n an Največji slovenski dnevnik * I Iv Združenih državah _ Velja za v»e leto . . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 D Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List . slavonskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays I Iand legal Holidays. 75,000 Readers. to. Entered as 8ecoBd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 141. — ŠTEV. 141. NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1929. — PONDELJEK, 17. JUNIJA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVEL DIREKTNA POGAJANJA S POLJSKO j Nemški zunanji minister Stresemann in poljski minister Zaleski sta se deloma sporazumela, in j s tem je bilo končano zborovanje glede narodnostnih manjšin. PROFESORJA D0LŽE UMORA Profesorja dolže, da je u-moril dijakinjo. — V njegovem avtomobilu so našli šop ženskih las. Frtlznal je,da se je peljal z deklico na izlet. MADRID, Španska, 16. junija. Včeraj popoldne je bilo zaključeno 55. zborovanje sveta Lige narodov. Zborovanje se je zaključilo zatem, ko sta se Nemčija in Poljska sporazumeli glede direktnih pogajanj, da režita sporna vprašanja glede nemške lastnine v poljski Gornji Šleziji. O vprašanju narodnostnih manjšin so še nadalje razmišljali ter izpopolnili poročilo posebnega odseka, ki je zboroval tekom konference. Odbor Lige narodov je sklenil, da ne bo napravil nikakih nadaljnih korakov v tej zadevi. O vprašanju nemške manjšine v Gornji Šleziji sta spravljivo razpravljala nemški zunanji minister dr. Stresemann in poljski zunanji minister Zaleski, da najdeta skupni temelj za medsebojni dogovor. Zaključna seje je trajaia le eno uro. Japonski delegat Adači se je zahvalil španski vladi, španskemu kra lju in španskemu narodu za gostoljubni sprejem delegatov. Prihodnja seja se bo vršila meseca avgusta v Ženevi. JOHN L. LEWIS JE ODSTAVIL VEC URADNIKOV Uradnike v West Frank-fortu, ki so se zavzemali za delavske pravice, j e kratkomalo zapodil iz službe. WEST FRANKFORT, 111., 16. jun. Delodajalci v tukajšnjem premogovnem okraju jbo jako zadovoljni, ker so dobili v osebi predsedni-United Mine Workers, John L. Lewisa, velikega prijatelja. Sedaj jim bo mogoče odstraniti vse, kar ovira mehaniziran je premogovnikov. Delavci bodo zaslužili po $6.10 na dan, dočim so bili prej plačani za Isto delo po $7.50. Delodajalci so hoteli izsiliti od unije še nekaj drugih prednosti, čemur so se pa uradniki podokraja štev. 9 odločno uprli. Predsednik Lewis je zaslišal obe stranki ter uradnike enostavno odpustil. COLUMBUS, Ohio, 16. junija. — Dr. James Snook, profesor veterinarstva na državnem vseučilišču v Ohio, je bil včeraj zvečer aretiran. Obdolžen je umora dijakinje Theo-re Hix, koje truplo so našli v bližini nekega strelišča. Najbrž je bila ubita s kladivom. Dr. Snook, ki je bil mojsterski strelec ter se je udeležil leta 1920 Olimpijskih iger v Antwerpnu,, je bil aretiran na strelišču. Imel je obvezano levico. Rekel je, da se je poškodoval, koje popravljal avtomobil. Miss Hix je bila umorjena v četrtek zvečer. Dr. Snook pa je rekel, da je bil onega večera med 7. in 8. uro v svojem uradu. Pozneje se je odpeljal v klub po svoja očala. Nato se je baje vrnil domov. Ko je prišla policija v njegovo hišo, je bila peč v kleti močno zakurjena, dasi je bila zunaj velika vročina. V kleti so dobili policisti okrvavljeno srajco ter okrvavljen nož. Krvne madeže bodo natančno preiskali. V profesorjevem avtomobilu so našli par ženskih rokavic ter moško čepico, ki je kazala isto tako sledove krvi. V avtomobilu je bilo tudi kladivo. Policija pripisuje veliko važnost dejstvu, da je našla v avtomobilu tudi šop svetlih lasn i nekaj lasnih zaponk. Miss Hix je imela lase take barve. Dr. Snook je sporočil oblastim, da je poznal Miss Hix že več let. Nekaj časa je bila v razredu, v katerem je poučevai. Pred par dnevi se je ve^rat vozil ž njo v avtomobilu. Baje se je pogajal ž njo glede prepisa nekega zdravniškega spi- DEKLETA BREZ NOGAVIC POSLANE DOMOV SOUTHBRIDGE, Mass., 16. jun. Šolska ravnateljica Green je poslala včeraj domov petindvajset šola-ric, ker so prišle v šolo brez nogavic. Že prej jih je parkrat pošteno oštela in Jim očitala nespodobnost. Če se ne bodo dekleta dostojno oblačila, jih Greenova ne bo več pustila v šolo. DAWES PRI KRALJU JURJU Novi ameriški poslanik se je pol ure pogovarjal z angleškim vladarjem. Kraljica je sprejela njegovo ženo. LONDON, Anglija, 16. junija. — General Charles Dawes se je včeraj nekako pol ure prijateljsko pogovarjal z angleškim kraljem Jur-jem v gradu Windsor, potem ko mu je predložil poverilne listine kot novi ameriški poslanik. Dolgo časa se je pogovarjal tudi z Arthurjem Hendersonom, angleškim zunanjim ministrom. Zvečer je odpotoval v Forres na Škotsko kjer bo danes obedoval z ministrskim predsednikom MacDo naldom. Od ranega jutra do polnoči je novi poslanik v polni meri pokazal svoje metode diplomacije. Ves dan so se vršili le formalni sprejemi. Kakorhitro je bila kratka ceromonija pri kralju končana, ga je kralj povabil na privatni pogovor. Njegova žena je bila v gosteh pri kraljici Mariji. SUHAČI SO SE IZNEBILI UMORJENEGA Prohibicijski agentje so ustrelili domnevanega butlegarja, privedli njegovo truplo v bolnico ter nato brez sledu pobegnili. STOWAWAY JE F0N0SEN NA SVOJ ČIN » Arthur Schreiber, ki se je vtihotapil preko oceana v "Yellow Bird", s e smatra za velikega junaka. — Očitajo mu, da je zakrivil, da letalci niso dosegli cilja. . \ FRANCOSKI LETALCI SO NA CILJU RUSKE ČETE SE ZBIRAJO NA KITAJ. MEJI Na letalnem polju je bi- Sovjetsko vojaštvo baje lo tisoč policistov ter namerava vdreti v Man- komaj tristo gledalcev. Minister za zrakoplov-stvo je letalce pozdravil. LA GUARDIA JE ZMAGAL V DEBATI Newyorski poslanec j e ugotovil, da so leta 1927 nakuhali v deželi sto-osemdeset milijonov ga-lon alkohola. TROCKI BO BAJE VSEENO ODŠEL V ANGLIJO SEDEMKRAT SE JE POROČILA VJ9LETIH TUUSA, Okla., 16. junija. — Med "slavne" kino-igralke bi morali prištevati tudi Mrs. Helen Eichen-berger, ki je bila v zadnjih devet--indvajsetih letih sedemkrat poročena ter je nastopila v desetih slučajih glede razporoke. To se je izvedelo, ko je vložil njen sedanji mož tožbo za ločitev zakona. Mrs. Eichenberger je tožila svojega sedanjega moža leta 1925 za ločitev zakona, a ni tirala procesa do konca. CARIGRAD, Turčija, 16. junija. Semkaj Je dospelo brzojavno sporočilo, da je angleška vlada dovolila Leonu Trockemu obiskati Anglijo. Brzojavka še ni bila oficijel-no potrjena. Kakorhitro Je bila v Angliji uveljavljena delavska vlada, je naprosil Leon Trocki MacDonalda za dovoljenje, da potuje v Anglijo, kjer se namerava baviti s pisateljevanjem. Dosedaj se še ni izvedelo, kafcftno stali&če Je zavzela MacDonaldova vlada napram tej prošnji. Trocki si je dosedaj zaman prizadeval priti v Nemčijo,in v nekatere dru«e evropske dežele. 216 W j*: YORK ITALIJANI V SEVERNI AFRIKI BENGASI, Cirenaica, 16. junija. Glavni vstaški voditelji, ki so se že več mesecev z orožjem upirali italijanskim četam, so se brezpogojno vdali laškemu podgovernerju SlcUianiJu. Omar E1 Muktar, ki se je od leta 1923 skoro neprestano upiral Italijanom ter bil eden glavnih voditeljev vstaje, se je tudi vdal. Omar je izjavil, naj ga ne smatrajo za vstaša. Boril se je zato, ker mu je njegova vera ukazovala boriti se proti Italijanom. Zanaprej bo baje deloval za mir. Vdal se je tudi Hassain Ben Mohamed, voditelj plemena iz Brase. Predaja se je za vršila, ko so italijanski vojaki odločno porazili domačine. V soboto zvečer sta debatirala v Atlantic City, N. J., kongresnik Fioritillo La Guardia in Rev. Clarence Wilson glede prohibicije. Wilson je načelnik temperenčne oblasti metodistovske cerkve. Splošna sodba je bila, da je La Guardia v debati popolnoma porazil svojega nasprotnika. La Guardia je očital suhačem. da skušajo izvesti Volsteadovo postavo edinole v takozvanih mokrih državah, dočim jim niti na misel ne pride, da bi se brigali za suhe države. La Guardila je ugotovil, da je bilo leta 1927 nakuhanega v deželi 180 milijonov galon žganja. KRVNA OSVETA CIKASKIH BANDITOV RHINELANDER, Wis., 16. junija. V gozdu v bližini Tree Lakes so našli truplo nekega moškega, privezano na drog, preluknjano ni take obžgano, da ga ni bilo mogoče spoznati. Uvodna preiskava je dognala, da je ta čin os veta čikaških gangster-jev. Umorjeni je bil najbrž prejšnji bandit. Zaenkrat še niso mogli dognati. kdo je bil. PL ATTSBUR G H, N. Y„ 16. jun. Dva moška v uniformi zveznih obmejnih stražnikov sta privedla včeraj v tukajšnjo bolnico truplo 23-letnega Arthura Gordona. Moža nista hotela nayesti svojih imen, ampak sta izginil? brez sledu. Fant je bil ustreljen skozi hrbet. To je ugotovil okrajni coroner dr. Hartwell, ki je v družbi o-krajnega pravdnika in šerifa takoj uvedel preiskavo. Policija je bila obveščena, da so videli Gordona včeraj zvečer ob' kanadski meji, ko je nakladal v svoj avtomobil pijačo. Okrog polnoči so slišali ljudje pri Plattsburghu dva strela, pogledat pa niso šli. Umor je bil završen na neki poljski poti, vodeči proti meji. Vratar bolnice je rekel, da je skušal ustaviti oba moška, pa sta ga potisnila na stran in pobegnila. Okrajni pravdnik in več policistov je odšlo na dotično mesto, da zberejo dokazilni materija!. Do večera pa niso mogli nirpsar najti. Gordon, ki je še pred enim tednom delal v neki tukajšnji mesariji, je bil edina opora svoje stare matere. PARIZ. Francija. 16. junija. — Trije francoski letalci in stowaway Arthur Schreiber so dospeli malo pred deveto uro zvečer na tukajšnje letalno polje Le Bourget, Navzočih je bilo nad tisoč policistov, dočim je bilo gledalcev le nekaj nad tristo. ____________ Dospeli so zz rakoplovom "Yel- zopet na trdnih tleh ter je očivid- ' low Byrd". no ponosen na svoj čin, čeprav ga Sorodniki letaicev so grdo gledali vsi trije letalci postrani gledajo, j stowawaya Schreiberja, ki je baje . - .. ' edini zakrivil, da polet ni popolno- Letalci namreč pravijo, da za- ma e] v * stran njega niso mogli dospeti v Pariz. ! Letalce je pozdravil minister za Navigator Armand Lotti je pred- zra*oplovstvo Laur.Qnt Eynac. stavil španskemu občinstvu mlade COMILLAS, Španska, 16. junija. Arthur Schreiber < sprva so ga nekatera poročila označala za Schneider j a. Op. ur. i, ki se je vtihotapil na francoski monoplan "Yellow Bird" se je solnčil danes' v svetovnem slovesu, ki ga je bil tako nenadno deležen. Bil je zelo vesel, da se nahaja žurijo. — Boljseviki bodo poslali 25,000 vojakov, da zastražijo kitajsko iztočno železni- co. ŠANGHAJ. Kitajska. 16. junija. Kljub oficijelnim zanikanjem iz Moskve so vendar nekoliko utemeljena splošna poročila, da nameravajo sovjeti napasti Mandžurijo in Mongolijo. To je bila posledica kitajskega napada na sovjetski konzulat v Harbinu in temu sledeče aretacije komunistič-f nih uradnikov. Te aretacije so povzročile spor med Kitajsko in Rusijo. Položaj je postal vsled tega skrajno resen. SUHAŠKI URADNIKI - _TIHOTAPCI Policija je aretirala v Newarku pet uslužbencev ::veznega prohibi-cijskega urada ter jih obdolžila kršenja prohibicijskih postav. Pozneje so bili oproščeni proti jam-ščini tisoč dolarjev. Agenti so rušili zaplenjene žganj ekuhe ter so bili aretirani, ko so nakladali na avtomobil zaboje olkoholičnih pijač. ŠTIRJE OTROCI SO SE ZASTRUPILI V Newton, N. J., so se igrali štirje otroci v vrtu Walterja Hender-sona. Nabirali so jagode ter jih po-tresali z natronovim solitrom, misleč, da je sladkor. Vsi štirje otroci so se zastrupili. Dva sta že umrla, dva pa umirata v bolnišnici. ga fanta kot svojega nezaželjenega spremljevalca. John Assolant, pilot, je pa imel o njem resno nmenje ter je rekel: — Ko smo ga zasačili v zrakoplovu, smo začeli razmišljati, da se vrnemo. Po kratkem premisleku smo pa sklenili leteti naprej. Schreiberja smo spravili v rep aeroplana ter ga pustili tam ležati vso noč. Dali smo mu seveda tudi jed in pijačo. Vsled njegove teže smo pa porabili preveč gazolina. da bi mogli dospeti v ' Pariz. ŠOLARICE. KI ZAIDEJO NA SLABA POTA Prvotna poročila, da so sovjeti poslali vojaštvo v Mandžurijo in : Mongolijo, so bila napačna vendu. ' pa so razodevala, da koncentrira -j jo sovjeti čete na meji teh odda-j Ijenih azijskih provinc. Vsledtega sta vsa Mandžurija in iztočna Si-I birija zelo razburjeni. j Iz Vladivostoka poročajo, da je mesto polno ruskih čet in da so oblasti močno zastražile kitajski i konzulat, ker se boje izgredov. " Pravda" in drugi sovjetski listi pozivajo vlado, naj zavzame odloč- Nedelje ne bodo no stališče glede ruskih pravic v i. , Severni Mandžuriji. To kaže. da praznovali. - Nova od- ne bo Rusija trpela nikakih na- redba stopi po treh ted- dalinih kitajskih napadov na svo-.i „. ! je ozemlje. mh v veljavo. Prvotna pogodba daje Rusiji pravico, da ima nekako 25,000 mož MOSKVA. Rusija, 16. junija. _j v Severni Mandžuriji za zastraže- Narodni gospodarski svet je izdal j nJe kitajske iztočne železnice, ki | povelje, naj obratujejo po 360 dni ! Je Pod kitajsko-rusko kontrolo 360 DELOVNIH DNI V RUSIJI Delavci bodo vsak teden pet in pol dni zaposleni. - Sperintedent newyorskih šol dr. na leto. Razen petih velikih praz William OShea je objavil včeraj nikov boljševiške revolucije ne bo poročilo odbora, ki se je pečal s nobenih drugih praznikov. Nede-problemom deklet, katera zaidejo 1 lje ne bodo praznovane. Odredba na slaba pota. Največ šolaric se j stopi v veljavo po preteku treh izpridi v starosti od 12. do 15. le- j tednov, ta. Glavni vzroki so: zanemarja- j nje dolžnosti, nevpoštevanje šolske Zato se domneva, da se bodo so--vjeti poslužili te določbe mirovne pogodbe, če se bodo razvili nadalj-ni zapletljaji. Zadeva je postala še bolj komplicirana vsled ponudbe Moskve, discipline in malomarnost stari-šev. SAMOMOR TOVARNARJA Včeraj si je v Stratford hotelu v New Yorku prerezal vrat 40-letni tovarnar Abraham' L. Reach. V smrt so ga baje gnale finančne težkoče. IZNAJDITEU OBLOČNICE UMRL CLEVELAND, Ohio, 16. junija Danes je umrl tukaj znani iznaj-ditelj Charles F. Brush v starost; osemdesetih let. Njegova najbolj značilna iznajdba je električna ob-ločnica, katero je iznašel leta 1878 DIJAKI IZSILILI DEMISUO RAVNATELJA MEXICO CITY, Mehika, 16. jun. Stavku j oči dijaki mehiškega vse- Dospeli so z zrakoplovom "Yel-lišča Antonio Castroreal jč vložil svojo demisijo. Dijaki so odločno zahtevali njegov odstop. V RUSIJI BODO PRAZNOVALI SREDO LENINGRAD, Rusija, 16. junija. Pedagogični tehnični zavod v Psov-sku je odpravil nedeljo kot dan počitka. Zanaprej bo sreda dan, ko ljudje ne bodo delali. Agitacija, da se izpremeni nedeljo v navadni delavnik se je pričela v Sibiriji ter se je razširila polagoma tudi v druge dele sovjetske unije. Bolj še viška revolucija je izbruhnila v sredo, in vsledtega naj pride sreda vpoštev kot praznik. GENERAL BOOTH JE VČERAJ UMRI LONDON, Anglija, 16. junija. — Danes zvečer je umrl po dolgi bolezni bivši načelnik Salvation armade general W. Brandwell Booth Tekom hudega spora je bil zadnjo zimo odstavljen kot načelnik organizacije. NOVA BOLNIŠNICA Včeraj je bil položen v Jamaici L. L, temelj za novo bolnišnico, ki bo nosila ime Mary Immaculate Stavba je proračunana na dva milijona dolarjev. POSLANXKOVA HČERKA SI JE ZLOMILA NOGO. WASHINGTON, D. C., 16. junija Sedemletna hčerka avstrijskega poslanika EdgarjA Prochnika se je pri avtomobilni vožnji ponesrečila ter si zlomila nogo. Njena mati se je močno opraskala po obrazu in rokah. LINDBERGH NA BLOCK ISLANDU BLICK ISLAND, R. I., 16. jun. 3em sta dospela na svoji jahti Mouette" znani letalec Lindbergh n njegova žena. Na pomolu se je .bralo vse prebivalstvo otoka. Edi-.ie besede, ki jih je izpregovoril jndbergh, so bile "Hvala vam", ;o so mu izročili dve kangii ga-:olina. v -licu puuuuue IVLUSKVC, predsednik gospodarskega da pomaga maršalu Fengu ki se sveta Džerdžinski je malo pred še vedno" prereka z Nankingom svojo smrtjo ugotovil, da obratu- Dosedaj še ne kaže nobena stranka jejo tovarne komaj po 250 dni v javno svojih sovražnosti letu. Delavci so namreč praznova- Feng pošilja svoje čete proti seli vse nedelje, državne in cerkvene verozapadu, kjer je njegovo stališ- praznike. Potom nove odredbe se bo produkcija povečala za dvajset odstotkov. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVE0 JI SLO VENSKI DNEVNIH V AMERIKI. če dejanski nezavzetno. Merodaj-ni krogi dvomijo, da bi mogel ob-j držati skupaj svoje armade prav j posebno v Kansu provinci tekom ; poletja in tekom zime. Feng deluje na svojo roko ter skuša izkoristiti položaj, ki je nastal med Kitajsko in Rusijo radi napadov na ruske konzulate. Spor med nankinško vlado ter Fengom še ni končan. NOVA ZNAMKA ZA KANALSKO OZEMLJE BALBOA, 16. junija. — Ob pri-iki petindvajsete obletnice inav-juracije kanalske cone bodo iz-lane nove znamke, predstavljajo-1 ie parno lopato pri Culebra pre-.ezu. BOLGARI SOSE OSVETIU SOFIJA, Bolgarsko, 16. junija. V bližini bolgarske meje je bil vče- ' ;aj usmrčen bolgarski seržant Fi-ipovič, ki je pred dobrim mesecem astrelil tri Bolgare, kateri so prišli obiskat svoje sorodnike v vas 3trezimirovci. Skozi Strezimirovce teče bolgarsko-srbska meja. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoilavijo Din. B00 ........ $ 9.30 M 1,000 ........ $ 18.40 " 2,500 ........ $ 45.75 M 6,000 ........ $ 90.50 " 10,000 ........ $180.00 ▼ ItaHjo Lir 100 ......................$ B.7S M «00 ......................fll.80 w 300 ......................$16.80 " 600 ................$27.40 " 1000 ......................$54.24 Stranke, ki nam naročajo ieplačila v amerSkih dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t nosim svetom» v tiarem kraju v stanu znižati pristojbino ta taka izplačila od 8% na t%. STAVKA ČEVLJARJEV V HAVER-HILLU. HAVERHILL, Mass., 16. junija. Shoe Workers Protective Union in delodajalci ne morejo priti do sporazuma. Delavci zahtevajo tako plačo kot so jo imeli pred dvemi leti ter 44-urni delovni teden. Vse kaže, da bodo zaštrajkali. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c» za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodi«! v dinarji* lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljše pogoje. Pri Trikih ■Qih priporočamo, da se poprej i nam rporaxumeto glade nakaiila. IZPLAČILA PO POŠTI so REONO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNIH NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETT SB MA PRISTOJBINO 750. SAKSER STATE BANK «2 COBTLANDT STREET, NEW £OSX, R. & TtUphono: Barclof 0980 LAS NARODA" NEW YORK, JMONt>AY, JTJNE 17..X929 The LARGEST SLOVENE DAILY IN TJ. 8- A- SMiffi rf Glas Naroda ni 99 .gffff.-sM Owned and Published by fSLOVBNIC PUBLISHING COMPAJDS (A Corporation) Frank Sakaor, Freeident Louis Benadifc, TrfOtnrtr Place of bosinaaa of the corporation and addresses of above officer«: 216 W, 18. St. t_Boroogh of Manhattan, New York City, N. T. "0LA8 NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sunday» and Holiday a. So celo leto velja liti ta Ameriko in Kanado______$6.00 Z* pal leta________$3.00 ta četrt leta______$1.50 Za New York ta celo leto ~$7.00 Za pol leta____________$3.50 Za inotemttvo ta celo leto —$7.00 Za pol leto________J$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Ofas Naroda" Uhaja vsaki dan ieveemfi nedelj in praznikov. Dopisi bre* podpiaa in oaebnoeti sa ne priobSujejo. Denar naj at blagovoli poiiljati po Money Order. Pri Bpremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tadi prejlnjo bivalifte naanani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NABODA", 216 18. St. Telephone: Chelsea 3878 :;''•<«•,RmDKWSHffltRfflfflflS!"< 'illittB!!'*!!^ ^'^IHMgaHBSftiiK'WMWfflrtBBI ŠTRAJK NA JUGU New York, N. 'IWJ^Hflllfjtlllfll Tekstilni tvorničarji v .južnih državah so sklenili izzvati odločilni boj. Uganjajo vse, kar morejo, da poostre situacijo ter o-nemogoeijo uvedbo rednih razmer. To je posebno jasno razvidno v Gastoniji, kjer je ve-lepo rot a obtožila nad ducat štrajkarjev umora po prvem redu ter jih vrgla v ječo. Aretacije v Gastoniji in sosednih mestih so na dnevnem rtidu. Strahovlada zavzema od dne do dne strašnejši obseg. Oegava krivda je to? Recimo, da je deloma kriva National Textile Workers Union, vse krivde ji pa nikakor ne mogoče uatvesti. Plačanci fabrikantov so pod krinko Kukluksklancev napadli in trpinčili štrajkarje, pa se ni bilo treba niti enemu zagovarjati pred sodiščem. Kakorhitro so se pa delavci le količkaj zganili, je že smatrala oblast to za najhujši zločin, za kalitev javnega reda. in aretirali so jih v masah tea* pošiljali v ječe. v V Gastoniji se vrši razredni boj v najizrazitejši obliki. Vse, kar pripada direktno ali indirektno kapitalistom, je naperjeno proti štrajkarjem, dočini so štajkarji navezani sami nase in na svoje ^podpornike. In vsledtega ni prav nič čudno, da piše kapitalistično čfisopisje, da je v Gastoniji pravcata strahovlada štrajkarjev, ki more kompanijske uradnike in nedolžne skebe. Pa je baš nasprotno resnica. Da niso štrajkarji, pač pa podjetniki izzivači, je posebni)* razvidno iz stališča, ki ga je zavzelo vodstvo Bamberg-Glanzstoff tovarn v Elisabethtonu v državi Tennessee. Tekom par tednov so se štrajkarji že dvakrat vrnili na delo, dasi jim podjetniki niso nudili ničkaj sijajnih pogojev.' V obeh slučajih so se pa kaj kniahi prepričali, da so nasedli lažnjivim obljubam in obetom. Zdaj se bo pa 'boj že vtretjič vnel. Iz New Jerseya v Tennesee importirani 44 osebni načelnik" E. T. Willson počne baš nasprotno, kar je obljubil unijskim uradnikom in delavcem. Tovarne sprejemajo nazaj le malo število linijskih delavcev, dočim je formanom dovoljeno najeti vsakega skeba in vsakega človeka, ki je politično **zanesljiv". S tem je šlo "indirektno priznanje unije" k vragu. Oe v tovarnah kar mrgoli skebov in nasprotnikov unije, ne more biti nobenega govora o kontroli in vplivu u-nije. Novice iz Slovenije. PUNIŠARACiČ n Črnogorski poslauac Puniša Hačič, ki je ustrelil lani v jugoslovanski skupščini dva svoja tovariša, bratskega voditelja St j ep an a Radiča pa tako nevarno ranil, da je ranam podlegel, je bil obsojen na dvajset let ječe. Sodišče bi mtf lahko naprtilo šestdeset let, kar pa vsled novega kazenskega zakonika ni bilo mogoče. Tekom procesa se je dognalo, da imajo nekateri poslanci navado prihajati v zbornico z revolverji v žepih. Po-Pernar in njegovi tovariši so bili baje oboroženi. Račič je to brez dvoma veidel ter je moral ipravijen na smrt, ne pa samo na dvajsetletno ječo, tere ne bo nikdar odšedel. Kajti t lata, da "jih vrana vrani ne izkljuje...." je še Rešitev otroka iz Ljubljanice. Pri neki nesreči, -ki s»e je pripetita na Frančiškanskem mostu', je biia rešitev petletnega Matka Ši-frerja «elo težavna. Otrok ni več plaval. Bil je že nezaveden pod vodo, Iko se je postreSfiek -Janez Kalčič koncem mostu pope! do vode, da hi ga izvleikel ven. Na pomoč- mii je pritekel Alojz Ivoše-nin. sluga tvrdke Mayer ter ga z velikim naj>orom obdržal, ko ga je voda že izpod naša la. Pri reševanju je pomagal tudi stražnik Šle-mic, ki je prihajal baš tedaj v .službo in je bil od množici obveščen o nesreči. Strašna nevihta s točo pri Stični. Te dni je zadela naše kraje Težka nesreča. Nad Velikim in Malim Gabrom so se naglo nakopičil: strahoviti sivi oblaki. Zaoril je vihar, nato pa se je usnla toča v debelosti orehov in jajc s tako silo, da je tekom pičle četrt ure uničila ves trud pridnih kmetova I-eev. Prej .prekrasna žitna }>olja ležijo danes, kakor pbmandrana od beželče vojske. Tuli i v sadonos-nikih. ki so obetali bogat sad. Ježi vfte razbito po tleli. Po njivah iso že žalostni kosci, da pokosijo pšenico, rž. ječmen in lan ter 'pripravijo prostor koruzi. prosu in fižolu. Vprašanje pa je, "kje bodo ljudje zmogli dovolj semena. Ljudstvo je obur[>ano in kliče oblasti na pomoč. Samomor mladega moža. Te dni so našli: 31-letnega čevljarskega "pomočnika Andr. »Sodil iika, pristojnega v Cerklje pri Kranju, obešenega v njegovem stanovanju v Drnovškovi hiši v Zagorju. „ Tragično preminuli je bil več let "Zaposlen pri čevljarskem mojstru in trgovcu K osni in cenili so ga kot spretnega in vestnega delavca. Že se je vrnila žena in našla vrata zaklenjena. Meneč, da je mož v delavnici, je šla tja ter na svoje veliko presenečnje zvedela, da ga ni bilo na delo. V .strahu se je vrnila domov. Z njo je bil nekdo od sosedov. Spodaj pri vratih je našla ključ, ki ga prej ni opazila. Ko je odprla vrata. >:e ji je nudil grozen prizor. Mož je visel obešen motvozom na kavlj«. sredi sobe. Na ženin krik je priteklo še več nosedov. Samomorilca so odrezali in {Mxslali po zdravnika. Ko >o ga odrezali, je bil še gora k, a so bili vsi poskusi, obuditi ga ,k življenju brezuspešni. Nesrečnež si je geto v o v trenutkih duševne zmedenosti vzel življenje. Namesto utopljenca — prašiček. Na levem bregu dravske struge je opazil nekdo, te dni utopljene a. Hipoma je bilo vse mobilizirane. Na državnem mostu so se ustavili pasanti, prihiteli so polieij. stražniki, pri rešilni j>ostaji je zabrnel telefon in čolnarji tio bili takoj pri rolki z dol grmi drogovi, da rešijo — utopljenca, ki je plaval pod 'kalno vDravo ob bre^gu Bad-lcve aisujarne. Ko esc je na mostu zbralo končno že toliko radoved-neežv. da so celo ovirali promet, ]ki so (pcKgumni čolnarji potegnili iz vode — utopljenega prašička, ki ga je prinesla Drava s seboj najbrže iz gornjega toka. Grelfi aretiranega vlomilca Meix-nerja so mnogo večji, katkor pa se je pr vofno domnevalo. Drzen vlom v stanovanje gosjie Kottoria ga je samo iadal, kajti šele kasnejše poizvelbe so rafinirauega vlomilca ipdkazale v pravi luči. Preiskava je .ugotovila, da je že dne 7. aprila vlomi} v stanovanje toba-karnarja Ooleža na Ale4csandrovi cesti in pokradel ratenih oblek v i t * - ■ ' - ' I • - Iz Jugoslavije. D o p i s. vrednosti 10,000 dinarjev. Tudi vlom pri Jakobu Oehttu, ki j.- bi i izvršen 8. maja, je bil nje?govo delo. Končno se je celo te dni, ko je padel {»olieiji v roke. uro pred aretacijo lotil premožnega kanonika .Janežiča in ukradel zlat prstan. dva dragocena obeska, dva zlatnika in ročno blagajno. Blagajno je takoj nato razbil v gozdu nad Tremi ribniki, a je bila pralna. Vrnil se je v mesto in zglasil v zastavljalnici, kjer je ponujal ukradeni prstan. Iver se mi mogel legitimirati, je bila jtfizva-na policija, ki ga je aretirala. Blago je razpečaval v Mariboru. Zagrebu in Celju, mnogo ukradenih predmetov so našli še v njegovem stanovanju, dočim je v mestu jirodane dragocenosti že v.aijilenila policija. Drzni »slepar in vlomilec, ki je ahsolviral celo dva semestra medicine. se bo moral zaradi svojih zločinov zagovarjati pred poroto. Vlomilci, tatovi in drag:! zlikovci. Posestnik Janez Grabnar v Ko-strevnici. občina Kanderše, po-jioldne s svojo ženo. delal na bliž njih njivah. To priliko sta porabila dva lopova, ki sla vlomila v hišo 'ter odnesla večino obleke in perila v skupni vrednosti nad 5000 Din. Ko sta v mraku Grabnar jeva prišla domov, sta našla okno razbito. v hiši vse omare^odprte in u-gotovila sta, da sta skoro do golega izropana. Vloma sta osumljena dva moška, ki sta hodila isti dan mimo Raizpotja. in Mlinž ter sumljivo ogledovala okolico. Ker je goto vo, tla bos'la skušala ra;zprodati svoj jdeu, se prebivalstvo pred ki*i>om svari tei- ojK^arja, naj o-osumljenea naznani "najbližnji o-rožniški postaji. V ColniŠču pa ima ogljar Hočevar znatno škodo od hudobije ndkega 14-letnega fanta. Ko je hotel zažgati kopo. je opazil, da mu je neki hudobnež nasul v sredino odprtine kup kamenja in blata. Ko je to .s težavo odstranil in ko je bila .kapa izžgana, je ug*>Fovil, da ima za 1500 kg manj oglja ikakor navadno. Hudobneža so dalje časa brezuspešno izasledovali, končno pa so pri nekem 14-letnem Fantu na-£li i ilo. ki je bila -oglarjeva last. Pred orožniflci je fant končno priznal. da je poškodoval kopo. De-jaj je, da je to storil iz maščevanja, iker .je lastnik kope napravil nekaj škode na domačem i ravniku. Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla Todetna dninarica Neža Filler iz okolice St. Jurja ob južni železnici. — Isti dan je umrl na Zg. Ilu-dinji (»2-letni (posestnik Anton Kračun. — V 'bolnici je umrla 76-letna občinska reva Marija Germovšek iz hiralnice v Vojniku. ' — 21. maja je umrla 42-letna Ana Pavletičeva, vilova po uj)o-kojenem policijskem nadzorniku. . Samomor bankirja. Iz Knjaževea p/in^.'-ajo, da se je na svojem jnasestvu obesil knja-/evaški bankir in bivši narodni potslanec Sveta Mitič. Pred mesecem je propadla Prometna banka v Knjaiževen. katere predsednik je bil Miti«'. Oblasti so zaplenile njegovo zasebno premoženje, kar je bartkirja tako pot-rlo. da -je iz« vrš'l samomor. Mitič je odpotoval na svoje posestvo v Obor, slugi je j»a naročil, naj -pride za rirjim. Ko je .>luga |ir?šel za gospodarjem, ga je našel obešenega na dreveuu j)red hišo. Zdravnik je mogn-1 u-gotoviti samo smrt. Po 5 letih odkrit zločin. Tz Suibotiee poročajo, da so v o-holiški vasi Horgoš (xlkrili strašen umor. ki je 'oil izvršen pred pel i m i loti. Pred dnevi je dobilo > rez ko p;»gla var-tvo anonimno o vadbo, da je bila ž>> leta 1!)24 u-morjena neka 1 tonka Božja k. in da sta morilca Mihajlo lialag in Stjepan Tormanv. llonka je bila iLslužbena j>ri posestniku BaJagu kot sobarica. Bila je izredno marljiva. Nekega dne je - v Badagovi i hiši izginila zlata verižiea /. meda-j Ijonom. Posestnik je osumil, llon-. j ko, iki pa je irilila. da .ji- nedolž-| m ju Ker ni priznala, jo je vlekel v i hlev. kjer jo je s Tormavem pri-I vezal -je bilo tri dni privezano v hlevu. Ko tudi potem ni priznala, tla je \erižieo ukradla, jo je Balag prikleni! z železno verigo ter jo zba-dal /. iglami po celem telesni. Dekle je bruhalo kri in se onesvestilo. Šele tedaj sta jo zločinca naložila na voz, da hi jo odpeljala k zdravni,kn. Med pol jo je llonka izdihnila. Naslednji dan je "bila pukcifiana in nihče ni vedel, da je bila umorjena. ■Na podlagi anonimne ovadbe je polieija uvedla preiskavo ter aretirala Balaga in Tormaya, "ki sta priznala, da sta flonko umorila. Anonimno ovadbo je poslala o-"bla^tem Tormaveva žena. od ka-Jere -e je hotel mož ločiti. Ker je vedela za ttločin, se je na ta način os ve til a možu. Same mor gimnazista. * 15-letni Vladimir Petrosci se je v Xcvrm Bečju ustrelil. Bil je u-čf-nec taniošnj" gimnazije. Mladi amomorilet? je obiskoval gimnazijo v eBčkereku. kjer je bil pa izključen zaradi izgreda v pijanosti. Tudi na gimnaziji v Novem Biveju je prišel v nasprotje s lol-ikimi (predpisi, da je vse kaize-1 da bo zopet izključen. Pretekle dni ni prišel v šolo. (►kol i 10. ure so Lra našli mrtvega. Zapustil je poslovilno pitano svojim staršem. v katerem jih prosi odpuščanja. ADVERTISE in "Glas Naroda Sheboygan, Wis. Dne 23. majar je bila ojn^rirana Jolmna Zor man, žena John Zor-mana iza kilo, 2"». maja pa najmlajši sin družine Zorman po imen« Stanko, star 2 leti in 7 me-seeev i>a slejM^m črevesu. Seilaj sta "že oba donia, in se-jima zdravje boljša. Precej nevarna, in občutna preizkušnja za prizadete. Dne 2!>. maja j«' bil operiran rojak Josip Križaj na slepem črevesu in je že it ud i iz bolnišnice prrš* 1. Dne 31. maja je bi! pa veliki požar 'tukaj v Sreboyganu. Zgorela je lesena tovarna po imenu Garton Toy Co. Požar je bil tako hud in velik da bo se do eiifve iz Eastman. Ga., v bližnje mestece Bla-kejv, Oa., prosim uredništvo, da mi od danes naj]»rej pošilja list (Jlns Naroda na -moj novi naslov Ker mi ugaja ta lisi. ga rad prebiram da zvem novice in tudi natanko pregledani kolono Petra Z«»aga. Priloženo dobite $3.00 z; polletno naročnino. Ne maram za-ortat.i, ali pue-rititi ta list. i*itr pa ga tpa priporočam vsem rojakom Nas je le malo Slovencev v tej državi. Ga. In še to. kar na< je nismo skupaj, ampak raztreseni in le trije ali štirje se drže v eni kompaniji. kako par zahteva naš dogarski :posel. Delo ne bi bili predabo, le močvirje in voda vzameta najboljši ča- dela. Tako smo •mi trije pustili sredino Ga. in se premaknili na mejo AlabarnVozili smo se prav dobro, na Chevrolet Trn kn. Alaio nam je pretreslo naša umijena telesa, in nas tako oprašilo, da se ne bi kmalu poznali. Gotovo so znane marsiko-luiur pota Jugu. -zato ve, kadar je suho. da se praši. Prišli smo na prav prijazen kraj in v ugodno šumo. -Blata ni. vode »e pa tudi nam ni bat i. da nas bi' pregnala. Studenčno vodo imamo, kar je to zelo dobro za nas v teh šumah. Ka'ko nam bo šlo delo izpod rok in drugo, danesše ne vem. mogoče javim pozneje. Torej pozdravljeni rojaki Slovenci. dogarji, drvarji in logarji širom Združenih držav. John Poje (Dizlov). Zakonski prepiri. "GLAS NARODA*M NAROČA ITE SE NA ZAHVALA. Pred no se podam na pa mik ''{•Var^e", se v prvi vrsti zahvaljujem tvrdki SAkser Sta'te Bank za dobro pohtreabo in jo rojakom toplo priporočam. Leij>a 'likala Mrs. Mary Čade-nič in njeni Ji*čerki Angeli za lepo postrežibo pred -odhodom. Posebno pa se zahvalim Nicku Žunič, Josppu Čadonič. Geoi-gu Starešinič in Matt Peršiču, ki so me spremili na kolodvor. Se enkrat lap.t hvala vsem. Bog vas živi! Marija Čadonič. na potu iz Pittsburgha v Zilje. Belokrajina. (znebite te ob£utka "potrtosti". Premagajte rter-voznost ali izgubo teka s Severa'« Esorka, ki yam pomaga Jesti boljie, spati boljše in se počutite bolj* ie. Dobite danes pri lekarnarju steklenico. A's Nasveti 2a potnike. Potovanje je velik vžUek, *e se po nafrtu in brci zadržka pride na cilj. Previden, izkušen potnik si pred odhodom pripravi prtljago. listine In denarna sredstva, da lahko mirno viiva udobnosti potovanja. Potovalna sredstva morajo biti dovoljna ter jih je treba varovati pred zgubo in tatvino. Zato svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče postopanje: Gotovine se naj ima seboj ne vet kot $100.—. Pripravno je imeti seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-ziroma italijanskega denarja za slučajne izdatke na železnicah v Evropi. Ostali denar naj se ima v takih čekih, ki se vnovčijo v domovini kakorhitro se jih predloži. V to svrho izdftja. naša banka CASHIER'S (HECKS, ki so takoj plačljivi prr vsaki večji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take Cashier's Cheeks brez stroSkov. Priporočamo tudi Traveler's Cheeks, za katere se plača pristojbino od 75c za $100.—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloil tako, da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolag*. Potnikom, kt se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk ali pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po 4'/2% obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi' vlogami tudi iz starega kraja poljubno In brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pre i vkrcanjem na parnik. Sakser State Bank t " «>.. * V * ^ r-c • f- i- . «.;r t , t , . .. Memla so se vr$Jfi, odkar je na svetni zakonsko življenje, in Ikon-eani ne ibodo, onovila. — »hi/, tla bojazljive«*, kt-r .-.fin vendar naredil nekaj ta'ke^a. kar rvi guj iprarvilnega razumevanja. Marsikomu «se pa sieer pravil-I na misel v možganih čudno pre-: obrazi ,in jezik izpregovori bese-| de, ki niso za nikamor. J Tako je naiprimer reikel neki konduktor strastnemu kadilcu: —■ ('e hočete v kari kaditi, mo-j rate stoj>iH iz kare ali pa vreči 1 cigaro -.skozi okn'». * Star ]>o?nik je pripovij loval, da I je ilesetemu bratu podoben in da jipotuje že trideset, let }>o nvetu. — Pa se je vam ipri]>etila -kila j ' k;«;ka nesreča i — .so ga vprašali. — Da, eivkrat pred jM-tindvaj-i set mu i leti na železnici. — Kako je bilo? — V ozkem otfdeikju smo se vozili trije: jaz, ki sem bij tedaj še vročekrven mladenič; lepo šestnajstletno dekle in njen oče, velik in rem ere n starec. Par pogledov je .zadostovalo, 'pa sva .se fca-Ijubila drug v drugega. Vlak je drvel z bliskovito naglico. Zmlelo se mi je. da je strojevodja ]>ono-rel, oziroma da je izguhil kontrolo nad strojem Bližal se je o-ster ovinek. Za ovnikom dolg predor. Ovinek smo srečno prevozili, v predoru se je .pa pripetila nesreča. Zavlalala je ne7»rodirna tema. Približal se je odločilen trenutek. Dvignil eracijo .s kloroformom. etrom, novokainom in drugimi takimi stvarmi. Pred kratkim je /pa neJki čika-ški 7x1 ravnik iznašel novo sredstvo za omamljanje. Sredstvo se imenuje "sodium isoamylePhv barbicurial". rVniprečnefttftfc Amerik a nrzojavni ofekam fftralhom ne je podala v ibrzojavni urad, kajti nikdar še ni brzo javila. — Koliko stane brzojar? — je .* praša la, ura d n i ka. — Xaslov in podpis sta brezplačna — je odvrnil, — Najmanjša rpristojibi-na je trideset centov. Za trideset, centov lahko brzoja-Vfte deset besed. XaipLsala je naslov hi se podpirala, bnzojavila je ipa bedeče: ja ja ja ja ja ja. — Ja ja ja jS 1 i . ^ > r i \ O L AS NAHODA" NEW YORK, MONDAY, JUNE 17, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. OTTO EI 8: DESET USODNIH VPRAŠANJ •Sel *em po cesti, ko me je iz- zemlja imenuje "zemlja" in ne nenada nekdo potrepljal p« rame- "omnibus"? nu. 0*i)pei aem obrnil in zagle- — To je vendar cisto jasno, sem dal prijatelja Kurta. rekel, otrl ni znoj s čela i« obesil : robec na stol, da se pasuši. Zemlja j so zato ne im«*nuje omnibiis. ker se neprestano vrti, omnibus pa se veasj ustavi. — Zdravo, j*' dejal, nekam v m L-ki se mi vidiš. Kaj delaš prav za prav ? Že de*et minut te opazujem: strašno ni zamišljen in ve-j noraer gleJaš v tla. Igl 1 1 — Prekrasno, je vzkliknil čud- no goest. zdaj pa še }>oslednje vpra- šanj. : po kom imajo meseci ime- na Ozrl sem se po sobi, da bi našel kak tomahavk, ki bi ž njim pošče-getai klijenta po »lavi. Nisem ga našel in .-»em ves obupan odgovoril; — Jaiitiarju je ime po arabski — Hffi, sem odgovoril. Gledam, ali bi nemara ne odkril kje j>olne denarniee. j — t'uj. je rekej Knrt. evo ti denarja in oddaj čim prej tale o- j gias: 1'Daphne, čudežna deklica,' odgovori na vsako vprašanje. Ni-i kak humbug, klicaj. Odlikovana; na razstavi vetl^ževalk v Oklahomi.! besedi janh-uari, kar pomeni po Prošlost, sedanjost in bodočnost — naše "zahrbten", zakaj komaj mini."- ni Daphni prikritega. I'verite | ne ena. in trideset dni. s'e lokvao prečeše danes njenih sposobnostih." tvori v februar, ki se zato tako i-Tako. Ta oglas oddaj v upravi in de boš čudil, koliko bedakov se l>o odzvalo, ki jim boš moral loigovarjati. Taku nekako sem tudi jaz začel menu je, ker mu je predpisal tako koledar. Marec imenujemo zato tako, ker nosijo v njem dame še mar-čevske plašče: april je tisti mesec, karijero. Samo nikake bojazni! Za-jki .se začne s 1. aprilom, peti mesec htevaj za vsako vprašanje deset I j" dobil ime po Karlu Mavu, junij kron, stori, kakor da bi globoko raz-; pa se zato t«ko imenuje, ker je v tnisijal, in odgovori nato da ali ne. Na ta način "si boš nabral kup denarja- Zahvalil .sem se mu in se poslovil, oddal oglas in šel poizvedovat. l*o dolgem iskanju sem naposled našel, kar sem iskal: gospodinjo, ki je bila voljna počakati na 'najemnini. Prvi moj klijent je bil mož, ki se mi je videl, kakor tla se je- pomotoma rodil. — Oujte, gospod Daphne, je začel, čital sein danes vaš ogla«, in sem se takoj odločil da vas pose-tim. Imam namreč tri važna vprašanja. ZatO'sem tudi prosil ravnatelja, da mi dovoli, da grem k vam, toda trdosrčnež se ni dal preprosi-ti. Ko sem vztrajal pri svoji zahtevi, je hotel, da oblečem jopič. — Kakšen jopič? — Prisilni jopič. Jaz pa sem ravnatelja blaznice sunil v rebra in zdaj šem tu. — Ako zakricini„.. — Kako prosim t — Nič, nič, sem odvrnil. Malo preglasno sem bil namreč pomislil, kako bi se mogej iznebiti neljubega pasetnika. — Prosim tedaj, je pifvzel sobe--sednik, d ami odgovorite na vprašanje, ki me muči noč in4 dan: za-kaj je preptovedar^o skočiti med vožnjo iz cestne železnice? Tisoč misli mi je šinilo skozi možgane. Naposled sem se opogumil : — Ker bi drugače vsi ljudje po-skakali iz voza, sem odgovoril; zaradi česar bi na cesti zastal promet, na postajah pa ne bi bilo žive duše. — Bravo ,je zavriskaj posetnik. In zdaj drugo vprašanje. Zakaj se njeni njeni največ junijskih dni. Julij ima ime po Romeu in Juliju, avgust po Avgustu Strindbergu. september po Septembru Strindbergu, oktober po sipi Oktopousu, kt-r v oktobru, kakor veste, najmanj sip pojemo. November se je prej imenoval krzmpz, ker pa ga je bil otežko izgovoriti, smo ga prekrstili v november, a december je dobil ime po stari ruski prislovici: v decembru je mraz. — Sijajno, je rekel neznanec in vzel klobuk. Hvala va za pojasnilo. Do svidenja! — Do svidenja, gospod. Prej bi pa še prosil za trideset kron. — Trideset k rob, da naj plačam za te bedastoGe ? je znkričai. Ali mislite, da s >m ušel iz norišnice? — Zbogom, sem zavpil za njim. In če se zgodi, da vas v osmih dneh ne bo več med živimi, bo dobila armada spasa od neznanega darovalca sto kron. Naslednji klijent je potrkal teden dni kasneje. — Ne, sem odgovoril, mala je dane« prosta. Toda jaz sem njen sin in jo nadomeščam. S či vam lahko past režem ? — Ime mi je Tops, se je predstavil posetnik, in bi želel odgovorov na deset vprašanj. — Toda sto kron* sem odvrnil. Vzel sem jih in jih spravil v žep-Potem sem napisal na listič papirja številke 1—10, nakar sem one-svečen omahnil $ stola. — Za Boga, je prestrašen viknil Tops, kaj pa vara je? — Nič, sem odgovoril, vzdignil s tal prečrtal številko 1. — Zakaj ste-..prečrtali številko 1 ? je vprašal gospod Tops. — Ker ste mi že povedali prvo POLETNI IZLET Kdor hače res udobno potovati v domovino, naj se udelofi POLETNEGA IZLETA na parniku FRANCOSKE ČRTE "PARIS" ki odpluje dne 25. JtJNjJAl . Potnike bo spremljal Mr. LOUIS BENEDUt, upravitelj 44Glasa Naroda". - Oglasite se čimprej, da vam zamoremo preskrbeti vse potrebne listine in vam dati vse natančne informacije. S AKSER STATE BANK 82 CORTLANDT 8TBEET tfJMTYO] vprašanje,'namreč: "Za Boga. kaj vam pa je?" Zdaj moram prečrtati tudi števijko 2, ker ste izrekli drugo vprašanje: "Zakaj ste prečrtali Število 1 ?" — Ali ste znoreli ? je zakričal Tojjs. — Ne, sem odgovoril jk> pravici in napravil kljukico poleg številke 3. Tops .se je ugriznil v ustnico, da ne bi na glas zatulil. Nekajkrat je pogoltnil slino, potlej pa je začel: — Pred štirinajstimi dnevi sem se seznani! z neko čudno deklico. Na sveti večer mi je rekla : Ali me vzameš za ženo, ali pa se bo moj prijatelj igral s teboj leva in jag-nje." In zdaj va,s vprašam: "Ali se moram poročiti ž njo?" — Ne. — Ali je to vse. kar mi imate odgovoriti? — Da. sem menil plaho in prečrtal številki 4 in 5. — Ali veste, da ste nesramen slepar ? — Da. sem odgovoril. Tako, pol tucata vprašanj bi bilo v kraju- — Preneumno, sem povzel čez trenutek. Danes ne morem natančno odgovarjati; že nekaj ča.sa mi namreč brni po možganih melodija, ki se ne morem spomniti njenega besedila. Zažvižgal sc?m melodijo. Tops je malo pomislil. In potem je dejal: — Ze vem: "Kdo te je, ti lepi gozd, napravi] gor na hribu?" — Majka priroda, sem odgovoril in prečrtal sveto številko 7. — Koliko vprašanj imam še? je besno vprašal Tops. — Zdaj samo še dve. — Vi ste prav tak lopov, kakor Walloceovi zločinci, se je zapenil scbesednik: Toda zdaj ne bom' več nasedel vašim trikom. Pojdiva sedaj do jedra najine zadeve. Prej ste rekli, da se mi ni treba poročiti z mojo .sladko deklico. Zdaj pa pazite in glejte, da mi boste točno odgovorili- Ali ne bo prijatelj moje neveste hud, če ne izpolnim dane besede ? — To vedo bogovi, sem odgovoril. Ali va.» pusti pri miru, ali pa vam preste je kosti. — Gospod Tops je vstal. — Ali ste pogoltnili kos mila? sem ga vprašal. Odkod vam pene na ustih? Gospod Tops je vstal. Slekel si je .suknjič in na goltaneu sem iz-nenenada zaČHtil kosmato roko. — Ali imate še kakšno željo? je vprašal. Drugi dan je oddal mož z obvezanim obrazom naslednji oglas; Čudežna deklica Daphne odgovori na vsako vprašanje. Oni, ki še niso bili v blaznici, kakor tudi taki, se ne ne razbesne za vsako malenkost, dobe popust. Zanimivosti iz sovjetske Rusije: Mednarodni urJa dela objavlja poročilo o osmein boljseviškem strokovnem kongr^u delavstva in na-meščenr»tva, ki s" je vršil pred meseci v Moskvi. Podafki .so zanimivi, ker jasno dokazujejo, da je delavsko gibanje v demokratičnih zapad-hih državah solidnejše in uspešnejše, v njem je več živahnosti in svobode, več resničnih uspehov za delavstvo Govorniki na boljševišk^m ^kongresu so morali priznati marsi-kako neljubo resnico kljub dejstvu, (da ima boljševiško strokovno giba-J banje polno oporo v državi avtoriteti. Splošno poročilo je podal Tom-skij. Na kongresu je bi!<> zastopanih 11 milijonov članov, deloma iz j strokovnih organizacij industrijskega delavstva, deloma iz zvez duševnih delavcev in nameščencev. Značilno je. da je bilo ofi odsto vseh delegatov iz vrst nameščencev strokovnih organizacij. Poročevalec deli članstvo strokovnega gibanja v več plasti: prvo plast 'tvorijo organi in osebe uprav in 'vodstva industrij in r.sebe iz vrst znanstvenih krogov. Tej plasti sleda širše vrste nameščencev, nato kvalificirano delavstvo z boljšim materijalnhn poloažjem jedro stroškovnega gibanja pa tvorijo, industrijski delavci. BTorilna telovadkba. V Inomosfcu so našli bogoslovca Jožefa "Tewesa v njegovem stanom vanju mrtvega. Okoli vrat m nog je «bil o:>leten z jermeni. Najprvo so menili, da internaeijonalni taktiki je govoril Lozovskv. predsednik komu-nistične strokovne internaeijonale. Težnja gr,- za tem. pov- >d pa je stremeti za tem. * la komunisti povsod d'*be vodstvo >tavk v roko. Celotno premož-n je strokovne trenirale je znašalo 57 milijonov rub-Ijev. Mnogo denarja gre v ino-iemstvo na najrazličnejše organizacije in. "prijatelje unije sov-jetov * Poročilo o kongresu govori tudi o stavkah, kar znači, da .se mora de-iavstvo v Rusiji tudi pod komunističnim režimom rstro boriti za j svoj gmotni položaj, (iovor .č o mež-J «1 ni politiki je generalni sekretar j Dogadov rekel: v potleželskih okra-Jjih so plače zelo nizke. Bodoča po-j litrka mezd mora stremeti za zviša-j n jem, zlasti v težki industriji. To pa je odvisno od splošnega stanja industrije in narodnega iro.-,podur-stva. — Brezposelnost med strokovno - organiziranim članstvom narašča- Ker izvirajo ti podatki iz boljševiških uradnih virov, imajo značaj pristnosti. Zato so tem bolj zanimivi. V TOLAŽBO KADILCEM Nedavno se je vršil v Parizu kongres lige proti nikotinu in v referatih so delegati v tak i črnih barvah naslikali posledic kaje. da SENZACIJONALNA OBRAVNAVA ® V Kolinn .-e je Vršila >enzaeijo-nalna obravnava proti d'izdevne-je sklenil dr. Leben vsaj deloma j „m nezakon>k -mu sinu žene biv- potolažiti in pomiriti kadile*. Dr. Leben ne trdi. da je napačno in neutemeljeno vse. kar oznanja liga za zatiranje nikotina. On ue dokazuje, da tobak k>rlsti srcu In da kadilci ne čutijo nobenih posledic nikotina. Zaveda sm namreč da grešnika ni mi>goče sj>re.inrniti 2 grožnjami in napovedjo najhujše kazni za gr»-he. Dr- Leben presoja vprašanj * nik »tina trezno it objektivno. šega nemškega cesarja Vijema IIermine. ^Dietnemu brezjMi«-!ne-mu trgovcu Har^ingu, ki je, bi! obtožen raznih .-lepar:j. Mrd o-škodovanimi j * tudi osebni tajnik princese Il< rmim-. Kemična analiza tobaka kažr. <1;; j,. \tl\ Pri zaslišanju j Ihi vil. da je dobival ota pa nemška zdravnika Wold in Eulenbv.g dokazala, da i ; M-t.t iii H rt i nir kotin razkraja in da nastajajo j kurir li, izvirajoče iz nikolina. ki j 1 manj strupen, n "o nikotin. Kadilcem začetnikf.m se vrti v glavi, kar povzrcM*ajo omenjene soli. Dr. I raznih sl» zelo g« .t nI i lllDlli M -d ''hravnavu j> Si tudi brzojavka, ki jo toženi Herminj in . zi v slučaju <-) -mb' s bo imel ne Vgledm* • izjavil. <1 med uprav n« uglednimi povo izjavo j«* setlnik sodišča. par i j :uni :ng lzja- • bivšega denurne i. > t roške I la rt ing rim, kjer »rejet. — pr-r-itana lal ob-f ■ .ji gro-: «< ih. ki -Mice. — je potoval Doorna in litiki. Nje- J«' I potrdil tudi f»re !<«>1" i j. ."»T opa'ij.- upiMi M '"tU v-.. lla 'tirU [irelifti j, ci i l iizn i :l ipaj "»1i ileubel je ujel v destilacijški a-parat dim 2-*> cigar in dobil je rjavo oljnato tekočino, ki je bila Tako strupena, da je zadostovalo s kapljic za za-trupi jenj • d »mar.»ga zajca. Množina nikotina, ki ltji .j" dr. ll»'til»el izoliral iz dima. j* l>i la pa minimalna- Pri ka.ji se p< nikotinu zrf-strupljeni oi«ani pri-Iagode .-•frupu. Pljuča absorbirajr nistracij in jur'-n i kot in in ga nevtraliziraj S :{;>1 v2kar:j: 'o-.-tem je povedano, zakaj čutijo ka- prefektur. dilci. ki na nkrat nehajo kaditi,' kev torej 1 posledice še več tednov. I)r. Leben j rij za !ravi. da tobak v .splošnem ni škodljiv Nasprotno, če bi kadilcem vzeli tobak, bi ihova fizi. na n moralna odpornost občutil > trpela. Mornarjem in vojakom je tobak v irot »vih razmerah neobhodno potreben, ker jim pomaga pr"-ganjati dolgčas. Nobenega dvomu i ni. da tobak v zmernih množinah ' pospešuje intenzivnrst misli. pj!e , pa priporoča dr. I,ebon strastnim j ___________ j kadilcem razne pripomočke, s ka- • j katerim se vpliv nikotina na or-1 ADVERTISE IN OLAR NAHODA Poleg t »'h ji titularnih šk< zastatj-r: ev ::na -ieer 24 nu:' -i. janlnrre. enegu >Iskih 4(H) fov. ] f»29 ev 14 i. admi-t vr t. -t !>kih ma eer-iir'; lik-iov ver- ceif bOO I )i ploma tsiviii «ii: ."ill. in 21 af, države 11 veb o za- opa .i š* v i nunei-!.»v in Ha /.ne j a::.i z la iiiki. GLEDALIŠKI ŠKANDAL Polom Kleinovega podjetja Theater der Pu?nftau.^end v Magde-burgu se razvija v največji nemški gledališki škandal. Upniki in o-škodovati i uslužbenci napenjajo vse sile, da si pribore svoje pravice. Ravnatelj Klein pa skuša naslikati afero kot nekaj povsem nedolžnega. S svojimi ožjimi pri jatelji je zasnoval nov načrt, ki ga hoče baje v kratkem uresničiti Baje namerava prirediti turnejo na Škotsko in trdi, da je že sklenil pogodbe s sodelujočimi. Dogovoril se je z igralci, ki so ostali v Mag-deburgu brez denarja in zahtevajo plač1 sodnim potom. Baje so pripravljeni odpotovati ž njim na turnejo pod pogojem, da bodo dobro plačani. Oficijelno stoji za Kleinom evropska potovalna gledališka pisarna, ki je bila ustanovljena letos 1 marca.. Splošno prevladuje prepričanje, da tudi ta družba nima potrebnega denarja, marveč da se skriva za njo neka berlinska banka, katere ime ni znano- Družbo vodi Kleinov intimmi prijatelj, bivši igralec Kichter, ki je po mne-ju gralcev tudi odgovoren, da niso dobili plače. ganizem omili. Mnog t trdijo, da tobak človeka j uspava, da moti prebavo, da vpliva slabo na žive- in na intenziv-j nest intelektualnega udejstvova-vanja- Vse te posledice nikotina res nastopijo, tola samo <"e preveč kadimo. So kadilci, katerim .srčne ii^ živčne motnje dosežejo tako stopnjo, da morajo kaj > opustiti. Čim nehajo kaditi, začno škodljive ]>slediee kaji* {polagoma ju »puščat i. V resnici pa priča kaja o instinktivni potrebi, kateri lahko človek brez skrbi zadosti, samo da ne prekorači mej. Treba je namreč raz-j ločevati med onimi, ki tobak rabijo. in onimi, ki ga zlorabjajo. Če človek preveč kadi. mora biti vedno pripravljen na |>osledice, ki se pokažejo posebno rade na delo-Vanju srca in živčevja. NAPRODAJ HIŠA G soib in tri lote, vse .pohištvo in kokoemjak po nizki cecri radi od-lroda v stari kraj. Za pojasnila se oglasfte pri Lastniku: ■— Joseph BSajetič, Avon Farit aH P. O., Box 309, Oirard, Ohfc. <4x 14—18) Avtombolistke bodo nosile hlače. P^VRIZ, Francija, 14,- junija. Francoske avtomobilisitke bodo nosile obleke s hlačami — so odločili kralji francoske mode. Obleke imajo obliko pajamas ter so napravljene iz mehkega suknja. Hazprdne igre v Rusiji. Sovjetski natrai.Ji komisarijat je izdal vsiefm (podrejenim izvršilnim o>dborom nalog, naj odpravijo v najkrajšem času vsako ha-zardiranje v javiriih prostorih. Med prepovedanimi igrami so razen kvart itsuidi vse lorterrije razen tistih, ki jih vlada izreeno odobri. ČREZVIČAJKA ZOPET NA DEU Te dni so bili ustreljeni v Moskvi trije višje uradniki oddelka za premogovnike odnosno prometnega komisar jat a. Ovadila jih je črezvičajka kot vodje protirevolu-cijonarne organizacije, ki je hotela baje izdati sovjetsko Rusijo pomočjo inozemske intervencije in pomagati kapitalizmu v Rusiji na k rinilo- Ustreljeni so bili prof. Palhin-ski, ki je poučeval na rudarskem zavodu v Leningradu in ki je bil pod Kerenskim pomočnik trgovinskega ministra, dalje šef gospodarskega oddelka v prometnem ministrstvu carske vlade Meck, ki je zdaj zavzemal slično mer?to v prometnem komisarijatu. in bivši višji uradnik v prometnem ministrstvu Veličenko. Justifikacija je bila izvršena 24 ur po smrtni obsodbi. Črezvičajka je aretirala tudi druge t lane proti^evolueijoname organizacije. ROJAKI, &AROCAJTE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. K.dor Je namenJeu potovati v rl kraj, Je potrebno, da je poučeu • potnln listih, prtljagi tti drujtifc ■tvareh. Vsled naSe dolgoletne knJnje Vam ml samoremo dati najbolj Sa pojasnita Id priporočamo, redno le prTovrstne brxopamlke. Tudi ncdr2aTlJ»nl zamorejo potovati v atari kraj. toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit In Wastitngtouu, bodisi za eno leto ali 9 meseceT 'n ee mora delati proinjo raaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. na jeneralne^a njiaelnlAfceffa koaV •arja. Glasom odredbe, ti je »topila v ▼eljavo SI. julija 1926 se alkoimur ne podlje permit po podtl, ituiptk ga mora iti l9kut vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniAd o-rad ali pa g? dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, * kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven breg dovoljenja, potuje na avoju lastatf odgovornost. KAKO DOBITI SVOJO« IZ STAREGA KRAJA Od prvega jnlija Je v veljaki va amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave camorejo ameriški državljani dobiti sroje lnv4 ln neporočene otroke izi>od 21. leta ter ameriške državljanke svoje fee s katerimi so bile pred 1. joni* Jem 1028. let« poročene. Laven kvot*. Jugoslovanska kvota mata He rfe. dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so opravičeni sta-mi ameriških drža vi Jano r, mafije ameriških državljank, ki so ee pa 1. junija 1928. leta poročili in po. Ijedeld. odroma šeete ln neporv •eni otroci izpod 21. leta onih m* držarljanov, ki so bili postavo« prtpoščeni v to deželo za stalno bL v«c> tii. Tsl t! imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, noto« klnj itd., ki spadajo v kvoto brm v take prednosti v Isti, ps se sprejema nikakih profenj m rfkanska vtnjs. STATE BANK NEW YORK. MONDAY, JUNE 17. 1929 The LARGEST SLOVENE ©AIL* tN U. S. A. Rdeče rože. ROMAN. Za Gl&a Naroda priredil O. P. (Nadaljevanje.) Henning je z vzdihom sedel na stol ter si pokril obraz z rokama On ni zapazil, da se je zunaj pripeljal voz. ki je privedel domov Rajnerja ter Heiimana. Tudi ni zapazil, da se je zgoraj, na gelerij zmuznila neka visoka ženska postava, prišla je ravno po stopnjicah navzdol, ko se je Rajner poslovil od Heiimana ter stopil v vežo. Prisilila se je k miru ter stopila k njemu. Jaz moram govoriti s teboj, Rajner, v neki skrajno važni zadevi! Presenečen se Je ozrl vanjo, a se vendar dvorljivo priklonil. Jaz bom takoj na razpolago, Gerlinda. Moram Je še preje pozdraviti Josto ter Henninga. Ona ga j; prijela za roko. Ne poprej. Stvar ne trpi nobenega zavlečenja. Dal je služabniku kožuh in klobuk ter se pogladil po laseh. Nato pa je rekel: Če se tako stra.šno mudi, kar mi hočeš povedati, potem pojdi. On je hotel iti skozi knjižnico, a ona ga je potegnila za slednjo po dolgem hodniku, ki je vodil v zapadno krilo in v njegove sobe. Stopila sta v njegovo delavno sobo. Grofu Rajnerju je bilo čudno pri srcu. Kljub temu pa je ponudil stol grofici. — Prosim, sedi ter mi povej, kaj želiš. Grofica je omahnila na stol. Od razburjenja so se ji tresla kolena. Vedela je, da se sedaj bori za svojo srečo. Jaz bi morala že davno govoriti s teboj, Rajner, — je pričela obotavljaje, — ter bi ne smela prikrivati, kar sem videla prihajati ves ta čas, — že izza tvoje poroke. Danes pa moram govoriti. Bil bi zločin na tebi. Rajner, bil bi zločin na najinem prijateljstvu, če bi še nadalje molčala. Rajner se je zganil. Njegov obraz je izgledal naenkrat prepaden ter sivkast. Prišla mu je slutnja, ob kateri se je stresel. Ni pa se udal .svojemu občutku. Visoko se je vzravnal in njegov obraz je bil nepremičen. Govori, — prosim te, — brez pomislekov! Ona je sklonila glavo kot v globoki bclesti. * Oprosti mi, če ti moram prizadeti nekaj hudega, Rajner. Moteče pa bo te to zadelo še najlažje iz mojih ust. Čuj torej, brez okoliščin. kot želiš Josta ter Henning se ljubita, Rajner, pač že dolgo ča^a Kako je s Henningom, sem videla že na vajin poročni dan. Ko si odšel z Josto na poročno potovanje, je bil kot iz uma. Če ga je Josta že takrat ljubila, tega ne vem. Pozneje pa mi je postalo jasno. Odpusti mi. če ti ne naslikam vseh podrobnosti tega razmerja. Dose-dai sla oba še obvladocala, kajti onadva nista človeka, ki bi se brez bojev udajalu prepovedani ljubezni in ti veš to prav dobro kot jaz. Vendar pa sta podlegla, Rajner. Preje sem bila povsem slučajno priča. kako je ležal Hennning na kolenih pred Josto ter govoril z obupnimi besedami o svoji ljubezni. Josta je bila vsa iz sebe od bolečin ter je zopet in zopet vzkliknila: Pomisli na Rajenrja, midva se ne smeva izgubiti! Pozvala ga je, naj takoj odpotuje, in da ga ona noče več videti. Jokaje je odhitela v svoje sobe in Henning je ostal, ves zlomljen, v knjižnici. Tako stoji stvar, Rajner. In sedaj prihajam k tebi, da te prosim za oba ta nesrečneža. Jaz vem, da je to prava pot. Strašno nesrečo vidim prihajati, če ne boš dober ter močen. Rajner, — ali ti moram jaz povedati, kaj moraš storiti, kaj, pričakujem od tvoje veličine? Sama se je zagovorila v sveto navdušenje, ker je govorila za ono, katero je dosedaj smatrala za svojo sovražnico. Rajner je poslušal poročilo Gerlinde, ne da bi trenil s trepalnico. Njegove oči pa so ostale povešene. Nikdo naj bi ne videl v njih, da je dobila njegova duša smrtni udarec. Oprl je svojo roko trdno na pisalno mizo in ta njegova roka se je tresla. Drugače pa je izgledal ponosen, miren ter neuklonljiv. Mogel je celo svojemu glasu dati trdnost, ko je moral dati svoj odgovor. Ti mi prinašaš le potrdilo mojih lastnih opazovanj. In ti me mora.^ dosti dobro poznati, da veš, da nisem mož, ki bi mislil na svojo lastno srečo, če se razbije pri tem na koščče sreča mojega najljubšega človeka. Na vsak način se ti zahvaljujem za tvojo odkritost. Tega ne bom nikdar pozabil. Njene oči so vroče zaiskrile v njegove in kljub lastnemu razburjenju mu se je zdelo čudno to svetlikanje. Vse tc ni imelo sedaj za njega nobenega zanimanja več. Gerlinda si je pritisnila roki na srce ter ko tolajšano vzdih-nila. — Hvala Bogu, da te slišim govoriti na tak način! Jaz sem vedela, d asi velik in dober. In sedaj boš šel k obema nesrečnima ter jima prinesel odrešenja, kaj ne? On se je pogladil po čelu. — Ne — je rekel trdno, — tega ne bom storil. Ja2 preveč dobro poznam Henninga ter Josto da ne bi vedel, da me ne bosta varala. Borila sta sc, dokler sta se mogla, da ffii ne pripravita bolesti. Sedaj pa. ko je prišlo do razgovora med obema, bosta našla pot k meni. Vsled tega te prosim, Gerlinda, da greš ter pustiš stvarem svoj tek. Onadva ne smeta slutiti, da si ju ti poslušala ter vse povedala meni, predno ne prideta sem ter si olajšata svoje srce. Prišla bosta, to vem zagotovo, Henning vsaj zagotovo, če se Josta boji storiti to. In moj brat mora najti svoj pot prosto, da bo lahko hodil kot pošten mož. Pojdi, sedaj, Gerlinda, ter hvala ti. Nikdar ti ne .bom pozabil, da si mi dala časa, da se pomirim, predno se bo zahtevalo odločitev od mene. Gerlinda se je čutila kot potlačena k tlom, od njegove velikodušnosti. Predno je mogel zabraniti, je prijela za njegovo roko ter pritisnila svoji ustnici nanjo. Nato je odšla ven, ne da bi izgovorila kako nadaljno besedico. On je zrl za njo z nepremičnimi očmi, dokler ni Izginila. Nato je omahnil na stol z velikim vzdihom ter si pokril obraz z obema rokama. Grof Henning je še dolgo časa sedel kot omamljen v knjižnici ter si pokrival obraz z rokama. Ko je slučajno vstopil neki služabnik, ki je domneval, da je knjižnica prazna, je skočil kvišku ter zrl krog sebe kot blazen. S silo se je vzravnal ter vprašal hripavo: — Ali se je gospod grof vrnil? — Tako je, — je rekel služabnik. — Kje se nahaja sedaj? — V svoji delavni sobi. Henning je odšel težkih korakov ven. Danes si ni rzbral poti skozi sobe Joste, da pride do sob svojega brata. Šel je po dolgem hodniku z negotovimi, težkimi koraki, kot kak bolnik. Vstopil je v sobo svojega brata. Ta je sedel že vedno nepremično v svojem stolu ter bulil predse. Vzravnal se je, ko je vstopil Henning. Bolest brez primere je mučila njegovo srce, ko je gledal v zmedeni obraz mladega častnika. Ne da bi govoril, je zrl proti Henningu. Slednji se je opotekel proti njemu, z razprostrtima rokama, kot da išče opore. Nato pa je omahnil v neki stol. z — Rajner, — jaz moram proč, — takoj! — je rekel hripavo. — Zakaj, Henning? — je zvenelo na kratko iz ust brata. Slednji se je prijel za senci. — Ti bi me pognal iz svoje hiše, če bi vedel, kaj sem storil Rajner. Kljub bedi in bolesti je vendar zmagala mehkost v srcu Rajnerja in istotako ljubezen do njegovega nesrečnega brata. Položil je svojo roko na ramo Henninga. — Tega ne veruješ, Henning. Ti ne moreš storiti ničesar, kar bi me lahko do vedlo do takega koraka. — Jaz sem že storil, kar te bo prisililo k temu. Rajner. Ti vidiš pred seboj bednega človeka brez krmila, ki je postal nezvest sebi in tebi m katerego moraš zaničevati. Rajnerj, — jaz ljubim Jcsto, — že izza dneva, ko sem jo zopet videl kot tvojo nevesto . Jaz sem čul od nje, da sta se vzela brez ljubezni, v medsebojnem spoštovanju. Že takrat sem hotel priti k tebi ter ti povedati, kako je z menoj. Ko pa sem prišel k tebi, onega jutra, sem spoznal, da ljubiš Josto. Tedaj sem molčal t er upal, da se bom lahko premagal. Sedaj pa je postalo vedno hujše \ meni. Trdno sem sklenil, da ne bom več prišel sem, a jaz sem bil brez moči proti samemu sebi. Le v navzočnosti Joste se me je polastil nekakšen mir. Upal sem tudi v tem slučaju, da bom postal mirnejši. Preje pa sem izgubil vso oblast nad seboj. Vrgel sem se pred noge Joste ter ji rekel,/da jo ljubim. Tako slab sem postal, Rajner, ti veš sedaj in sodi me! Grof Rajner je stal, ko omamljen. Nato je položil svojo roko na šiavo brata ter vprašal: — Nekaj še ne vem. Henning. Kaj je rekla Josta k temy? Henning se je ozrl nanj z razpaljenimi očmi. Kako je bilo to mogoče? Rajner je ostal tako miren pri njegovem priznanju. Potegnil si je z roko preko oči. — Bila je vsa iz sebe. — a ne jezna. Bila je le strašno žalostna. — Pomisli na Rajnerja, — mi je vzkliknila ter me nato imenovala "ubogega Henninga". Zahtevala je tudi, naj odpotujem. Rekla mi je slovo ter odšla jokaje. Rajner, — ona se je jokala zame! • Dalje prihodnjič.) KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YORK, N. Y. Razkrinkani Habsburianl ...... .54 Roman treh s re ................1.30 Roman zadnjega cesarja Habsbur- iana 1.50 # Rdeča In bela vrtnica, o p v est .. .30 Slovenski šatjivec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. vez. .....75 Suneški invalid ................ .35 Skozi širno Indijo .............. .50 Sanjska knjiga, mala ...........60 Sanjska knjga, nova velika.....»0 Sanjska knjiga Arabska..........l.%0 Spake, humoreske, trda ve* .... JM) j Strahote vojne ................ .50 ; Štiri smrti, 4. zv................35 Skrivnost najdenke ............ .50 Smrt pred hišo .................65 Stanley v Afriki .............. JM» Strup iz Judeje .................75 Spomin znanega potovalea ____ 1.50 j Stritarjeva Anthologija .trda vez .90 broš. ...................... go Sisto Šesto, povest Iz Abrueev .. .30 Si.i medvedjega lovca. Potopisni ro-m»n........................ .30 Stric Tomova koča..............50 Student naj bo, V. zv ...........35; Sveta Genovefa ................ .35 ( Sveta Notburga ................ 351 oaroilto« ^iDPing .65 .80 .50 g .60 .35 .35 .40 RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .................... Agitator (Kersnik) broš. .... Andrej Hofer................. Arsene Lupin ................ Beneška vedeževalka .......... lielgrajski biser .............. Beli mecesen ................. Bele noči (Dostojevski), trdo vez. .75 .60 .80 JS5 .50 .60 .65 .40 .25 .60 .35 .20 .2i, .80 Sredozimci. trd. vez. .60 broS. ...................... .40 , Spisje, male povesti .............35' Svitanje (Goveka r) ............1.— j Stezosledec.......................30 Šopek Samotarke ................ .35 zv. Otročje igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljiee in pušice — Jeza na Parnas, — Spomini jugoslovanskega dobre- Ljudski Gals — Kraljedvorski ro- volca, 1914—1918 ............1.25 kopis — Tolmač (Levstik) .. .70 SHke, Mož s raztrgano dušo 1.— Trdo vezano..........1.— Sveta nož ......................30 Svetlobe in senee .............. 1.20 5. zv. Stika Levstika in njegove kritike in polemike............ Ljubljanske slike. Hišni lastnik, Trgovec, Kui>čijski stražnik. U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Da. hovnik, Itd................. Marjetica .......*. Mladi gozdar, broš. Moje življenje ..... Mali Lord ....... Mlljonar brez Mrtvo mesto ...... Malo življenje Maron, krščanski deček iz Libanona ...................... .2-5 ja Mladih zanikernežov lastni topiš ................... Misteri ja, roman .......... Mlinarjev Janez ........... Musolino .................. Mrtvi Gostač ............. Mali Klatež ............. Mesija .................... Malenkosti (Ivan Albreeht) živo- .75 1.10 M .40 .35 .70 .50 .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .............25 Mož s raztrgano dušo..... Na valovih južnega morja Na različnih potih ...... Notarjv nos, humoreska ..L— . .30 . .40 ...35 Bele noči, mali junak .......... Balkansko.Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopnjic pri sv. Roku .. Blagajna Velikega vojvode ...... ' Boy. roman .................... ISurska vojska .................. Bilke (Marija ^Kmetova) ...... Beatin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ , Boj in zmaga, povest .......... I Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenard, broš... .70 Mimo življenja ...... .80 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................3* I Cveti na Borograjska ............ .50 j Čarovnica .......................35 ! Črni panter, trd. vez............80 broš. ............ .60 Čebelica ........................ .25 Črtice iz življenja najunetih.....35 , Drobiž, salbi car in razne povesti — spisal Milčinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. .50 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 j Drama v zraku, roman .......... .40 Dolga roka .....................50 Do Ohrida In Bitolja...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem ................ .50 ! Don Ki šot iz La Manhe...........40 Dve sliki, — Njiva. Starka — (Meško) .....................60 j ^ Indijskih otokih ............ .50 Devica Orleanska .............. .50 Naši ljudje .....................40 Duhovni boj ................... .50 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 i Nihilist ........................ 40 Dedek je pravil; Marinka in škra- Narodne pripovedk* za mladino .. 40 teljčki ........................40 krTavil» Poljanah. Trpljenje In bllzabeta ..................................35 strahote z bojnih pohodov bivše- frabijola ali cerkev v Katakombah .4;» Ra ^venskega polka ........1.50 arovška ukharica .................80 Fran Baorn Trenk .............35 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Filozofska zgodba ...............60 Onkraj pragozda ............... Fra Diavolo .................... .50 Odkritje Amerike .............. Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 Pasti in zanki ................ Godfevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 ' ?ter. ..................1— Grška Mytologija .............. L— Pu,*vlns»» otok .................60 Gusarji ........................ 75 Povest o sedmih obešenih ...... .50 Hadži Murat (Tolstoj) !..!«0 rravica kadiva .............. JiO Hektorjev meč .................75 Pabirki iz Roža (Albreeht) ____ .25 Hči papeža, trdo vez..............1.— Pariški zlatar ...................35 Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Petelinov Janez .................75 Hiša v Strugi .................. .50 Prihajač, novest ...............60 Hedvika........................ .35 „ .. „ _ . ., . Helena (Kmetova) .............40 BmU 8 8topnj,e pri 70 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35 2. zv. Hudo brezdno ...........35 3. zv. Vesele povesti ............ .35 4. vz. Povesti in slike.......... .35 5. z v. Študent naj bo. vsakdanji kruh.......................35 .60 j .50 .50 SPISI ZA MLADINO: go*! (GANGL) .75 .75 'Z. zv. trdo vezano. Pripovedke In Pesmi ........................ .5Q g!j 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ........................ .50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8, povesti ........................ .50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. ,50 (J. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami 1.— Sneguljčica; pravljica s slikami 1.— Mlada greda ....................1,—• TrnoljČica, pravljica s slikami . .1.— KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .................... .75 Slike iz pravljic ...............75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom; Mladi umetnik ..................1.20 Narod, ki izmira ...............40 Naša vas, II. del. 9 povesti.....90 Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika, trd. vez......... .10 Naša leta, trd. vez..............SO broširano ...................60 .25 .80 .60 .25 Otročki vrtec ...1.20 Zaklad za otroka ................1.20 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerae. Heroična komedija v petih aejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Richmondu, 4 dejanja .......................30 Ob vojski. Igrokaz v (Štirih slikah .30 Tončkove saj ne na Miklavšev večer .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanji]? ...................60 R. U .R. drama v 3 dejanjih s pred- itrro. (Čapek). vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2. dejanjih .................... .30 Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, IgrokaZ v 5. dejanjih...................... .35 ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj.....60 !S. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .60 (Kmetova) .............40 Hudo Brezdno (II. zv.* .........35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ................... broSirano ...................60 j Pri stricu Izlet gospoda Broučka ..........L20 Prst ^ii Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................1.— 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža. Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Požigalee .......................25 device, Marijin otrok .........30 Plat zvona .....................40 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška --— 1 ..............- _ >3fl . Po stran klobuk ................ .35! deklica. Materin blagoslov .60 .30 j 15. snopič. Turki pred Dunajem, Patria. povest lz irske junaške do-dobe .........................30 Iz tajnosti pri rode...............50 Iz modernega v seta, trdo vez. 1.60 Igračke, trdo vez. ................L_ broširano .......T...........80 Igralec .........................75 Jagnje ........................ .30 , Janko in Metka (za otroke) .... .30jpod krivo jelko. Povest iz časov ro- .50 kovnjačev na Kranjskem...... .50 Praprečanove zgodbe ............ .25' Fabjola in Neža ............ .30 Po gorah in dolinah ....*. .80 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 Jernač Zmagovač, Med plazovi.. Jutri (Strug) trd. v............. broš. ....................... "H Poslednji Mebikanee ...........30 HAKESPEAREVA DELA: .60 tora Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih..................10._ Sosedov sin, broš............... .40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...............6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zvezek ...........60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) II. zv..............60 Kako sem se jaz likal (Alešovec) III. zvezek ........ .60 Korejska brata, povest Iz m is i Jonov v Koreji .............. Kmečki punt, trd. vez .30 1.20 Pravljice H. Maj ar .30 Predtržani, Prešern in drugi svet. nikl v gramofonu .............25 Prigodbe čebelice Maje, trda vez... 1.— Ptice selivke, trda vez .......... 75 Pikova dama (Puškin) ......... .30 Pred nevihto ...................35 Pravljice (Milčinski) ..........1.— Pravljice in pripovedke (Kočutnlk) 1. zvezek .....................10 2. zvezek ...................40 Popotniki .......................60 Poznava Boga...................30 Pirhi .......................... .3© broš. .......................Povodenj ...................... .30 Krvna osveta ....... .......... 30 Praški judek .................. .25 Kuhinja pri kraljici gosji TOžičl J>0 Korenskega glavarja . __ Kaj se je Markaru sanjalo...... Jt5 Prri* med ^Uanci ............ .30 Zgodbe zdravnika Muznlka.......70 .90 .70 .70 .70 Machbet, trdo vez. .......... broširano................ Othelo ...................... Sen Kresne noči ........... SPLOŠNA KNJIŽICA: Št. 1. (Ivan Albreeht) Ranjena gruda, ivzirna povest, 104 str., broSirano .....................35 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest. 181 str„ broA... £0 SL 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani ................... .35 Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... ,60 Znamenje štirih (Doyle) ....... .50 Zgodovinske anekdote .......... JO Z ognjem in mečem..............3,— Zaročenca, milanska zgodba Iz 15 stoletja .................;......3._ Kazaki Kmetske povest, trda vez. Kraljevič berač................. .30 Križev pot roman (Rar) trd. ve«. 4.10 Rin^,do Ri^dini .............. JtO .80 Preganjanje Indijanskih misjonar-L—i jev .......................... .30 Križev pot patra Kupljenika Kaj se je izmislil dr. Oks...... V*vstlkovt shrani «ips| ......... L tv. Pesmi — Ode in elegije — SonWje — Romane«, balade in legende — Tolmač (Levstik) . .70 .45 90 .7« \ Robinzon Robinson (Cnišee) ...... Rabi ji, trda vea .......... Rdeča megla ............ Revolucija na Portugalske! Romantične duše (Cankar) .60 .L— .75 .75 .30 Zvestoba do groba •••»..........1.60 PESMI IN £OEZUE: • o < .80 Akropoli® in Piramide broširano.......... Azazel, trdo vez. ................L— Balade in romance, trda vez......1.25 Bob za mladi zob. trda vez .... .40 M Gregorčičeve poezije 18. junija: Kuriaruhe. Boulogne aur Uer Brt-nitii 19. Junija: lie de France, Havr« Aquitai.ia, Cherbourg Georjre Washington, Cherbourg, Bremen 20. julija: Stuttgart. Boulogne aur Mer. Bremen n. Junija: MajeaUc, Cherbourg eenntand, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne eui Mer, Roterdam Roma, Napoli, Genov« 22. junija: Minnetonka. Cherbourg Si. Lrfjuia, Cherbourg Hamburg 25. junija: Paris. Havre Saturnia. Trat 26. funija: B«-reng-aria. Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 2? junija: Olympic, Cherbourg Dresden. Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg, Bremen 28. junija: f'residente Wilson, Trst Statendam, Boulogne aur Mer. Rot terdan. 29- Junija: Beljfenland. Cheroours. Antwe-o^r Mauretania. Cherbourg New York, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande, Napoli, Genova Minnekahda, Boulogne aur Mer. 1. Julija: France, Havre 2. julija: Oolumbue, Cherbourg. Bremen Ryndam, Boulogne aur Mer. Rot terdam 3. julija: Homeric. Cherbourg President Harding. Cherbourg Bremen 4. Juiija: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg. Muenchen. Boulogne aur Mer, bremen 5. Julija: lie de France. Havre Veendam, Boulogne tur Mer. Rot terdam Augustus, NapolJ. Genova 6. Julija: Minnewaska, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Deutschland, Cherbourg, Hamburg Rt-public, Cherbourg. Bremen 9. julija: Majestic, Cherbourg 10. julija: Aquitania. Cherbourg 11. Julija: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 12. Julia: Paria. Havre Vuiianla. Trat (Islet) Lapland. Cherbourg. Antwerpen Vulendiim, Bouluogne tur Mer Rot« terdam Minnesota, Boulogne aur Mer 13. Julija: Hamburg Cherbourg, Hamburg 10 julija: Karlsruhe, Boulogne aur Mer. Bremen Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam 17. julija: President Roosevelt Cherbourg, bremen 18, julija: Stuttgart, Boulogne s«ir Mer. Bremen 1». julija: France. Havre Olympic. Cherbourg Penniatid. Cherbourg, Antwerpen 20. Julija: Miimftorka. Cherbourg Albert Baiiln. Cherbourg. Hamburg Conte Blaneumano, Napoli, Genova 23. julija: Berlin, Cherbourg. Bremen 24. Julija: Mauretania. Cherbourg George Washington Cherbourg. Bremen 2®- julija; He de France. Havre (Glavni poletni Izlet) H i.-meric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Boulogne *u r Mer Roma. Napoll, Gel jvg 27. julija: Beigenlapd, Cherbourg, Antwerpeo St. Louis, Cherbourg, Hamburg Leviathan. - Minnekahda, I&ulogn« aur Mer 31. julija: Dresden, Cherbourg Bremen' America. Cherbourg. Bremen M Godec; Pored narodnih pravit o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — Trdo vezano .................. Ketejeve poezije .trda vez......1.1.10 Eraguljeki (Utva) .............65 trdo vezano .................go Moje obzorje. (Gaugl) ............L25 Narodna pesmarica ............ ,4U Naries (Gruden), brož............30 Primorske pesmi, (Gruden), vez. .35 Slutne (Albreht) broS............30 Pohorske poti (UlaBer) broš......30 Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi in prevodi znauih slovenskih pesmi v angie3£lui ...................L25 Prešernove poezije ..............60 Oton Zupantfi: Ciciban, trd. vez............. .50 Sto ugank ................... .50 V zarje Vidove, trd. vez ....... JO Vijolica. Pesmi za mladost.....60 Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.....00 Ziatorog, pravljice, trda vez.....60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ....1.10 Slovenski akordi (Adamič) : .. I. zvezek .....................75 II. zvtzek ...................75 Pomladanski odmevi, I. in II. zv., vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Hoimar) 1.— Orlovske himne (V^dopivec) ....1.20 10 moških in mešanih zborov — (Adami?) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (PavPič) — Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobnica (Pavčlč) .. .35 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45 SAMOSPEVI: Notne pesmi, (Adamič) .........1.35 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .................... .45 MEŠANI ZBORI: Planinske. II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ................... .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-N JEM: Domovini, (Foester) ............ .40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudeiih rož, moški zbor z b«ritem solum In priredbo za dvospev ...................... .20 V pepelnlini noči~( i^attner), kan-tanta za soli. zbor In orkester, IsdaLi Glasbena Matica ______ .75 Dve pesmi (Prelovec), za moški zbor in bariton solo............ J50 Kupleti (Grum). Učeni Mihec,— Kranjske šege In navade. Ne-zadovijstvo, 3 zvezki skupaj ..L— Kujrleta Koza Ml ca (Parma).....4« PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ... 2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkarSlC) 1„ 2., in 3. sv. skupaj ...................L_ Slovenske narodne pesmi Benečije C Ord) •••••••••eeeeeoe**««* «45 R DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugotfne pet sa ootovanje na ogromnih oarnikih: ne de France 19. jun.; 5. jnL (Ob polnoC!) Paris 25. jun.; 12. julija. (Ob polnoCI) France 1. julija; 19. julija (8. xv.) (Ob polnofi.) Najkrajše pot po ielezniel. Veakdo je v poaebnt k&blnl s vaerai modernimi Udobnosti — Pijače tn »lavne franr^ka kuhinja. Izredna nUke cene. VproJaJte kateregakoli pooblaščenega agente al! FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK. N. Y. MALE PESMARICE: št. l. Srbske narodne himne .. U št. la. Što Čutiš, Srbine tuinl .. -.lfi Št. 2, Zrlnjfiki Frankopan .......15 Št. 10. Na planine .............15 Št. lj. Zvečer ....."............ Št. 12. Vasovalec ...............15 Narodne pesmi za mladino (Žf- rovnik) 3 zvezki skupaj.........5§ Siavček, zbirka šciskib pesmi — (Medved) .....................15 Vojaške narodne pesmi (KohIJ .. .30 Narodne vojaške (FerJančifl) .. .30 (Pregelj) .....................l._ Lira, sredu^eftclska, 2. zvezka skupaj .......................... 2.— Troglasni mladinski zbori: Mešani in moški ibori. (AljaS) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan: Dlvna-noč .........49 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; .Trirfav .......40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite po~ spo