 9 oseb, ki jim je edini vir preživljanja in 46 oseb denarne pomoči kot dodatni vir. Višino teh pomoči določa republiška skupnost socialnega skrbstva, ker v ta namen tudi prispeva del sredstev iz solidarnosti. Več ostarelih in onemoglih oseb je v oskrbi v socialnih zavodih, kjer so deležni popolne oskrbe, nege in zdravniške pomoči Cene oskrbnin v zavodih pa iz leta v leto tako naraščajo, da je za te oblike potrebno največ sredstev - skoraj tretjina celotnega programa skupnosti. Nekateri oskrbovanci sicer imajo tudi druge vire preživljanja kot na primer: pokojnina, sorodniki, ki prispevajo minimalni delež k stroškom v zavodih. Dejavnost humanitarnih organizacij, kot občinski odbor Rdečega križa, bo v letu 1977 financirala skupnost v večji meri kot doslej. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov m preživnine se pri skupnosti v nadalje ne predvideva vec. Prispevek za vzajemne in skupne naloge republiški skupnosti socialnega skrbstva se za prihodnje leto zmanjša in znaša indeks le 40 glede na letošnja planirana sredstva. Stroški strokovne službe so prikazani v skupnem znesku in so za tri strokovne delavke, eno administratorko, ki delajo izključno za naloge in program skupnosti socialnega skrbstva. Materialni in drugi stroški kot najemnina za poslovne prostore, stroške ogrevanja, telefona in pisarniškega materiala predstavljajo zelo visoke izdatke. Delež sredstev pa je namenjen tudi za sofinanciranje skupne strokovne službe in to za stroške izpeljave delegatskega sistema za sklicevanje sej skupščin, za finančno poslovanje in za druge naloge v zvezi skupne strokovne službe interesnih skupnosti, v sklop katerih spadajo delavke te skupnosti. Skupni dohodki, kakor tudi izdatki so planirani za leto 1977 v indeksu 102 napram letošnjemu planu. BESEDILO D O H O D ki 1. Prispevki iz OD 2. Prispevek SSS Slovenije — iz solidarnosti - drugo SKUPAJ: I Z 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. D A T KI Stalne denarne pomoči - edini vir Stalne denarne pomoči — dodatni vir Začasne denarne pomoči Enkratne denarne pomoči Oskrbnine v splošnih socialnih zavodih Oskrbnine v posebnih socialnih zavodih Oskrbnine v zavodih za usposabljanje Oskrbnine v vzgojnih zavodih Rejnine Zdravstveno zavarovanje prejemnikov denarne pomoči Pomoč nepremožnim učencem Pogrebni stroški nepremožnih Stroški za begavce, sprejemališče Razvrščanje otrok Preventivna medicinska rehabilitacija Stroški kluba zdravljenih alkoholikov Dejavnost humanitarnih organizacij - Občinski odbor RK - Zveza gluhih - Zveza slepih - Medobčinska stalna konferenca za rehabilitacijo invalidov Preživnine kmetov Prispevki za starostno zavarovanje kmetov Prispevki za vzajemne in skupne naloge SSS Slovenije Vračilo kredita Stroški strokovnih služb in sofinanciranje skupnih služb Obvezna rezerva Stroški SDK Nepredvideni izredni izdatki SKUPAJ plan 76 2.2 15 866 136 3.2 17 510 51 22 6 543 384 98 36 118 128 4 5 1 10 4 5 25 4 4 2 27 240 2S9 180 519 32 3.217 plan 77 2.375 918 3.293 620 55 22 6 797 419 103 39 147 135 12 1 10 4 5 65 4 4 2 105 676 34 3 25 3.293 v tisočih indeks 107,2 106 102 128 108 100 100 147 109 105 108 125 105 240 100 100 100 100 260 100 100 100 40 130 106 102 3. PREGLED PLANOV ZA ORDORJE 1976-1980 Pregled finančno ovrednotenih nalog samoupravnih interesnih skupnosti izhaja iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interes- , nih skupnosti iz področja družbenih dejavnosti občine Litija za obdobje 1976-1980. Razprava o vsebini samoupravnih sporazuinovo temeljih planov SIS in nalogah, ki izhajajo iz teh sporazumov, je bila organizirana že v letu 1975 tako v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in TOZD kot tudi v skupščinah SIS na sejah zborov uporabnikov in zborov izvajalcev. Ta ' razprava je potekala istočasno kot razprava o družbenem planu o razvojnih perspektivah občine Litija za obdobje 1976-1980, ki je bil sprejet na zborih občinske skupščine v mesecu februarju 1976. leta. Naloge, ki jih samoupravne interesne skupnosti planirajo v svojih samoupravnih sporazumih za obdobje 1976-1980, so bile tudi usklajene s plani oziroma nalogami, ki jih za to obdobje planirajo OZD in TOZD kot tudi krajevne skupnosti. Zato danes na podlagi usklajevanja v koordinacijskem odboru za skupno porabo in sklepov izvršnih odborov SIS objavljamo le finančne kvantifikacije nalog, ki izhajajo iz omenjenih samoupravnih sporazumov. Razprava o samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS za obdobje 1976-1980 bo v organizacijah združenega dela na podlagi finančno ovrednotenih nalog potekala v času od 10. novembra do 10. decembra 1976. Predvideno je, da bo podpisovanje samoupravnih sporazumov 15. decembra 1976. i IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PLAN ZA OBDOBJE 1976 - 1980 DOHODKI: 1. Obvezni občinski prispevki iz OD 2. Dodatni občinski prispevki iz OD I. OBČINSKI VIRI IZ PRISPEVKOV IZ OD II. REPUBLIŠKI VIRI - SOLIDARNOST SKUPAJ: III. INVESTICIJE SKUPAJ: IV. PRENESENA SREDSTVA V. DRUGI DOHODKI VSE SKUPAJ: IZDATKI: A.REDNA DEJAVNOST: 1. Redna dejavnost šol 2. Celodnevna šola 3. Amortizacija nepremičnin 4. Amortizacija premičnin 5. Šolski prevozi 6. Zavodska oskrba učencev 7. Mala šola 8. Šolnine v drugih občinah 9. Štipendije 10. Večerna osnovna šola 11. Vzgojno-varstveni zavod 12. Sofinanciranje skupne službe 13. Obvezna rezerva 14. Stroški SDK 15. Šola v naravi 16. Dokvalif. učiteljev 17. Prehrana učencev 18. Delavska univerza Litija 19. Glasbena šola 20. Brezplačni učbeniki 21. Testiranje učencev - novincev 22. Ekskurzije učencev 23. Izredni izdatki SKUPAJ (1-23): 1976 18.306 18.306 5.284 23.590 4.890 28.480 1.843 199 30.522 17.205 193 267 1.877 300 173 370 400 66 1.191 586 267 36 144 201 13 66 23.355 1977 18.342 3.451 21.793 4.511 26.304 5.242 31.546 20 31.566 19.006 133 681 582 2.255 350 185 320 5 10 71 573 263 40 181 272 20 66 25.508 1978 19.663 4.967 24.630 5.157 29.787 5.620 35.407 10 35.417 2 1.62 1 288 807 682 2.417 375 198 355 536 76 614 297 40 20 195 292 60 22 53 60 29.008 1979 21.079 7.910 28.989 4.592 33.581 6.025 39.606 10 39.616 23.300 1.131 899 792 2.991 400 - 212 370 563 1 16 658 335 42 130 30 338 313 113 25 57 60 32.875 1980 22.597 9.568 32.165 4.376 36.541 6.45 9 43.000 10 43.010 25.480 1.212 1.015 942 3.206 400 227 370 591 122 705 365 50 160 40 362 50 336 123 28 61 60 35.905 v tisočih din skupaj 76 - 80 99.987 25.896 125.883 23.920 149.803 28.236 178.039 1.843 249 180.131 106.612 2.764 3.595 3.265 12.746 1.825 995 1.785 2.600 45 1 1.191 3.136 1.527 208 290 90 1.220 SO 1.414 296 108 171 312 146.65 1 B. INVESTICIJE: 24. Investicije po programu samoprispevka 25. Posočje 26. Združevanje sredstev po s. s. za investic. v šolstvu 27. Anuitete SKUPAJ (od 24- 27) SKUPAJ (od 1 r 27): 28. Vračilo posojila 29. Obveze preteklega leta 4.890 395 5.285 28.640 300 1.582 5.242 50 370 396 6.058 31.566 5.620 393 396 6.409 35.4 17 6.025 421 295 6.741 39.616 6.459 452 194 7.105 43.010 28.236 50 1.636 1.676 31.598 178.249 300 1.582 VSE SKUPAJ (od 1 - 29) 30.522 31.566 35.417 39.6 16 43.010 180.131 SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA PLAN ZA OBDOBJE 1976-1980 v tisočih din Besedilo DOHODKI 1. Prispevki iz OD - obvezni Prispevki iz OD - dogovorjeni 2. Prispevki od pokojnin 3. Iz solidarnosti ZSOV 4. ZSOV za OD kmečkih otrok 5. Prenesena sredstva 6. Drugi dohodki 7. Samoprispevek občanov SKUPAJ: IZDATKI A. REDNA DEJAVNOST Število otrok v VVZ na koncu leta po investicijskem grogramu , tevilo oddelkov v VVZ 1. Osebni dohodki skupaj - Vzgojiteljice - Varuhinje - Medicinska sestra ■ - Drugo osebje 2. Materialni stroški 3. Amortizacija premičnin in nepremičnin 4. Program za otroke izven VVZ 5. Denarna pomoč kmečkim otrokom 6. Letovanje otrok 1976 1977 1978 1979 1980 SKUPAJ 2.791 2.992 3.207 3.438 3.686 16.1 14 _ 430 650 800 840 2.720 225 238 252 267 283 1.265 248 251 265 280 297 1.341 861 911 966 1.028 1.085 4.851 1.567 — — — — 1.567 276 250 270 287 309 1.392 266 - - - 2.750 3.016 6.234 5.072 5.610 6.100 9.250 32.266 280 290 330 350 ' 390 14 15 15 17 19 1.586 1.670 1.845 2.225 2.641 9.967 1.038 1.200 1.275 1.550 1.854 6.917 284 442 480 578 684 2.468 _ 28 90 97 103 318 264 _ ! _ — 264 _ 167 184 225 264 840 81 157 182 230 280 930 10 13 13 17 20 73 861 912 966 1.027 1.084 4.850 240 200 212 225 238 1.115 v tisočih din BESEDILO 7. VVZ x — SSP za vzgojni kader — SSP stanovanjski del — pomoč za socialno šibke otroke 8. Štipendije 9. Izredni izdatki 10. Sofinanciranje skupne službe 11. Obvezna rezerva 12. Stroški SDK SKUPAJ: 1976 34 25 15 18 190 33 5 3.098 1977 56 15 70 14 240 50 10 3.574 1978 62 15 70 M 254 56 10 3.880 1979 70 15 80 10 269 60 12 4.465 1980 i ■ ) 78 IS ' 80 8 285 89 13 5.095 SKUPAJ 300 25 75 300 61 1.238 288 50 20.112 B. INVESTICIJE 1. Anuitete za VVZ 2. Gradnja novih kapacitet i - VVZ - Počitniška kolonija 3. DRUGO: - igrišča - oprema, adaptacije - združevanje sredstev po samoupravnem sporazumu S KUPAJ : SKUPAJ A + B 248 2.213 67 5 3.136 6.234 248 600 250 400 1.498 5.072 160 1.000 170 400 1.730 5.610 65 1.000 170 400 1.635 6.100 65 3.500 190 400 4.155 9.250 786 8.313 675 530 250 1.600 12.154 32.266 KULTURNA SKUPNOST PLAN ZA OBDOBJE 1976-1980 v 000 din BESEDILO DOHODKI: 1. Prispevki iz OD 2. RKS - namensko po pogodbah 3. Saldo prejšnjega leta SKUPAJ: IZDATKI: A. REDNA DEJAVNOST: 1. KNJIŽNICA: a) redna dejavnost 2. SPOMENIŠKO VARSTVO 3. ZGODOVINSKI ARHIV 4. GLASBENA ŠOLA 5. SINDIKALNA GODBA: a) redna dejavnost 6. KINO 7. OBČINSKI SVET ZKPO - gostovanja RKS namensko 8. OBČINSKI ODBOR ZB 9. ZALOŽNIŠTVO - glasilo 10. OBVEZNOSTI PREJŠNJEGA LETA 11. NEPREDVIDENE AKCIJE 12. SOFINANCIRANJE SKUPNE STROKOVNE SLUŽBE 13. OBVEZNA REZERVA 14. STROŠKI SDK SKUPAJ: B. INVESTICIJE: 1. Knjižnica -- investicije RKS 2. Združena sredstva po samoupravnem sporazumu za sofinanciranje programa samoprispevka 3. Odbor za Bogenšperk — namensko RKS 4. Sindikalna godba - investicije SKUPAJ INVESTICIJE: SKUPAJ A + B plan 1976 1977 1978 1979 1980 SKUPAJ 1.157 1.240 1.329 1.425 1.528 6.679 210 223 236 250 265 1.184 104 - - - - 104 1.471 1.463 1.565 1.675 1.793 7.967 363 389 417 447 479 2.095 109 117 125 134 144 629 19 20 21 22 24 106 111 119 128 137 147 642 33 35 37 40 43 188 17 — — 17 100 107 1 15 123 132 577 34 34 35 38 40 181 88 88 88 94 101 459 40 _ — — 40 45 _ — 45 - 11 18 21 22 72 170 170 182 195 209 926 14 15 16 17 18 80 - N 7 7 8 8 30 1.143 1.112 1.189 1.276 1.367 6.087 26 - - — — 26 12 12 14 15 16 69 100 107 115 123 132 577 150 189 201 212 225 977 40 43 46 49 53 231 328 351 376 399 426 1.880 1.471 1.463 1.565 1.675 1.793 7.967 TELESNO KULTURNA SKUPNOST DOHODKI 1. Prispevki iz OD 2. Prenesena sredstva 3. Drugi dohodki SKUPAJ: A. REDNA DEJAVNOST 1. Dejavnost občinske zveze TK 2. Sofinanciranje šolskega športnega društva 3. Tekmovalni sport 4. Nagrajevanje in šolanje strokovnih kadrov PLAN ZA OBDOBJE 1976-1980 v tisočih skupaj 1976 1977 1978 1979 1980 76-80 1.306 1.400 1.500 1.608 1.724 7.538 162 — — 162 10 15 15 15 15 70 1.478 1.415 1.515 1.623 1.739 7.770 82 50 54 58 62 306 5 — — _ — S 405 405 434 465 498 2.207 220 250 268 287 307 1.332 v tisočih DOHODKI 5. Vzdrževanje športnih objektov 6. Množične organizacije 7. Sofinanciranje zveze telesnokulturnih organizacij 8. Sofinanciranje športne dejavnosti v počitniški koloniji 9. Sofinanciranje glasila občanov 10. Nepredvidene akcije 11. Sofinanciranje skupne službe 12. Obvezna rezerva 13. Stroški SDK SKUPAJ: B. INVESTICIJE: 1. Združena sredstva po samoupravnem sporazumu za sofinanciranje programa samoprispevka (gradnja igrišč v krajevnih skupnostih) 2. Sofinanciranje izgradnje športno-rekreacijskih objektov SKUPAJ SKUPAJ A+B- 1976 1977 1978 1979 1980 skupaj 76-80 100 87 39 100 87 107 93 115 100 vl23 107 545 474 39 15 20 140 15 7 3 10 170 15 7 3 11 182 15 • 8 3 12 195 « 16 ' 9 4 13 209 17 9 16 15 66 896 78 40 1.138 1.097 1.175 1.260 , 1.349 6.019 261 280 300 321 344 1.506 79 38 40 42 46 245 340 318 340 363 390 1.75 1 1.478 1.415- 1.5 15 1.623 1.739 7.770 OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA BESEDILO DOHODKI 1. Prispevki iz OD 2. Prispevek SSS S RS iz solidarnosti 3. Drugi dohodki SKUPAJ: IZDATKI 1. Stalne denarne pomoči — edini vir 2. Stalne denarne pomoči - dodatni vir 3. Začasne denarne pomoči 4. Enkratne denarne pomoči 5. Oskrbnine v splošnih socialnih zavodih 6. Oskrbnine v posebnih socialnih zavodih 7. Oskrbnine v zavodih /a usposabljanje 8. Oskrbnine v vzgojnih zavodih 9. Rejnine , 10. Zdravstveno zavarovanje prejemnikov denarne pomoči 11. Pombč nepremožnim učencem 12. Pogrebni stroški nepremožnih v 13. Stroški za begavce, sprejemališče 14. Razvrščanje otrok 15. Preventivna medicinska rehabilitacija 16. Stroški kluba zdravljenih alkoholikov 17. Dejavnost humanitarnih organizacij — občinski odbor RK — Zveza gluhih — Zveza slepih — Medobčinska konferenca za rehabilitacijo invalidov 18. Preživnine kmetov 19. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov 20. Prispevek za vzajemne in skupne naloge SSS SRS 2 1. Vračilo kredita 22. Stroški strokovnih služb in sofinanciranje skupnih služb 23. Obvezna rezerva 24. Stroški SDK 25. Izredni izdatki SKUPAJ: PLAN ZA OBDOBJE 1976 - 1980 1976 1977 1978 2.215 2.375 2.546 866 918 973 136 , 3.217 3.293 3.5 19 510 , 620 665 51 55 59 22 22 23 6 6 7 543 797 855 384 419 445 98 ' 103 111 36 39 '42 118 147 158 .128 135 144 S 12 13 1 1 1 10 10 11 4 4 5 5 5 5 25 i 65 70 4 4 4 4> 4 4 2 2 2 27 1 240 259 105 105 180 519 676 ' 725 32 34 35 3 l 4 25 26 3.217 3.293 3.5 19 v tisočih SKUPAJ 1979 1980 76 - 80 2.729 '2.926 12.791 1.043 1.106 4.906 136 3.772 4.032 17.833 713 764 3.272 63 67 295 25 27 119 8 8 35 916 982 4.093 477 511 2.236. 119 127 558 45 48 210 170 182 775 154 166 727 4 -4 14 15 59 1 1 5 11 12 54 5 6 24 6 6 27 75 80 31S S 5 22 S 5 22 3 3 12 - 27 240 105 s 105 679 180 777 833 3.530 38 40 179 5 6 18 32 33 116 3.772 4.032 17.833 SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVABOVANJA SB SLOVENIJE Srednjeročni načrt Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za obdobje 1976-1980 je v javni razpravi že od junija 1976. Zaradi usklajevanja je dan v ponovno javno razpravo.. Izhodišče za ta načrt je, da bodo veljale za to celotno obdobje prispevne stopnje, ki veljajo za leto 1976, in sicer: - iz prispevka iz osebnega dohodka zavarovancev 12,8% - iz dohodka TOZD in drugih OZD pa 1,7% - udeleženca pri financiranju načrta sta federacija in republika, ki bosta ¥rispevali za pravice borcev NOV. ako bo skupnost za uresničevanje nalog in ciljev v celotnem planskem obdobju zbrala vključno z rezervo (obratna sredstva) 41.802,9 milj. din. Sredstva, ki se jih zavezujejo zbrati udeleženci tega sporazuma (iz OD 12,8 %, iz dohodka 1,7 %) znašajo 36.973,2 milj. din, kar predstavlja 7,6 % družbenega proizvoda Slovenije. Predvideno je, da bo poprečni porast starostnih upokojencev 3,2 %, družinskih upokojencev 4,0 %, invalidskih upokojencev pa 4,2 % letno. Sprotna valorizacija pokojnin in denarnih dajatev na podlagi povprečne rasti realnega OD je v teh letih predvidena po stopnji 3 % letno. Iz obrazloženega je razvidno, da se po zgoraj navedenih kriterijih programirajo dohodki in izdatki tudi ža leto 1977. Tako sta srednjeročni načrt 1976-80, kakor letni načrt 1977 ovrednotena v merilu republike. Vsaka temelna in druga organizacija združenega dela lahko na podlagi zgoraj navedenih meril izračuna svoj prispevek za solidarno financiranje nacrta dejavnosti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Priprava za tisk: I)\l\\lh bep - Tisk: tiskarna ljudske pravice