GLASNIK SLOVENSKI,
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežič.
St. 1.
V Celovcu 1. januarja 1859.
3. zv.
Bog.
(Zložil Miroslav.)
Stvar sem tvoja, stvarnik siloviti ! Tvoj življenja vsaki dih je v meni, Um in serce je darilo tvoje, Ti si večno, neizmerno bitje !       ,
Kdo je gaje, trate ozelenil ? Kdo cvetlice sejal po livadah? Kdo drevesa sadil med pečine? Kdo je stavil gozde po sterminali?
Kdo na skalo je naslonil skalo? Kdo je skladal gore velikanske ? Kdo votline dolbel in doline ? Kdo pogernil zemljo redovito ?
Kdo je vstvaril jezera, potoke? Kdo razliva reke v širno morje? Kdo užiglje treske gromovite? Kdo pošilja dež in roso belo ?
Kdo nad nami je razpel obnebje ? Kdo uterdil jasne svitle zvezde? Kdo udružil mirno luno zvezdam? Kdo žareči svit posodil solncu?
Kdo po cvetji kaže pot buceli? Kdo postervi da plavuti bistre? Kdo ubral je slavcu mile strune ? Kdo jelenu dal je berze noge?
Kdo je vstvaril modrega človeka? Kdo mu čelo proti veku dvignil In izročil mu vladarstvo zemlje, V persi dihnil dušo mu nesmertno ?
Kdo za rožo ve, kadaj ovene? Kdo za prah, ki se od skale ruši? Kdo za kapljo v morski globočini ? Kdo za cerva, ki pregrudi deblo?
Kdo je času dal perut ubežno? Kdo narodom čudno pota meri? Komu moli se molitev sveta. In uklanja komu se človeštvo?
Tebi, večno bitje neizmerno! Ki v prostoru, času konca nemaš, Ki te čuti v sercu svojem človek. Razumeti, viditi ne morej^.i*^^"^^'^
Verjem, da si stvarnik vsemogočni! Upam, da je duša moja večna! Bolj te ljubim, kakor svet in sebe ! V prahu je pred tabo pesem moja !
Jerica.
(Spisal Janez Mencinger.) I.
„Le ne vem, kako bi začel!" je djal že marsikdo, ki se k ničemur ni znal pripraviti. Danes pa to premišljuje učitelj Jernej, ki se pelje v Krokarijo, na krai svojega omikovavnesra poklica. Vzrok teera
Glasnik 1859 —III, zv, '
1
2
premišljevanja je bila pa zala mladenka, ki ga je na cesti dotekla s svojim vozičem. Bila je bolj po mesijansko oblečena, tudi ni sedela na vozu tako skerčena, kakor bi se bila dans pervikrat odpeljala od doma. Ko se je včasi ozerl nazaj, vidil je njene cerne lase in obervi, visoko čelo, žive OČI, beli okrogli obraz, male usta in beli tanki vrat, kar ga ni zakrivala pisana svilnata ruta, in koj ga je mikalo zvediti, ali je njena govorica tudi tako lepa in prijetna, kakor je njena podoba ; pa kako če to storiti ? Z voza stopiti in njenega spremljati, bi bilo nespodobno zanj, ki bo kmalu glava omike v celi soseski ; tedaj mora v vseh ljudeh obujevati spoštovanje do sebe, ne samo v otrocih ; od voza do voza govoriti, pa ni mogoče, ker kmečki vozovi močno ropotajo in kmečki vozači nad konji vedno upijejo. Pa kdor vaga, temu sreča pomaga ; pomagale so njemu pa tudi znamenite prednosti krokarijske ceste, ker ta ni samo tako ozka, da se vozovi ne morejo srečevati, kjer bodi, ampak se tudi kakor modras vije čez griče in grape, da klancev ni konca ne kraja. Ko se pripeljejo do pervega klanca, stopi učitelj z voza in nagovori dekle z navadnimi domačimi besedami, in kmalu izve, da je ona Jurčkova Jera z Zglavnika nad Krokarijo in da od tete pelje nekaj prediva in dva češka kolovrata ; on pa pošteno pove, da je novi učitelj krokarijski. Kmalu poskoči učitelj po navadi tudi na petje, in veliko je bilo njegovo veselje, ko sprevidi, da dekle bolj ume petje, kakor žaba na boben. Poln sladkega upa spremlja njen voz po vsakem klancu ; k sreči je bilo klancov dokaj, tedaj tudi govorjenja. Beseda besedo prinese, od petja se dalje pride na občutje po petju, od čutov do sere, in o teh je toliko govoriti, da se ne more dalje. Vedno lepše je govoril, in še lepše mu je odgovarjala ona. Vozača pa med vozéma stopata, in počasi krevsaje sprožita marsiktero o davkih in pridelkih, o dragini in zaslužkih, in kar še vse pride kmetom na misel. Tako besedujejo dve uri; se ve da jaz vsega zapisati ne morem, tudi ne vem, ali bi postavil popred ta ali uni pogovor; pa kmeta sta včasi klela in se pridušala, kar se ne sme pisati ; pogovorna vozu bi pa morebiti tudi vsakemu ne dopadal, tedaj rajši molčim.
Ko se zelena gora nazaj pomakne in se od daleč zablišči kositar krokarijskega zvonika, se poslovi učitelj od Zglavničanke, in se za klance in raven usede na svoj voz. Grič se poniža in vsa kroka-rijska dolina se razgerne pred učiteljevimi očmi. Tu, si misli, je morebiti kraj, v kterem si bom glavo posivil, od tega zvonika mi bodo zaklen-kah zadnjo popotnico. Te otožne se pa prijema bolj vesela misel : Tu bom morebiti srečo in veselje zadobil, tu se bom oženil. Je^rica je zala in berhka, kakor šteje, tudi bogata ; morebiti se je že danes kaj zame vnela, ako pa ne, saj časa moč vse premore, in kdo na kmetih si bo upal mene prekositi. Poravna se na vozu, klobuk si popravi, suknjo pogleda, ali se je derži kaka slamica, ter zapali pogrošno smodko, ki mu ni le zato prav dobro dišala, ker je bila draga, ampak tudi zato,

ker je bil tako poln veselja in upanja; počasi peljaje se po vasi, puhti sivi dim pod jabolčne veje.
Ko smo tudi mi v Krokarijo prišli, bi morebiti ne bilo bravcom nevšečno, popisa Krokarije zaslišati, saj so se že navadili krajepisov; in ne bilo bi prav, da bi Krokarija na vekomaj pozabljena ostala, ker je že skoraj vsak slovensk uljnjak z neizbrisljivimi bojami postavljen v album našega slovstva.
Od kod ime „Krokarija", naj preiščejo starinoslovci. Iz krepkega per-vega zloga se da posneti, da je silno staro; daje pa vas med pervimi po splošnem potopu zidana, dokazuje njena lega in zidava ; naslonjena je namreč na pošev na podolgasti hrib, verh kteregaje cerkev in šola, pod njim pa plan precej široka. Daje vas tako v hrib zarita, ima vzrok morebiti od tod, da se se voda ni popolnoma odtekla, ko so očaki Krokarijanov v te kraje prišh; Krokarijani sami pa terdijo, da so zato v hrib pohištva stavljali, da se jim bolji svet ohrani za polje, od kodar se v tisuč letih nabere že velik dobiček. Res je pa tudi, da se lože z brega, kakor navkreber vozi ; naš kmet pa, kakor je znano, več na njivo zvozi, kakor raz njivo.
Plan pred vasjo je pa pregrajena : desna stran, ki se polagoma k senožetim in košati gori vzdiguje, je polje; leva ravna stran, od plota in dereče reke mejena, je pa srenjski pašnik. Lepa raven je, in sme se reči — pašniki so poezija kranjske zemlje. Tam vidiš, kako se otroci, up srenje in starišev, hoditi uče, kako ta in ta naredi stopinjce tri, pa cmokne na trebuh ali na herbet, pa ne jenja in si ne oddahne, dokler lastne teže ne zmaga; ali ti to ne pokaže tistih otroških let, ki jih še ne moreš pomniti, aU če bolj visoko mishš, prizadevanj današnjih dni, klero tudi marsikoga pahnejo na nos. Tam pa žogo in svinko bijejo, in veci mladenci imajo keglišče. Kaj jim hočeš še pri-vošiti ? Drugo stran pašnika pa smeš maloruskim stepam prilikovati; na konjske cede, ki se ondi preletavajo in valjajo, postavi junaške Kozake, vzemi jih kar iz domače vasi, in navdihnil se boš mile sapice ukrajnskih narodnih pesem. Kakor se vidi, razloček med pašnikom in stepo ni velik, komaj tak, kakor med žabo in volom.
Ne tako prevzetna in čila, pa bolj glasna je goveja čeda z mno-goglasno nevbranimi zvonček! : nikomur se ne umakne, in stoje ali leže po muhah maha in prežvekuje, ter mirnega očesa premišljuje, aU se trava ali seno bolj prilega njenemu visokemu poklicu ; čednik pa za njo stoje, na gorjačo naslonjen, pruštof čez pleča, z očmi široko raven meri, vtopljen v sanje nekdajnih ali v nade in naključbe prihodnjih dni, ali morebiti v skledo pohtih žgancov ; pa kedar zažvižga in zakotne, se vzdigne goveji trop, in sluša brez upora ; on pa stopa za njim kakor vojskovodja.
Posred pašnika pelje *fcesta v vas. Sred vasi na hiši z nadstropjem je pa tabla z napisom „Bürgermeister der Gemeinde Rabensbühel". To če reči, da imajo tu notri župana. Nedavno je bil župan sicer v
1*
4
drugi hiši. Bil je lep ,rejen, siv mož ; je počasi govoril, pa vendar veliko povedal o nekdajnih pravicah in dobrih letinah. Spoštovali so ga vsi. Škoda, da ni brati znal, sicer bi do smerli bil županil. Sedajni župan pa zna pisati, in pravijo mu tudi „pisani župan". On je še precej mlad, pa začel se je sušiti in kerčiti, morebiti od tohko pisarij, ker vse v vasi natanko zapisuje ; celo srenjski bik je popisan v dvojih bukvah, da se kaka zmešnjava ne vrine. Zato ima pa tudi od srenje neki še čez petdeset goldinarjev za černilo|in papir.
Pa ne gre misliti, da bi vse hiše tako lepe bile, kakor je one-gavega župana ; niste si dve podobni, tudi ne enako obernjeni, ampak postavljene so, kakor je svet nanesel. Iz tega se vidi, kako polni duha prostosti so bili naši očaki, ko ni sosed sosedu ukazoval, ampak vsak po svoji termi je zidal in gradil, kakor je hotel. Ali pa je vas morebiti starodavna naselitev samih nemških vitezov, ker še zdaj so hiše od zadaj ograjene, spiedaj pa gnojnica dela mokro terdnjavo ; še zdaj zapirajo duri na cesto, in skozi vertne noter in ven hodijo; celo okna na cesto so zabuhane z dervami, kakor bi se vsak bal uroka ali napada od soseda. Sadja imajo precej, pa je po stari šegi drobno in • pozno zrelo ; ko sem jaz šel skozi vas, so se veje nad cesto šibile, pa na tleh ni ležalo nobenega pečka ; sam vrag vedi, ali sadje pobirajo, ali ga zato nič ni bilo viditi, ker so ravno gnali svinjarji prešiče skozi vas.
Krokarijani imajo precej polja in dobro obdelanega ; rodovitno ravno ni, ker je v kamnji; preživljajo se pa že ž njim, če ravno težko. Sembrano varčno žive, delajo pa, kakor cerna živina; kaj se ce, dan za dnevom morajo gledati, kako se bo ob pravem času plačalo, kar je treba, in se še za silo kaj prihranilo. Da imajo pa tako uborne hiše, in se tako terdno starih nerodnosti derže, tudi v njih revšini tiči ; kako bo kdo vtegnil misliti, kaj tu in tam priporočujejo in vpeljujejo, ko ga skerb od zore do mraka podi po polji in po hribih, da še komaj jesti utegne; kdor pa denarja nima, se ga tudi želja ne prime, da bi kaj popravil in olepšal; saj zdaj sploh le v denarjih tiči moštvo in pogumnost. (Dalje prihodnjič.)
Rozmanova Alencica.
(Slovenska narodna; zapisal, kakor čnl, Gr. Krek.)
Je Rozmanu prišlo pismo tak, Da treba mii bo soldata dat', Pa nima nobenega lepga simi Pa ima devet lepih hčeri. Alenčica zala, najmlajši hči, Očetu zdaj pravi in govoi'i:
„Oče, vi pojte v Kiden lep,
Kupite konjiča berzdega
Ino tud' puško in sablico.
Na koncu bo imela pangelc zlat,
Lih kakor ga ima \ieji soldat."
Oče je šel v Eiden lep,
5
Kupil je konjica berzđega
Ino tud' puško in sablico;
Na koncu je imela pangelc zlat,
Lih kakor ga ima višji soldat.
Se Leneica hitro usuknila,
Na konjica urno je smuknila.
Je Leneica dalječ dirjala,
Daljee oj daljec v ravno polje.
Višji soldat V lini stoji
In tako pravi ter govori :
„Sem spoderči Rozmanov soldat;
Žensko telo je preserenó
Možko telo je prelepo ;
Mi ga pa moramo skušati.
Peljimo ga h konjskim berzdam tje,
Će je to res možko telo
Bo berzdc rado prebiralo.
Ce je pa žensko to telo,
Jih še ne bo pogledalo."
Ona je berzde prebirala ,
Svojemu konjiču je eno kupila.
Višji soldat še govori :
„Mi ga pa moramo skušati,
Stenge mu z loi'em namažimo ;
Če je to res žensko telo
Bo gori in doli po štengah šlo.
In se bo milo zajokalo;
Če je pa to možko telo,
Bo gori in doli po štengah šlo
Pa kerhko bo zašentalo.
Je Lenčica gori in doli šla
Pa je kerhko zašentala.
Višji soldat še govori :
„Meni je prišlo pismo tak,
Da bomo šli vsi v pare spat,
Z menoj bo pa šel Rozmanov soldat."
Alenčica pravi in govori;
Če pa gremo, le pojmo.
Orožje med nama ležalo bo ,
Kdor mene skušal bo
Orožje moje skušal bo."
Višji soldat še govori:
Kdor bo preplul veliko vodo.
Veliko vodo , vodo Donavo,
Spet lahko domu bo potlej šel.
Preplula je ona veliko vodo,
Veliko vodo , vodo Donavo.
Ko je priplula unkraj vode 'j
Snela je kapico doli z glave;       ^
Po herbtu ste padle ji kite dve,
Oj kitice dve, kot gajžle dve.
Višji soldat še govori :
„Do zdaj si bila moj berhki soldat,
Od zdaj boš pa žena moja."
Alenčica pravi in govori:
„Kar je rečeno, je storjeno,
.Jest pa zdaj spet domu bom šla   ;
Imam doma jest grunte tri i
In tudi goršega, kakor si ti."
Mythologicne drobtiue.
(Po narodnih pripovedkah priobčuje D. Terstenjak.) .......^
I. Zrezde.
O zvezdah pripovedujejo štirski Slovenci, da so varovkinje živih. Kedar se človek narodi, užge Bog novo luč na nebesu ; kedar pa človek umerje, se zvezda uterne in ugasne.
H. Sojenice.
Sojenice sodijo krivice ljudi. Dobile so kedaj tatu, kteri je ukradel pšenico in grozdje. To je pa največi greh, ker se pšenica in grozdje rabi pri sv. mesi. Sojenice so ga obsodile, da je mogel vsak dan trikrat plavati črez Muro. Vsred Mure je bil stražen pondirek (mislim, da beseda pomenja p on i rek od „nirati, submergere"). Tam ga je htela prijeti gerda kosmata pošast in potegniti v globoki brezden. Pa obsojenec je imel pri sebi podobico majke božje bistriške in je srečno prestal naloženo kazen.
6
III. ßusalke. v..,r a ^..t    r   t
Štirski, krajnski in koroški Slovenci no poznajo več Rusalk; ali sosedni brati prek Mure še vedo povedati o njih. Saj se še bin-kuštna nedelja pri njih veli risalska, kakor se lehko bere pri Kuz-miču. Rusalke so v zeleno oblečene, imajo zelene šolnje, zelene go-deše in zelene vlasi. Godeše, bergešam podobne, so bile kedaj nekako žensko oblačilo ; še nemški Ulrich Lichtensteinski ga omenja v svojem ljubeznem spevu : „Godesche ein windisch v^eiber kleidl''.
Rusalke prebivajo po narodnih povestih v globočini bistrih voda, so zmirom mlade , in če dobe mladenča v svojo domovino, zmirom ostane mlad. Kdor se jim posmehuje, kedar si češejo ob bregu vode zelene vlasi, gorje mu, če ga dobe : do smerti ga ščegečejo. Na belih ptičih jašejo večkrat po noči v zelene gore, ker tam so Beliči, njihovi ljubčeki, kteri stražijo suho zlato. Pri njih ostajajo celo noč, in zjufra, kedar žene Dagana zlate ovčice na planinske pašnike, jašejo spet na belih ptičih nazaj v svoje vodno kraljestvo. Dagana je ob morju doma m posebno za ljubo ima zelenega lovca. Prinese mu zlato serno, če je čaka pred solnčnim izhodom na stemmi gori.
Pravijo, da je bil svoje dni zelen lovec dolgo čakal Dagane; ker pa se je kadila huda megla, ni prignala na pašo ovčic. On pa je obljubil za tisti dan mogočnemu kralju zlato serno, če mu da za ženo svojo hčer. Kralj reče : ob dvanajstih mora stati živa na mizi, ako pa ne, moraš dati, namesto poroke, glavo pod sekiro. Lovec ves žalosten se prekopicne v brezden in raztrosi si glavo. Na večer je okoh grada mlado tele bleketalo. Princesinja je spoznala, da je to lovčeva duša, in celo noč je prejokala. Kralj je dal svete mese brati, in telečjega bleketanja ni bilo več slišati.
Mihél Speranski.
Za cesarice Katarine II. je živel na Ruskem pop po imenu Gr amatine v neki vasici poglavarstva Vladimirskega. Popi „pravoslavne" vere se smejo ženiti (toda se morajo poročati, preden jih posvetijo). Pop Čerkutinski— Čerkutino seje zvala namreč vas — je živel s svojo ženico srečen in vesel. Pervi dan leta 1772 mu je dal Bog sinka, ki jevekal, kakor — vsako dete. Kdo bi bil mislil ondaj, da bo Mihec kedaj tako imeniten mož ! Oča in mati sta ga lepo redila in skerbno učila. V dvanajstem letu je zveršil male šole tako dobro, da so se čudili razumu tega deteta vsi učitelji.
Po stari šegi nadevajo na Ruskem otrokom meščanskim in duhovskim, kedar spolnijo srednje (latinske) šole, posebne priimke. Najboljšim učencom jih izbirajo učitelji. Tak priimek, ki ga verlemu učencu učitelj izbere, je učencu velika čast, ne le za nekdanje, ampak tudi za prihodne čase, s tem namenom, da bi ga spodbujala vedno k prid-
7
nosti in k poštenju. Taka čast je doletela tudi marljivega in bistrega Mihela. Ker so se nadjali učitelji, da bo iž njega danes ali jutri še kaj posebnega, zato so mu nadeli ime „Speranskij" in ga priporočili (1. 1784) še verh tega živo živo zapovednikom samostana Aleksandra Nevskega, v kterem so tudi visoke šole, in v kterega jeraljó le najboljše učence vsega cesarstva. Vzeli so tudi mladega Mihela, potem ko je opravil težko poskušnjo jako dobro.
Tudi v visokih šolah se je vedel tako izverstno, da ga izvolijo berž, s čimse je izučil, za učitelja ravno teh šol, v ktere se je hodil malo poprej še učit, čeravno je imel ondaj (1793)tohko da 21 let. Razun računstva, natoroznanstva in pismenosti je učil tudi govorstvo, posebno le-to tako lepo in mično, da je hodilo vse , mlado in staro poslušat mladega spretnega govornika lepe postave, ki mu je tekla beseda kakor med. Speranski je bil kos najslavnejšim govornikom. Njegov nauk od govorstva so si poslušavci verno zapisovali in ga dali hranit v shrambo za pisma v samostanu Aleksandra Nevskega v Petrogradu za častitljiv spomin. Tje so si ga hodili pozneje drugi prepisovat, da so se učili iž njega, kako treba očitno govoriti.
Čeravno je dal nekdo izmed nekdanjih učencov njegovih govore tega slovečega učitelja svojega še le 1. 1844 na dan, vendar jih ni minüa nekdanja lepota. Kakor so jih radi petdeset let poprej poslušali, tako radi so jih zdaj prebirali. Celo knez Kurjakin je hodil poslušat mladega, pa učenega S p e ranskega ter si ga priljubil tako, da si ga je zaželel za tajnika v hišo in za domačega učitelja sinu, mlademu knezu. To pa ni bilo tako lahko. Sin popovski mora biti po zakonih ruskih tudi pop. Za cesarice Katarine II. so biU ti zakoni še terji od današnjih. Tudi se je branila velika duhovščina in ni htela izpustiti tako učene glave izmed sebe. Mogočni knez ga je pa pregoi-varjal in pregovarjal ter poskušal vse, kako bi ga pregovoril in iZf peljal. Velika duhovščina ni deržala tačas križem rok ; obetala je temu še jako mlademu možu najviše cerkvene službe, največo duhovske čast „pravoslavne" vere, ako ostane v samostanu. Vidi se, kako so se baljj, da ne bi zgubila duhovščina tako učenega moža. i
Speranski je bil jako marljiv, delaven, živ človek; pokojno, tihotno življenje samostansko mu ni bilo prav po volji ; zato se ni premišljal dolgo. S pomočjo kneza Kurja kina je dobil dovoljenje, v pOr svetni stan stopiti, ter zapusti tihoto samostansko. \n. !     :a
Serčan je stojpil na drugi svet v drugo delavnico,:jiv!j^^ei|feiigaiJ!B doletela velika čast in slava, — pa tudi nesreča in žalost.',   , t
Mihel Speranski je bil spolnil malo poprej 24. leto, predep je odhajal k mogočnemu knezu Kurjakinu, ki je bil onda minister pravice. Drugo leto (1797) vidimo že delavnega mladega moža, kako marljivo se vede v službi cesarski, kako živo pomaga mogočnemu svojemu dobrotniku najteže dela z bistro glavo in ročmm peresom opravljati. Časti željan je bil Speranski, res da,^ ali ta častiželjnost j|i
8
bila sirova častilakomnost ; čista in blaga želja je bila brez zvijač, s kakoršnirai se zadobavljajo drugi na takem mestu časti in sreče.
Malo potem se je oženil in vzel neko mlado plemenito Angli-čanko. Rodbeniki njeni so se ustavljali od sile, zato ker ni bil plemenit; toda je premogla možka serčnost vse naprotnike. Ženo je ljubil resnično in verno. Jako srečen je bil ž njo, ki je bila za-nj vsa kakor nalašč stvarjena ; zato je opravljal težke in mnoge opravke z neizrečenim veseljem. Ali velika žalost ga je čakala. Za leto in dan mu pograbi preserčno ženo nemila smert ; vendar mu pusti za tolažbo hčerko v zibeli. Ubogo milo dete brez matere mu je bilo zdaj edina tolažba.
Ta verli mož je delal po smerti ljube svoje žene še veliko bolj kot poprej, da bi se zamišljal v druge stvari in ne misHl vedno na to preveliko nesrečo, ki ga je zadela. Tudi v molitvi je iskal tolažbe bolnemu sercu.
Ko so vidili drugi ministri deržave ruske, kako učen, moder in ročen je Speranski v vseh rečeh, vabili so ga zdaj ta, zdaj uni, in mu izročevah najimenitnejše, najteže opravila. Speranski je poka-zoval z djanjem, kako vreden je tega častnega zaupanja.
Ko so nabirali zakone ruske v posebne bukve, je pomagal ta učeni pravoznanec neprenehoma pri tem važnem delu. Po njegovem namisleku seje vredovalo to nabiranje po smerti Katarine II. za cesarja Pavla. S tem lepim delom mladih dni se je poslavil Speranski pod starost še veliko bolj.
Mahom po smerti Pavla I. in iz početka vlade naslednika Aleksandra I. (Pavloviča) izbero Speranskega za tovarša odbora gospodarskega, kteremu je naložil cesarski ukaz skerb za živež, da ga ne zmanjka nikdar v poglavitnem mestu Petrogradu. Pri tem poslu je pokazal Speranski, da ima glavo tudi za gospodarstvo.
Konec leta 1801 ga pozove knez Troščinski, minister zvunanjih opravil, za vladarja vseh opravil v svoje ministerstvo. Ondaj je bila pri viših oblastih na Ruskem velika zmešnjava. Mlademu pravoznancu Spe-ranskemu se je naročilo, naj naredi vse tako, kakor treba. Od mini-sterstva do ministerstva je prehajal, neprenehoma delal in popravljal vse, kar je bilo napačnega. Tohko da je popravil zmešnjavo pri tem ministru, berž je moral iti k drugemu. Kjer koh so imeli kaj težkega izdelati ali razsoditi — berž po Speranskega. Vsak minister bi ga bil imel rad le za-se. Zato so mu ponujali eden viso službo od drugega. Toliko da mu jo je dal knez Troščinski, berž ga je htel imeti minister znotranjih opravil, grof K o č u b e j, in mu ponujal ravno tako službo ; tačas so ga pozvaU tudi v deržavno svetovavstvo s svetnim glasom. Koliko čast tako mlademu gospodu, ki ga ni poviševalo nič razun bistre glave !
Po opravilih je bil Speranski minister že 1. 1801 (za K o čute j a); zakaj on je opravljal do malega v^e dela ministrove. Na vso
9
moč se je trudil, da bi bilo v deržavi ruski uravnano vse tako dobro in modro, kakor po drugih omikanih deržavah. Najprej je popravil mi-nisterstvo znotranjih opravil. Berž so začeli posnemati ta izgled tudi drugi ministri.
Véhka gospoda ruska je imela ondaj še veliko vece pravice do kmeta in drugih neplemenitih ljudi; uredniki cesarski so ravnali le po svoji volji, ne pa po zakonih. Pošteni, pravični Speranski je htel po vsi sili, da bi obveljala enaka pravica za vse. Ali stara navada — železna srajca —ne da se tako naglo sleči. Zatoni mogel tudi on starih krivic, ki so se že terdno zakorenile, mahom zatreti ; vendar je popravil neizrečeno veliko napak. Vse, kar koU je storil, nam kaže, kako pravičen je bil. Htel je imeti, da bi bili tudi služabniki cesarski tako pošteni, kakor je bil on. Da bi se pisalo po uredih vse razločno brez zvijače, ki se skriva včasih pod neznano ali pre-nahlapno besedo, — opilil in popravil je tudi uredni jezik. Poprej so pisarili po pisarnicah ruskih vse na dolgo in na široko ; Speranski je vpeljal kratko, jasno, pa tudi lepo besedo. Vsi njegovi spiski so bili kratki, pa vendar razločni, beseda pa lepa, kakor izbrana pšenica, (Dalje in konec prihodnjič.)
Naturoznanske poskušnje.
a.viv   ¦ (Spisal Dr. J. Stefan.)
« I-
Kedar bi prenesli spavajočega na drugo njemu neznano mesto, pervo njegovo vprašanje bi bilo, ko bi se zbudil: kje sem? Pokaži komurkoli reč, ktere dozdaj še ni vidil, prašal bode, kaj je ? čemu je ? In kedar se prikaže človeku nova prigodba, bodi v naturnem, bodi v človeškem življenju, neka moč domača v njegovem duhu sili ga, da praša zakaj ? da začne vertati in premišljevati, kako bi se moglo priti tej reči do korena. Iz tega nagiba so se rodile po dolgoletnem premišljevanju naše vednosti, po tem nagibu smo prišH do rano-goternega znanja, in ta nagib bode nas peljal še dalje do zmirom ve-čega in lepšega spoznanja. Z vsako stopnjo, ktero stori človek na tem potu, se vzdigne više čez vse druge zemeljskp stvari ; oklep, ki stiska duh njegov in veže ga k zemlji, pada za oklepom; ta pot ga pelje k prestolu, kterega mu je namenila božja roka, dodehvši mu um. Človek, nekdaj ves hlapec nature, daje zdaj tej mogočni gospodinji povelja, da ne dela več samo po svojej, ampak tudi po volji njegovoj. Pa vzemimo si zdaj v misel tiste čase, v kterih se je človek začel zbujati iz dolgega spanja dušnega, v kterih je stopil rod človeški iz de-tinskih let, iz let golega terpljenja k pervim poskušnjam samostojnega djanja. Kamor je obernil! oko, vse mu je bilo novo ; še le zdaj so mu reči, kterih se je prej smo ogibal ali  pa radoval,   jele čudn^
10
prihajati, on ni več samo čutil, začel je tudi prašati, kaj ? čemu ? odkod? — 'začel je misliti. Znal je lahko že napraviti marsiktero reč, voden je že bil v mnogoterem delu, pa koliko stvari se je oznanovalo posebno očesu in ušesu njegovemu, kterih sam ni napravili ne mogel ne vedel. Mnogo reči je vidil, ki so celo samostojne njemu nasprotovale, kakor je bil nasprotovanja že navajen od svojih bratov človeških in od različnih žival. Pa vendar so se kazale k večemu mertve — tim vece čudo — kterim ni lahko moč delanja in djanja mogel prideliti. Bolj pa ko je bila reč čudna in prikazek nenavaden, bolj je človeka zmirom mikalo po razjašnjenju, in znano je, kako si je pomagal. Mertvim rečem je dal žive podiage, vsem imenitnišim pri-kazkom je pridal skrivne delavnike ; nekdo je megle po nebu podil, nekdo že vodo iz skale lil, bila je cela natura polna delavnih duhov. Da bi vse en sam napravljal, tega si je tako malo mogel misliti, kakor da bi vse se godilo od samega sebe po večnih nepremenljivih postavah ; preslab je bil, tega ali podobnega zapopasti.
Bile so pa človeku marsiktere reči v veliko korist, druge v hudo škodo, naselil je tedaj tudi svet z dobrotniki in škodovavci ; duhovi so bili hudi in dobri. Dober je bil duh, ki je dal teči studencu ves čas v eno mer, ki ga je oskerboval z dobro in zdravo vodo: hud duh je bil, ki je valil valove v roki dereči, ki je dostikrat mu dal čutiti nevarnosti strašne povodnje. Dober duh ga je hladil z vetrom večernim, hud mu je z burjo podiral drevesa, ktere so mu dajale živež, in stavbe, ktere si je bil že napravil v varstvo sebe in svojih.
Pa ne samo v tistih pervinskih časih, zmirom je bil človek pri volji, zemeljske reči in prikazni si razjasnovati z nadzemeljskimi vzroki in vzročniki. Zmirom je človek imel vero v take skrivne duhove, ki so delali v naturi, in še do današnjega dne se jih nismo znebili, samo da nosijo dones druge imena in da imajo zdaj druge lastnosti, kakor nekdaj. Ti skrivni duhovi so različne naturne moči in skrivne materije, ki jih še zmirom rabimo v razlago naturnih dogodb. Take moči so nategovavne in odbijavne, ktere pridajamo različnim telesom in njih delom ; taka moč je životna, kteri pravimo da veže različne mertve dele, ki jih jemlje človek, žival ali rastlina v se v nove žive sestave, taka je moč plodivna in še več drugih. In k skrivnim materijam moramo šteti tiste, ktere bi imele biti luč, gorkota, magnetizem, elektrika. Od nobene ne vemo aU je, aU ni, ah je to aU je uno, pa vendar smo se dozdaj komaj dveh mogli znebiti. Imeli so pa učeni pred nami že več takih moči in materij in še bolj čudnih in zavitih, o klerih niso imeli nobenega zapopadka, tim več pa za nje besedi, ker te so bile zmirom dober kup.
Vendar velika je razlika med temi duhovi naših vednosti in tistimi duhovi pervinskega človeštva. Ti so bili žive osebe, nadarjene z samostojno voljo in z nekako dušno močjo in vlado nad človekom, moči in materije v naših vednostih so mertve in duhu našemu pod-
11
ložne, zakaj merimo jih, preminjamo jih, zbujamo jih, akoravno še ne vseh, pa vendar jih je dosti, kar jih imamo v rokah. Kakor brez življenja, so tudi brez volje, one so in delajo po pravihh, kterih smo že dosti spoznali, po pravilih, ki niso sicer vstanovljene od nas, ampak ki jih nahajamo v naturi, kterih nam spreminjati ni mog-oče ; vložene so v naturo od višje roke. Pa tudi toliko smo spoznah, da so te pravila nikakor ne spreminjajo, da so terdne in nepremakljive , da so postave.
Kakor je omika rasla pri ljudeh, so zginjah tudi tisti osebni duhovi ; človek se je vstopil više nad naturo in odmikal ji je zmirom bolj in bolj samostojno, posamesno, dušno življenje, tako življenje namreč, kakoršno je človeško. In tako bodejo tudi naše vednosti se zmirom bolj in bolj oproščevale tistih skrivnih moči in materij. Zdaj vseh ovreči nam ni mogočo, zakaj k premišljevanju in preiskavanju potrebujemo zapopadkov in besedi. Ker pa še gotovih nemamo, moramo biti zadovoljni z drugimi. Teh moramo tako dolgo obračati, in od vseh krajev ogledovati, da se nam pokaže, kaj in kohko da je v njih prave resnice, kaj in koliko pa samo domišljene. In ono pravo resnico hranimo, drugo domišljeno pa zapustimo. Tako postajajo zmirom red-^ kejši in redkejši tisti prikazki, kteri postavljajo preiskavanju in premišljevanju neogibljive nasprotke, kteri nas silijo jemati na pomoč novih vzrokov, novih moči, novih naturnih duhov.
Do celega se pa teh duhov tudi nikdar ne bodemo mogli znebiti in nikoli nam ne bode mogoče vseh razjasniti in razložiti: nekaj bode zmirom še ostalo, da ne bomo vediH zakaj ? Saj več ne moremo in ne vemo tirjati od ideala naših vednosti, kakor to, da bi dopeljale vse dogodbe in prikazke do enega samega vzroka, ali kakor pravimo, do ene same zadnje naturne postave, v kterej bi se ujemalo aU spopadalo celo djanje naturno. Tega zadnjega vzroka, te naj višje postave, pa ne bode nikoli mogoče razjasniti. Zakaj k razjašnjenju bi potrebovali zopet drugega vzroka in druge postave, ki bi prejšnjo zaderže-vala v sebi, prejšnja bi tedaj ne bila zadnja, ampak zadnja bi bila ta nova, in ta bi zopet ne bila zadnja, ako bi se dala razjasniti in tako gre naprej brez konca. Pri zadnjem stebru spoznanja, ako bi bil že ves terden in do celega gotov, bodemo tedaj samo mogli reči, da je, ne pa več, zakaj je: ostal bode za nas nerazjašnjena naturna resnica, in zadovoljiti se ima človek in veseliti se, ako bode to, kar ima za resnico, v istini resnica, ne pa samo domišljena.
Popevka od maloga deteta.
(Iz Medjimurja.)
Nekaj se je pripetilo vu tem orsagu Madjarskem : jedna mati vumrla, jedno dete ostavila. Otec se je oženil, hudu maČuhu je dobilo. Dete prosilo kruboka, mačuha ga na kla, hitila, muČno šibom ga hajila., s koleni ga je
12
gazila; naie] ala mu zdelicu vodice, nutri mu dela tri kamence, rekla mu je: jeđj, ako očes, pij, kak ti volja. Dete milo plakalo, komaj beloga dneva Oakalo. Kak se je rezdenilo, išlo je ono zvonaru, pravomu svojemu ku-meku : dobro jutro, zvonar moj, ti si pravi kumek moj, hodi mi pokaži me matere grob, kaj si jaz pem svo mater zvat. Zvonar se je prestrašil, detetu ovak odgovoril : tva mati ti nerare gori stat', ni tebi nemre kruheka dat', ar ona vre odsujena, kam si je zaslužila. Dete se na kolena hitilo, još lepše prosilo : hodi mi pokaži me matere grob, kaj si jaz pem svo mater zvat. Zvonar se milo rezplakal, dete si je odpeljal. Dete grob zagledalo, milo je skriknulo : o mamica, o mamica, mamica, vi nasvet ste me pripravili; komu ste me ostavili? ovi prokleti macubi, ka me bije v noe po dne, pa mi kruheka ne da. To je moja velka muka. Grobek pak se odpre, mati 'š Črne zemlje reče: jaz ti nemam kruheka dat', mene ti črvi jedu, jaz ti tesnu hižu'mam,pak te nemrem na stan prijet'; idi ti malo detece na temali Horvacki orsag, tam najdeš belo cirkvicu, nutri majku božju Bistričku, njo si zemi za svo mamicu, ona te bu nahranila z vekivečnera kruhekom. Črna zemlja se dol siplje, mater nuter pogrne. Dete se milo plakalo, doklam vreme ovo čakalo, jako se žalostilo, doklam se na put spravilo. Dete komaj to dobi, kaj su ljudi na Bistricu išli, ono išlo je ž njimi k majki božji BistriČki. Detecirkvu zagledalo, milo je skriknulo, na kolena se hitilo, suzanii lice polevalo, ovak je tugovalo, proti majki božji zdihavalo. Marija dete zagledala, stupila doli s tronuša, dete odnesla vu nebo Bogu na vekšu hvalu. Blažena ona dečeca, koja poštuju starešo ; lepo srebro no zlato, jošČe lepŠe materno telo. — Blagoslovljen onaj, koj se v ruke Mariji da, Marija oče za njega moliti, vu nebo ga pustiti. — Zapisal od nekega romarja, ki je šel skozi Varaždin k majki božji Bistricki
M. Kračmanov.
Gospodoma nasprotnikoma.
(Fr. Levstik.)
Gospod Peter Hicinger so kritiko mojih „napak" pisali v 37. listu lanskih gospodarskih itd, „Novic", Ko sem jo bral, tako sem se bil preplašil, da bi gotovo bil osivel čez noč, ko ne bi imel na glavi rumenih las, kterim je dana lepa navada in hvale vredna lastnost, da so ^ delj časa zmirom enaki, čeravno se glave derže neraje od Černih. Še le zdaj sem se nekoliko povernil iz tega strahu; zato sem lotil se potrebnega odgovora nepotrebnemu zabavljanju. Morda bi iz tega dela ne bilo čisto nič, ko bi moški ljudje ne bili uže drugič nemoški zgrabili me. Ti pa, blagovoljni bravec, ako te veselijo boji, v kterih se preliva cernilo namesti kervi, ne zameri, če bom časi rezneje govoril, kakor semi bil namenjen od začetka, preden je drugič zagermelo na obnebji noviŠkem; ne zameri, ako bom pokazal, kakor bom koli mogel, da imam nekaj orožja tudi jaz, akoravno tacega ne, kakor g, nasprotnika, ki sta v družbi priletela nad-me, — Začnimo tedaj !
13
•       G. Peter Hicinger pravijo, da ,,jaz imam svoje misli, drugi pa svoje."
Ta je uže stara ! Kolikor glav, toliko pameti. Zavoljo te reči se tedaj  ne bova prepirala, ker oba eno terdiva.
G. Peter Hicinger dalje govore, „da v vse moje drobne razločbe in opazbe in tistih presodbo in pretres se siliti, naj bo drugim puŠeno, kteri se veČ pečajo s slovniČarsko učenostjo".
Te besedo so pač kosmata slovenščina, ker imajo terdo slast, kakor bi človek jedel pezdiije. Umni bravec bi precej sam loČil, da so g.Hicin-gerjeve, ne moje; ali da bom od vsih strani brezi skerbi, mislim njihove besede vselej z resicami (Anführungszeichen) pisati.
Vidi se, da moj nasprotnik ne marajo dosti za slovnico, akoravno so je zelo potrebni, akoravno bodo pozneje nekje hotli preveriti nas, kako seje učijo ali prav za prav, kako jo pregledujejo. Čuditi se je, da tako neslovenski pišejo mož, kterega sem iz nekakih pervakovih ust slišal hvaliti, da imajo dan danes najboljo prozo med vsemi književnimi ljudmi našega naroda. Pa vendar mislijo g. H. da niso — luč pod polovnikom! in kdo jim bo zameril kaj tacega. Če se pomisli, da to je navadna, akoravno morda nevarna bolezen veČega dela naših pisateljev in pisačev. Ne bomo g. nasprotniku jemali, in tudi jim živa duša vzeti ne more tega, kar jim pošteno gre ; — njihov trud je hvale vreden ; ali vender luđi ne mislimo dajati jim, kar . jim nikakor ne gre. Sami dovolj kažejo v besedi in v djanji, da v noben kup niso in tudi ne bodo kmalo kos tacemu delu, kakorŠnega so se poprijeli. Vprašamo jih le. Čemu so se vtikali v nevarno sitnost ? | Saj menda jih nihče ni silil , nihče ni prosil, da naj z roko sežejo v plamen, vzlasti če nemajo rokovic, kakoršnih je treba pri tako ne-všeČnem poslu. Vem, da v mojih napakah še ni vse, kakor bi imelo ; da sem ter tje kaka merva še čaka poprave. G. H. naj bi mar bili grajali me, da je mnogo reci prekratko povedanih, posebno kar se tiče „stave" slovenskih besed, pa ne, da narejam predrobne razločbe in opazbe. Ali kaj tacega bi zopet bil mogel očitati samo tisti pre= sojevavec, ki jezik zna ; kteri ume, kaj se je pisalo. Žal mi je, da moram reČi, da se mi ne zdi, kakor bi g. H. bili mož té verste. Njihove besede niso dokazale druzega, kakor da bi kaj radi zabavljali, ko bi mogli.
Poslušajmo, kaj dalje besedijo : „ s ploh vse ni prazno, kar se je pisatelj trudil po dolgem in širokem dokazati in razložiti. Sem ter tje bi njegove opombe utegnile sedanjim slovnicam v popravo ali po-množbo veljati."
Samo toliko vprašam, ako smem : kako morete vediti vi, da bi utegnile moje opombe veljati sedanjim slovnicam v popravo ali pomnožbo, ker sami pričate, da se ali premalo pečate z vednostjo, ktere se učijo uže otroci, preden se jim da kaj druzega v roko, ali pa da jo zaničujete ? Res je žalostno, da smo do zdaj Slovenci morali samo gramatiko goBti in germanizme grajati; pa še mnogo žalostnejo se
14
mi dozdeva  to,  ker smo obilemu številu pisateljev zastonj godii, zastonj g raj ali.
G. H. uČe: „pisatelj „Napak" tako govori, kakor da bi doslej nobeden zmed slovenskih pisateljev ne bil razumel slovenskega duha, dokler mu po tistih „napakah" ni bila   luč prižgana".
Ko bi se v tej reči hotel sam zagovarjati, vprašal bi, kdaj in kje sem to rekel? Ali ta posel izročam g. noviškemu vredniku, Če ga bo hotel prevzeti.  Saj menda še ni  pozabil, da je v mojem rokopisu bilo imenovanih nekoliko '^ož, kterih pisanje me je uČilo jezika, in da je bilo pristavljeno : „Kdor ima dobro vest, ne more misliti, da merim nanj." (Ce so g. H. imeli slabo vest^ ko so „napake" brali, kaj to meni mar ?) Pa vsa ta opomba se ni tiskala ravno zato, ker je slavno vredništvo  menilo,  da je  nepotrebna,  in res je tudi bila nepotrebna. Kar sem pa djal, temu sem še dan danes mož beseda pričo vsih Slo-venov, „daje namreč naša pisarija večidel nemška; da slovenske besede sicer stavimo, mislimo pa nemški." Tudi samega sebe nisem štel med bolje može, ker sem rekel, da stavimo in mislimo, pa ne  stavite in mislite. Kavno  tako razkova   se tudi časi godi celo g. Hici ngerjevemu peresu, kar smo uže pokazali, pa bomo še. Da tako neslovenski pišemo, tega je kriva osoda in pa naša zgodovina ; ali če ta reČ tako ostane, tega pa ne bo kriva osoda, ampak mi, ki se hvalimo, ali vsaj hvalili bi se radi, da nam se ni treba učiti. Pri slovenskih „napakah" me je spremljevala sama ljubezen do jezika in do naroda, pa ne psovanje, kakor so djali  nekteri, ki ne vedo, kaj — ¦ pišejo. Ne rekel bi, da mi Časi ni kanilo tudi kaj želČi iz peresa,   ali samo zato, ker bi lahko bolje pisali naši pisatelji, ko bi le hotli, in ker sem preverjen, da prilizovanje  Slovencem ne pomaga Čisto nič.   Kdor. imenuje belo, kar je belega, in cerno, kar je černega, vsaki ve in zna, koliko seje opravilo s praznim  hrupom:  „slava mu!" Co je kdo med otroke dal abecednik, uže smo zaukali :  slava mu! Če je kdo tiskal slovensko pratiko, uže  smo zaploskali:  slava njemu in vsim rokovicam in pasjim dnevom! Ko smo vidili Ribničana, kteri je na herbtu med palicami nesel cedila in zajce, ki se ž njimi izuvajo Čevlji, precej smo zagermeli : Hej Slovenci ! naša reč slovenska živo klije!  Izversten vmetnik je!  Leta 1852 je bil g. Podgorski povedal v  „Novicah", da nezaslužena hvala mnogo potov književne ljudi paČi, in vredništvo ni ometalo njegovih besed, ampak imenovalo gaje veljavnega Podgorskega. Kaj je to, da se „Novi-ce" zdaj več ne derže tiste misli ? da zdaj ni več veljavno jim,   kar je bilo tačas? Ali so ti dnevi uže tako deleČ za nami? Ali se je naša literatura toliko spremenila? — Ako pa le hočete dobro in slabo pisanje brez kacega razločka na vsa usta hvaliti, ravnajte, kakor ste do zdaj ; kdo vam brani ? Samo toliko bi rad opomnil, da po takem potu se ne pride nikamor, in da Slovenci menda niste sultanje, kterim se ne bi
15
smela resnica brez okoliša povedati. Ko bi g. nasprotnik bili te reci preudarili, gotovo bi ne bili meni zavpiti, ampak sami sebi; ,,c[ui bene distingnit, bene docet!"
Dalje mi očitajo, da nisem ločil pisatelja od pisatelja, „zlasti kar se tiče tistih, ki dobijo kak nemšk „Gebetbuch" ali nemško „Ge-schichto-' v roke, in ko so se eeló malo bili poskusili v slovenščini, precej hočejo slovensko slovstvo obogatiti „mit einem Produkt ihres schriftstellerischen Genies".
Epistola G. Horatii F lacci od Pisones, ktero g. H. zmirom premlevajo, govori: ,,s e d non erat hi s locus"; to se pravi : „n a p a k e" niso imele tega namena, pa tudi Časa ne, da bi sodbo krojile posameznim slovenskim pisateljem; celo g. Hi-cingerju je niso hotle, daravno še ni dolgo, kar so obogatili naŠe slovstvo „mit einem Produkte des — Genies", kteremu se pravi: „moČni baron R a v b a r". Menda Čerki : P. H. na tem sadeži ne pomenite druzega kakor P. Hicinger. Ta „p r o d u k t" spada med ravno tiste „geschieht e", ktere oni po pravici pisano gledajo, ali kaj, ko je tudi njih Ravbar tako slabo spalčen , da v letu 1858 gotovo ni prišlo slabje književno delo med Slovence.
G. H. pravijo dalje, „da tudi skušen slovensk pisatelj se ne bo kmalo prederzoval, da bi se štel za i n f a 11 i b e 1".
Moj nasprotnik sami sebe prištevajo izkušenim pisateljem, in tega jim ne očitajmo, ker so res tu in tam uže nekaj napisali. Če tudi ne moremo reči, da so zmirom z okusom pečali se. Ako se ne družijo, daravno morda bi se radi, k tistim, ki so ,,i nf a 1 libel", vender je očitno, da se jim precej napnó žile na čelu, kader koli vidijo ali slišijo koga, ki hoče biti razumneji od svoje prebabice. Kar se tiče mene preubozega reveža, Čutim nad sabo v tej reČi samo to pregreho, da sem se pre-derznil, čezi seč pogledati v ternjevo ogrado, kterej pravimo slovenska književnost. V njej sem vidil obilo kamenja, obilo germovja, mnogo plevela in osata ; pa nisem rekel, da je polna sočnih sliv, ru-deČih jagod, zrelih smokev in sladkega grozdja! Moje pisanje ni prilezlo s krivim herbtom in s kadivnico v roki pred velike p e r v a k e naše majhne literature ; ampak na ravnost je povedalo : to in to je v slovenskem književnem jeziku smerdeče pred Izraelom. Zavoljo tega se je vnel šum in viher. Dragi bravec ! kader vidiš na ulicah ali na stag-nih Cerno kravo, ne reci, da je Cerna ; morda bi te prebodla ! Kader po cesti priteče kebast pes, urno zavpij , da še nikoli nisi ogledoval većega repa, vzlasti ako ima Še bele zobe v Čeljustih! Tebi je vse enako, usta moraš odpreti, bodi — si v hvalo, bodi — si v grajo ; toda s hvalo se boš prikupil, z grajo zameril. Koliko mi pomaga, ker sem v „Novi-cah" djal: „ko bi kdaj kaj imena vrednega spisal, da bi se ne bal kritike, ampak vesel bi je bil, ako bi me podučila, da to ali to napek ter-dim?" No mislim, da bi moje „n apake" ravno toliko bile vredne j
16
pa vender so jim g. nasprotniis H. spisali kritiko , ali Čisto niČ me ni podučila — saj tudi ni bila zložena iz tega namena, kar lahko neumen ume in slepec vidi. (Dalje prihodnjič,)
Glasnik literarni.
„Die Bildung der nomina im altslovenischen", Spisal Dr. F. Miklošič. Na Dun 1858. vel. 4.
l\ Težko smo že Čakali tega imenitnega in potrebnega nauka, iz vsega serca si žele, da bi nam ga skoro izdelal pervak izmed jezikoznancov slovenskih ; pa si ga vendar nismo bili Še v nađi ; zato nas je oveselil ž njim visokouČeni in premarljivi gospod pisatelj še veliko bolj. Da je delo iz rok Miklošičevih izverstno, tega mi ni treba praviti.
Končnice (suffixe) so razdeljene na samoglasne (vocalische) in soglasne (consonantische), dalje na pervotne (primäre) in nepervotne (secundäre). Soglasne so -cazdeljene po lastnosti soglasnikov na šest verst. Pri končnicah samoglasnih, ki spada med-nje tudi debeli in tanki jer, (t, t), vidimo po napisu, so li pritaknjeue pervotnim ali neper votnim nastavam glagolskim (an primäre oder secundäre verbalthemen). Kako se pritika končnica 5 pervotnim nastavam glagolskim, to je razdeljno na 20 verst, — kako nepervot-n i m, to nam kažejo 4 razdelki. Starslov. končnica t, ki je izginila iz sedanje slovenščine s poprešnjo vred, obsega dva §§. Pri vsaki končnici je napovedano, jeli za izpeljavo imen (možkih, ženskih ali srednjih), prilogov ali števil, je li pervotna ali nepervotna. Izgledov je obilo, pa ne le iz staroslovenšČiue, tudi iz slovenščine in drugih narečij, dalje iz jezika sanskrtskega, lat. litv. itd., da se vidi, kaj pomenja nektera beseda prav za prav, kar je jako miČno.
Navergel je slavni gospod pisatelj kratek nauk, kako se izpeljujejo prirečnice (adverb). Vse je tako lepo in na kratko, da ne more biti lepše in bolje. Da bi bilo to važno delo tudi mili slovenščini na korist !
Naj še priveržem, da se nahaja v ti knjigi (str. 6.) neka imenitna beseda Trubarjeva, ki je nisem slišal in bral še nikdar poprej namreč : m lam o 1 (chaos, abyssus) Luk. 16. 26. Pravijo li še kje tako?
* V Petrogradu se je vstanovilo, kakor sepiŠev 251.1. „CaHKTnexep-oypCKHXi Bt^omocth", pod imenom „Bh6mo*hj" imenitno družtvo akcijno, ktero bode dajalo na svitlo razne dela izvirne in preložene iz drugih jezikov ter jih prav po nizki ceni razširjalo med ljudstvom. Da se tudi v najdaljih krajih ruskega carstva, kolikor je mogoče, olajša kupivo in čitanje koristnih knjig, bode osnovalo, kjer bo treba, knjigarnice (knjižne prodajavnice), knjižnice in čitavnice; zato bode postavilo po raznih mestih posebne opravnike iu komisionarje, kteri naj bodo skerbeli za razširjanje družtvenih knjig, Družtvo Bibliofil si bo napravilo lastno

17
tiskarnico, Čerkolivnico in papirnico in kar bo še treba. Matica ali pervotna glavnica tega družtva bode obstajala iz 250,000 sr. rubljev (a po 1 gld. 60 kr. nov. dn.) in se nabrala po 10.000 delnicah ali akcijah (vsaka po 25 rublj.) — Da se pa nemudoma prične delavnost tega družtva, sta mu posodila potrebni znesek g. g. A. Smirdin in Genkel, ki se tudi štejeta med vstanovitelje tega imenitnega družtva.
* Število Čeških, polskih in ruskih Časopisov se pomnožuje od leta do leta. Zopet je jelo izhajati dvoje novih časopisov v Češko - slovenskem jeziku, namreč v Hrudimu ,,Ohlas z vychodnich Cech" in v Budimu, kot priloga cerkvenega lista „Cyrilla a Methoda", „Priatel' skoly a literatury" pod vredništvom Radlinskiga. — V Poznanju (v pruskem kraljestvu) bo jel izhajati v polskem jeziku političen časopis „Dziennik Poznanski"; vsak dan razun nedelj in praznikov; „Na d w i šla ni n", ki izhaja dvakrat na teden v Chelrau (tudi na Pruskem) bo pomnožen z literarnim „dodatkom, bi bo podoben „Dodatku do Czasu". — Na Ruskem je izhajalo poleg „Vedomosti" leta 1858 časopisov 180; za leto 1859 bo naraslo njih število do 250. Povsod vesel napredek, kamorkoli se ozremo, le pri nas Jugoslavenih — bi-rekel — zavoljo nesloge žalosten nazadek v literaturi ; v strahu smo si, da bomo zgubili z novim letom edini leposlovni list v hervaškem jeziku „Nevena" na Reki, ako mu ne priteče na pomoČ več bravcov in pisateljev.
* G. Dr. Siegfr. Kapper, slavno znan po svojih prestavah srbskih pesem v nemški jezik, je doveršil, kakor naznanja „Lumir" izversten nemški preklad „kraljedvorskega rokopisa" in „Libušinega sauda", teh dragocenih biserjev stare češke književnosti.
V Gajevi tiskarnici v Zagrebu je ravno prišel na svitlo pervi letnik hervaškega almanaha „Leptir" za leto 1859. Vredila sta ga sloveča spisatelja Ljud. Vukotinović in Ivan Kukuljević, Cena mu je 1 gld. 35 kr. nov. dn.
Besednik.
Ćirilski napis na nekakovi podobi vnekom „građi" Mizn Gorice.
Mnogo je goric po vsem Slovenskom ili Slovinskom ili Slovanskem — vsaka mala gora je gorica. I mnogim našim gradom i selom ime je „Gorica", zato čto su na vis ku, na gorici, pak to nas malo muti. Ja mislim onu Goricu, koj su Latini nadeli: Goritia, nemogavši nikakor pisati naše „ca", a „Nemci" po svoju „Görz", Čto nije ni slika ni prilika; onu, ku su nekai da sazidali Slovenci, a sada se Vlasi po njoj šire, neznam po Čigovi krivici. Uru daleko od nje, već prama severu nego iztoku. Grof Coronini ima svoj „Kronberg" ili „Grad pod stran", kako ga zovu Slovenci: leta I854ga V Goričkom semenišči sam doznal, daje v njem nekakova podoba s ćirilskim napisom*), ali da ga niso mogli pročitati neki bogoslovci. Mene
*) Ker nimamo v Celovcu starocirilsldb pismen, smo tiskali napis z građjansko cirilico.
Glasnik 1859 — lU.zv.
1
18
je volja vse k njemu potezala, prvi krat sam našel „Grad" zatvoren, a drugi se nisem poupal pitati gospodara, da mi pokaže, tako dva puta sam išel zaman. Vendar treti put ni bil brez koristi, v mali crkvici najdob, Čto hotiah. Na daŠćici naslikana je glava „Gospoda našega Jesusa Kristusa", ima duge vlasy i dugu bradu, poleg nje sta dva angela, ^arai glavi, jeden iz pravoga a drugi iz levoga kraja. I napis sam uganol, evo ga:
A latmskimi pismeni : Jesus Kristus, ili: lyjo-ou? Aptcrroij, angeli gđnji = Gospodnji = Gospodovi, nerukotvo-ren obraz Gospoda našego Jesusa (ili Jezusa) Krista (K r i s t o s a), o w v qui est. To je vas napis, samo neČto pred „obraz" neda se Čitati ; i besedi „nerukotvoren" sredina je zapletena, ali prva i zadnja pismena jesu joj oČita. Non manufacta imago je bila na rubcu svete Veronike, a ona slika more biti joj je podobna. Vsa slova su bela, samo o oov je Črno. Drugo nevem o njoj povedati, ni kako je onamo prišla, ni kada, ni kdo ju je napisal. V onom gradi vidih mnogo drugih starinskih podob, ali nisam jih ogledal, nisam mogal. K ovomu pridajem, da na Krku, mojoj domovini, je mnogo „gradov": Krk, Omišfclj, Dobrinj, Vrbnik, Bbška .. . jesu „gradi" a ne sela, jer su bili (neki su i sada) obzidani. Ovako luče moji Krcani, Na onom otoku sta i dva „Gradca" („Gradec" „Gradec"), kde su nekada bivali knezi Frankopani, a sada sta mirišča: morebit jih je i veČ, ali ja neznam za nje. I „strani" je sila na Krku, znamenuju ono, Čto ona pokraj Kronberga— pod „stran", to je: đeclivium mentis. Da bi Sloveni bili složni na vsih besedah, kako su v ovih ! vendar ni toliko razlike, koliko misle neki našinci !
V Beču na Btdnji (dan). C r n Č i ć.
^    Glasnik iz domačih in tnjih krajev.
Iz IJnbljane mesca decembra.—G. Krek. —Gotovo bo mikalo marsikoga, zvedeti kaj o bukvah, ki jih bo s pomočjo slovenskih pisateljev na svetlo dal gosp. Dr. E, Gosta. In komu bi ne bilo in^r
19
dela, ki bo gotovo §e poznim vnukom razodevalo, kako je slovenski rod hvaležno poslavil god moža, ki je bil pervi hvaležno položil svoj dar na žertvenik domovine? Knjiga, razdeljena v dva predala, obsega v pervem deloma v nemščini, deloma v domačem jeziku od veljavnih mož spisane sestavke, ki bolj ali manj segajo v življenje Vodnikovo in njegovo delavnost v prid slovenske književnosti. Pervi sestavek je pisan od izda-telja samega ; njegov namen je, v pervi oddelk spadajoče sestavke združiti in seznaniti bravce z življenjem Vodnikovim. Za tim se ver-stijo naslednji spisi: Val. Vodnik slovenski pisatelj od Fr. Metelko ta ; Vodnikove novice od dra Bleiweisa ; pregled Vodnikovih pesem od P. Hicingerja in Vodnik in slovenščina od Fr. MalavašiČa; razuu teh jih je pa še več drugih, vzlasti nemški spi-sanih, kterih posamezno naštevati nam ne pripušča prostor tega lista. Popis slovesnosti, ki se je obhajala v spomin stoletnega rojstnega godu, kakor jo je bil popisal Fr. Malavašič v Novicah, sklepa pervi oddelk. Izbor slovenskih pisateljev, kakor se imenuje drugi del, zapopada 180 sestavkov od 60 pisateljev, zverstenih po abecednem redu, in med njimi nahajamo mnogo naj izverstniših mož kakor Anast. Grüna, Miklošiča in mnogo drugih. KinČala bo bukve podoba Vodnikova, ki je tudi uže zgotovljena; kot draga priklada se bodo pridjale baron Zoisove in Vodnikove lastnoročne pi s m a in pa pesem pod naslovom „krajnska", kteri je poskerbel K. Mašek napev. V obče moramo reči, in to bo gotovo poterdil nam vsak, da imamo malo, ali pa čisto nobene knjige, ki bi v vezani in nevezani besedi obsegala toliko lepega in izverstnega gradiva, kakor ta. Velika hvala gre pisateljem za sestavke, še veča pa izdatelju, ki bo s tmidom spravil delo na beli dan in ž njim obogatil književnost slovensko. Tako se bo postavil pervemu pesniku tudi dušen spominek, njemu, „kteri", kakor nek pisatelj pravi, „je bil zmožen pomagati Slevencam in slovenščino opuliti ruje, ktera se je prijela nje do tistega časa ; naslednikam pa pot pokazati, po kteri samo je mogoče narodnemu jeziku veljavnost dobiti, ktera mu gre v družini omikanih narodov."
Na Daoajn 20. decembra V. J. —v Bral sem kedaj, če se ne mesnem, v Novicah o rastljini somi ali sem o vi ci, o kterej so neki znane med Pohorci na Stajarskem mnoge in različne pravljice. Pripove-dajo, da raste le tedaj, kedar luna narašča, da ostane Človek, če je je po sreči okusil, vedno zdrav in vesel. O polni luni jo objedajo po gorah jeleni, so pa zato tudi vedno zdravi in lahkih berzih nog. Morebiti ve kdo izmed Slovencev še več povedati o tej basneslovnej , morda še sedaj pod tem istim imenom znanej rastljini, ki se po imenu popolnoma, po basni pa vsaj nekolikovjemazrastljino Seme in pijačo tega imena v pervem delu Sama-Vede. Po tej morebiti najstarišej listini človeškega uma raste germ rastljine Soma po gorah. Nabera se rastljina po višavah za svitle lune, da si pripravljajo iz njenega soka presveto pijaco Somo. Rastljina se izruje s koreninami vred, listje se omuli, in dva
20
kozlića odpeljeta germ v sveti hram, kjer je zanj pripravljeno mesto, s posvečeno travo pokrito. Tu ga njih duhovni mencajo ali mečkajo med kamni ; škropijo ga z vodo in ga pretakajo skoz sito iz ovčje volne, da se odtaka sok, kteremu primešavajo čistega putra ali sirotke s pšenično ali drugo moko. Na to postavijo zmes na stran, da nekoliko pre-kipne ali zavreje. Tako se dela prestara pijača Soma. Ni je pijače, da bi bila tako skrivnostna, tako visoko čeŠČena, kakor sveta Soma, ki deli zdravje ljudem, jih razveseluje in poživlja. Pa sedaj živi le še v svetih indiških pesmah in nekterih drugih negotovih sporočilih. — Somi podobna je bila pri starih Parzih Ha o ma, ktere spominja Strabo. Rast-Ijina Haoma je neki robatega, vinskej terti podobnega stebla, ima list jasminu podoben, in nikdar ne rodi nobenega sadu; boje je bele in žolte in raste v Širvanu. Pijača Haoma se je pila o vsakej molitvi. Rastljina se je v movžarju tlekla s posebno kijaČo in zmečkana se je pre-Sala. Za tega delj pravi Strabo, da imajo Perzjani v vsaki hiši movžar s kijaČo in okoli pohištva vert, obsajen z imenovano rastljino. Ta vert je jim bil veliko svetišče : skerbno so ga Čuvali vsakega oskrunjenja. Kakor Soma se je pripravljala tudi pijača Haoma med molitvami iu svetim petjem (Plutarch de Is. et Osir.) Pripoveda se, da se je prikazal nekomu Larathustri , ko je ravno kuril, bog Haoma ter mu je rekel : „Jaz sem Haoma, ki odganja smert, ki deli večno zdravje ; pribeži k meni, izprešaj sok moj ter me zaužij itd.
Kdo izmed Slovencov še ve slovenskih basen o rastljinitegaimena, ki je, prej ko ne, onega istega izvira kakor indiško ime? Močno bi ustregel slavenskim starinoslovcom in zgodopiscom s svojim razglasilom. Nobena reč naj se ne puŠČa v nemar; kdo ve, kje bi znala koristiti ! Slovenske vrača-rice, stari pastirji itd. bodo marsikaj še hranili imen in pravljic o Čudnih močeh marsikterih rastljin; da bi ga le bilo moža, da bi jih zapisal ! Opominjajo posebno prof. Ter stenjaka basnio somo vici pri Poho reih, se mi na zadnje še potrebno zdi uprašati, se li kde nahaja ime „Samovica" za rastljino Vaccinium Vitis idaea, nemški Preusselbeere? Z Bogom !
Tganjka.
(Spisal Fr. Cegnar.)
6732. Berač nas nosi, kadar kruha prosi. 152. Drevesa pulim, ko po gozdu tulim. 13467. V zeleni travi tica gnjezdo stavi, 6517. Na drevji poje, žvergoli po svoje. 6347. Skopuh me draži, le rasečo blaži.
631. Na podu kiha kmet, ko z mano vdriha. 1347. Ko morje dljuje, semtertje me suje. 12567. Zasajam jezno v serce ost železno. 1234567. Kedz zemljica, hvali me potica.
Listnica, o. F. o. v p. Hvala za poslane reči, lepa hvala pa tudi za dovoljenje , da nam ne bo treba tiskati Vašega odgovora g. noviškemu vredniku in g. Hicingerju; samo g. Levstik naj še odgovori in potem naj bo konec ne-Vsečnega prepira!; g. S. S. v F. Kmalo pride v natis. Ali ste prijeli „pripo-vedke" iz Dunaja?; g. V. M. Vaša povest „ceptec" pride na versto berž za „Jerico"; g. F, E. v B. Kmalo; g. Dr. J. L. v Št. M. Pervega pol leta je izšlo le 6 št., drugega 12 ; g. M. V. Vse drugo se bo v kratkem ponatisnilo ; le s poslovenjeno pesmico se ne upamo na dan; g. D. T.Lepa hvala za vse; g. J. V. T. v 2. 1.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.