koper — si. marca 1961 poštnina plačana v gotovini -fr leto x. — št. 14 V. KONFERENCA LJUDSKE MLADINE KOPRSKEGA OKRAJA GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA Na dvodnevni V. Konferenci Ljudske mladine koprslcega okraja v Portorožu je govoril delegatom tudi sekretar OK ZKS Koper Albert Jako-pič-Kajtimir, ki je ves čas z veliko pozornostjo spremljal njeno delo. Uvodoma se je tovariš Kajtlmir pridružil zahvali mladine, ki je povabila na konferenco večjo skupino starejših mladinskih aktivistov, katerih požrtvovalno delo v minulih letih se še danes kaže v trdnosti in enotnosti organizacije Ljudske mladine našega okraja. Sodelovanje mladine pri revolucionarni graditvi novih materialnih in družbenih odnosov pa je po njegovem mnenju pripisati predvsem izredni idejni enotnosti, ki preveva naš mladi rod. k Tovariš Kajtimir je nadalje povedal, da ga je prijetno presenetila vsestranska prizadevnost mladine, njena skrb ter globoko poznavanje vseh bodočih nalog in tudi težav, ki nas ovirajo na naši poti. To so po nic-govem mnenju osnovne karakteristike, ki odlikujejo našo mladino ter so vsestransko jamstvo, da mladina zna ceniti naše velike družbene pridobitve, da zna poglabljati delavsko samoupravljanje, naš komunalni sistem in da bo sposobna tudi v bodoče soodločati o bistvenih značilnostih sedanjega revolucionarnega obdobja, predvsem odločati o delitvi narodnega dohodka. Sekretar OK ZKS Koper tovariš Jakopič je izrekel med drugim tudi zadovoljstvo spričo vzornega In vsestranskega utrjevanja enotnosti in sodelovanja med mladino obeh narodnosti, kar je v neinali meri pripisati tudi ustvarjalnemu delu dosedanjega okrajnega mladinskega vodstva. Pri tem je posebej pohvalil prizadevanja in zasluge dosedanje predsednice OK LMS Koper, dolgoletne mladinske aktivistke Marije Vogri-ževe, katere ime je tesno povezano z uspehi mladine našega okraja. Stf^tTv^ S€m! v čič w Tam&sa Konferenca je že prvi dan potekala v znamenju bogatega delovnega obdobja mladine koprskega okraja v minulih dveh letih, kar izčrpno obravnava poročilo na več kot sto straneh. Na dopoldanskem plenarnem zasedanju je predsednica OK LMS Marija Vogričeva v posebnem referatu govorila o nadaljnjih nalogah Ljudske * mladine koprskega okraja, popoldne pa • so delegati nadaljevali delo v treh komisijah: v komisiji za ideino vzgojno delo med mladino, mladina v delavskem in družbenem upravljanju ter v komisiji, ki je obravnavala prosti čas mladme. Pred tem, v prvih popoldanskih urah, pa so odprli v avli Ljudskega doma leno urejeno razstavo, na kateri so v sliki in besedi prikazali mladi graditelji socializma svoje vsestransko udejstvovanje. Predsednica OK LMS Koper Marija Vogričeva, je v svojem referatu obravnavala vlogo in položaj mladih v naši družbeni skupnosti ter kritično ocenila naloge mladih proizvajalcev in upravljavcev v mestu in na vasi s posebnim poudarkom na smernice V. kongresa SZDL Slovenije. Omenimo nekaj kritičnih ocen glede vključevanja mladega rodu v življenje komun. Ce vzamemo za izhodišče ugotovitev poročevalke, da interes mladine za š'rše probleme občin zadnji čas narašča, vsekakor mladina upravičeno negoduje, da še v organih komun nima dovolj močnega za-stoostva predvsem pa pogreša v niih več mladih delavcev, ki še niso postali dovolj aktiven čini-telj v našem življenju izven tovarne. — Odsotnost mladine čutimo tudi v stanovanjskih skupnostih, v hišnih ter potrošniških svetih itd., je dejala poročevalka, Zlasti v občinskih središčih je ta odsotnost mladih ljudi značilna tudi za zbore volivcev. Medtem, ko se kmečka in tudi delavska mladina na vaseh prek zborov volivcev v precejšnji meri vključuje v življenje svojega kraja in je neredko pobudnik akcij za ureditev raznih komunalnih in drugih problemov, tega za naša industrijska središča ne bi mogli trditi. Prav zato so bodoče odgovorne naloge mla-.dine tesno povezane ¡z njeno neposredno udeležbo v vseh organih komune. Mlada generacija pa bo lahko z boljšim zastopstvom v vseh organih — od delavskih svetov. zborov volivcev, zborov proizvajalcev v .podjetjih, svetih občinskih ljudskih odborov itd, — reševala uspešneje tudi svoje specifične probleme ter se v celoti zavedla svojega odgovornega mesta v družbi, je poudarila med drugim poročevalka. Tudi popoldansko ■ zasedanje 'komisij je nudilo konferenci spričo konkretnih razprav številnih delegatov bogato gradivo za nadaljnje plenarno zasedanje, ki je bilo v nedeljo, ko je konferenca soglasno odobrila poročilo OK LMS o delu članov mladinske organizacije med IV. in V. konfe- Bilo je veliko solza, ko so te dni kot vsako leto odhajali mladi fantje k vojakom. Skrbne mamice in ljubeča dekleta se kar niso mogle odtrgati od rok svojih sinov in fantov, da ibi kar najdelj odložile dolgo ločitev — eno ali dve leti, kolikor bo pač trajala služba v JLA, kjer se bodo mladeniči prekalili in si nabrali znarija In moči za obrambo meja svoje domovine in miru v svetu. Avtobus, ki je odpeljal bodoče vojake s postaje v Kopru, so sorodniki in znanci tako oblegali, da je komaj odpeljal. Cas pa teče naprej in tudi tisto leto ali dve bo kmalu mimo ter se bodo v potrebnih vojaških veščinah izvežbanl mladi ljudje vrnili na domove k svojim dragim in v svoja podjetja k strojem in orodju, k svojemu delu — tem laže, ker jih -tudi ml ne bomo pozabili. Za zdaj pa jim za srečno pot želimo, da bi z veliko volje služili In se učili v JLA ter se nato spet veseli In zdravi vrnili med nas renco, referat o bodočih nalogah •ter sprejela za bodoče delo Ljudske mladine našega okraja vrsto smernic. Rast organizacije Ljudske mladine, njeno notranjo graditev, usposabljanje novih kadrov ter razvijanje novih oblik dela in prilagojevanje njihove vsebine potrebam časa in zahtevam mladine, sodi med temeljne sklepe programa. Mladina pa sprejema veliko družbeno poslanstvo tudi s tem, da se bo-skupno z ostalimi političnimi silami vključila v napore za izgradnjo gospodarstva in Okrajni sindikalni svet Koper je minuli torej organiziral v Piranu sestanek stalne konference počitniških skupnosti na slovenski obali. Uvodni referat je imel predsednik okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar. Kot glavne probleme je navedel nujnost poiskati take organizacijske oblike, ki bi zagotovile najučinkovitejšo povezavo med obstoječimi počitniškimi domovi ter delovnimi kolektivi in drugimi interesenti za uporabo teh domov; dalje nujnost ureditve pravnega položaja počitniških domov in počitniških 'skupnosti v .skladu z novim razvojem in novimi potrebami delavskega turizma, nujnost organiziranja vsega, kar bo pri- Po dvodnevnem uradnem obisku v zahodnoafriški državi Mali se je predsednik Tito s svojim državniškim spremstvom vrnil v Gvinejo na podpis jugoslovansko-gvinejskega sporočila o razgovori. ki jih je imel tovariš Tito minuli teden s predsednikom gvi-nejske republike Sekou.iem Tou-rejem. To sporočilo med drugim pozdravlja nadaljnje utrjevanje prijateljskih vezi med obema državama in njuno odločno stališče za vsestransko podporo zakoniti Gizengijevi vladi v Kongu. Predsednik vlade v Maliju Mo-dibo Keita pa je predsedniku Titu omenil potrebo po sklicanju afri-ško-azijske konference, da bi tisti, ki se odločno bor'jo proti ko-lonializmu in imperializmu, nakaza. i oblike popolne osvoboditve ljudstev, ki še žive v koloniali-stičnem sistemu. V ponedeljek je predsednik republike Josip Broz Tito s svojim spremstvom odpotoval z ' ladjo »Galeb« v Maroko, kjer se bo zadržal nekaj dni na uradnem obisku. Tako je predsednik Tito zaključi enomesečno bivanje v za-hodnoafriških državah Gani. To-gu Liberiji. Gvineji in Maliju, kjer ie doživel prisrčen SDrejem in se udeležil plodn h razgovorov zn utrievan.je naše aktivne miroljubno koeksistence v svetu. skladno razvijanje socialističnih družbenih odnosov na vseh popri-ščih družbene dejavnosti, Aktivfi in organizacije Ljudske mladine bodo že v bližnji prihodnosti organizirale vrsto razgovorov o vseh teh vprašanjih v interesnih skupinah. Delegati V. okrajne konference so izvolili tudi novo okrajno mladinsko vodstvo. Kmalu zatem se je novi odbor konstituiral ter izvolil za predsednika OK LMS Koper tovariša Franca Krnela. (b) spevalo k prijetnejšemu bivanju delovnih ljudi na oddihu ' v obmorskih krajih (prireditve, šoort, izleti itd.), in sodelovanje tukajšnjih počitniških skupnosti s podobnimi skupnostmi v drugih predelih države. Omenil je, da bi na obalnem področju kazalo ustanoviti 14 počitniških skupnosti (ki bi zajele 134 obstoječih počitniških domov, katerih kapaciteta je že sedaj 4.592 postePV v katerih bi bilo mogoče doseči skupno nad milijon in pol nočitev letno. medtem ko jih zdaj ne dosegajo niti 300.000. Lep primer koristnosti počitniške skupnosti je v razpravi navedel predstavnik skupnosti občine Ljubljana-Bež grad, ki gradi svoje veliko počitniško naselje v Luciji pri Portorožu. Ta skupnost vključuje 20 kolektivov omenjene občine. V razpravi je bila tudi ovržena bojazen nekaterih, da bi skupnosti utegnile omejevati samostojnost poslovanja posameznih počitniških domov. V resnici je prav nasprotno: skupnost lajša poslovanje posameznim domovom in prispeva k znižanju njihovih režijskih stroškov. V razpravi je govoril tudi predsednik stalne republiške konference za oddih in rekreacijo, ood-.predsednik republiškega odbor,! Zveze sindikatov Leopold Krese. Poudaril je, da je treba tudi domači, delavski turizem gledati z gospodarskega vidika, kajti 1. pomeni dober oddih rekreacijo, t. j. • obnavljanje delovne sile, usno-sabljanje ljudi za povečano storilnost. 2. z naraščanjem osebnih dohodkov našii ljudi naraščajo tudi njihove potrebe in težnje po leošem dopustu. Povedal je. da gre ves razvoj v smeri skrajša-nia delovnega časa. tako da bo n. Dr, tudi sobota dela prost dan in bodo H udje že v netek popoldne hiteli na tedenski oddih. Končno je ooudaril tudi. da mo-raio vsi počitniški domovi nostati gospodarske enote, v katerih bodo dohodki vsakega zanoslenega odvisni od nrometn tega doma. I.Q na ta na^in bo mogoče doseči-večio kvaliteto gostinskih uslug v domovih. Zaradi vseh teh momentov kaže združevati domove v ve*ie skunnosti ki <=e bodo 1 až-'^oprijele z vsakdanjimi problemi. ' navanje in odločanje o gospodarjenju posameznih enot in s tem zmanjšali administrativno upravljanje podjetja. Tovariš Stane Kavčič se je seznanil z gospodarsko problematiko podjetia in z nadaMniim razvojem njegove proizvodnje. Razgovoru sta razen predstavnikov delavskega samoupravljanja prisostvovala tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Koper Albert Jakoiič-Kajtimir in predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Franc Klobučar. Preteklo soboto in nedeljo je ^fifoila v prostorih hotela Palače v ^¡pTPortorožu V. okrajna konferenca Ljudske mladine koprskega okraja. Razen 200 mladih delegatov in večje skupine starejših mladinskih aktivistov — častnih gostov, so spremljali delo konference tudi sekretarka CK LMS Francka Strmole, sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič, predsednik okrajnega odbora SZDL Koper Gustav Guzej, zastopniki zamejske mladine .s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Benečije. Delegatom V. okrajne konference Ljudske mladine koprskega okraja je govoril tudi sekretar OK ZKS Albert Jakopič-Kajtimir V soboto je obiska1 TOMOS oredsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo Stane Kavčič, ki se ie v razgovoru s člani uoravnegn 'n sindikalnega odbora ter vodstva podjetja zan mal za izvaiania no"ih gospodarskih prednisov :n za interni osnutek bodočega načina delitve dohodka V tovarn' TOMOS so doslej že imenoma1 i v 14 ekonomskih enotah iniciatvne odbore za «e.-tavo gosnodnrskih' svetov, v osnrh enotah ^a jih bodo še ta mesec. Ti sveti bodo sprejeli v svojo pristojnost obrav- Mladina koprskega okraja upravičeno pričakuje, da bo tvorno delo dosedanje predsednice OK LMS Koper Marije Vogričeve uspešno nadaljeval novi predsednik Franc Krnel 127 počitniškim domom, kolikor jih je v piranski občini, se bo kmalu pridružilo pravcato naselje počitniške skupnosti Bežigrad. Pravzaprav gre za kooperacijo številnih "kolektivov podjottj, ki so si v Luciji pri Portorožu izbrala Klealen teren, nadvse primeren za rekreacijo številnih članov te počitniške skupnosti. Gradbena dela lepo napredujejo in pri »Gradbeniku« v Izoli, ki je prevzel celotno gradbišče, zatrjujejo, da bodo lahko Bežigrajč-ani že prihodnje leto i7Jioristili počitnice o-ziroma dopuste ob slovenski obali. Pač pa se izolski gradbeniki pritožujejo, ker jim projektant še sedaj ni dostavil potrebnih načrtov in da gradijo sedaj kar brez njih. Na sliki: Počitniški skupnosti Bežigrad se mudi tudi z urejevanjem okolice svojega naselja v Luciji. Podjetja so sestavila mladinsko brigado, ki se mudi že nekaj dni v Luciji, kjer 31 mladincev pogozduje bližnjo okolico bodočega naselja. Več tisoč sadik cedre, macesna, lavorja in cipres bo že prihodnje leto prijetno poživljalo .idilično o-olinico. Mladinci stanujejo v počitniškem domu mežiških rudarjev, ki je še vedno, kot večina teh poslopij, povsem prazen tretja konferenca afriških dežel V Kairu zaseda te dna tretja konferenca 37 afriških držav, ki razpravlja o uresničenju neodvisnosti še vedno podjarmljenih afriških narodov in o zpožnosti izgona imperialističnih agentov iz neodvisnih držav. Udeleženci konference pozivajo na odločno akcijo Organizacije združenih narodov glede ureditve sedanjega ner-jasnega položaja v Kongu, Angoli in Južni Afriki. 277. seja V Ženevi je bila te dni že 277. seja konference za prekinitev jedrskih poskusov. Delegaciji ZDA in Velike Britanije sta soglasni s popolno prepovedjo atomskih eksplozij v velikih višinah in z zmanjšanjem števila nadzorstvenih postaj, ki sta, jih predlagali za ozemlje Sovjetske zveze. V zvezi z obnovitvijo teh pogajanj pa omenjajo številni opazovalci Kennedyjevo izjavo o prizadevanjih njegove vlade, da bi bil sporazum čimprej dosežen. socialistična zveza v izoli o problemih f1nansiranja in gradnje stanovanj V industrijski Izoli je vprašanje gradnje stanovanj nedvomno osrednji problem družbenega standarda prebivalcev. Na razširjeni seji Občinskega odbora SZDL so pred dnevi kritično obravnavali tudi nekatere vzroke, ki «virajo hitrejše reševanje stanovanjskega problema. Niso mogli mimo ugotovitve, da je bil že leta 1956 izdelan podroben urbanistični,načrt Izole z vso dokumentacijo, vendar so ga kasneje na predlog Sveta za urbanizem OLO ovrgli. Posledice: danes imajo prav zaradi neizdelanega plana hude težave pri določanju zazidalnih površin. Tudi dejstvo, da nastopata razen občine samo dva investitorja {podjetji Delamaris In Mehanotehni-Ra), postavlja v neenakopraven položaj druga manjša podjetja, ki že vse doslej niso znala združiti svojih sil in sredstev, da bi z vzajemnim sodelovanjem začela reševati stano-orobleme svojih delavcev. Medtem ko so na seji pozitivno ocenili novi zakon o finanslranju in gradnji stanovanj zaradi realnejših ekonomskih odnosov, je večina čla- postojnske zanimivosti v številkah Matičarja in referent za .prijavno in odjavno službo na postojnski občini so lani prejeli 65 prijav smrti, 1351 prijav rojstev, od katerih so jih j 1246 sporočili drugim matič-j nim uradom, nadalje 69 pri-1 znanj očetovstva ter 'isto število priglasitev za isklenitev zakonske zveze. V občini je 11 gostinskih podjetij družbenega sektorja, 24 privatnih gostišč, 3 nočišča in 9 trgovskih podjetij s 63 poslovalnicami. Tržni inšpektor je lani izvršil 166 pregledov trgovin', gostišč itd. Za kaznovanje je predlagal 14 gostišč, 3 obrtne delavnice in 3 druga podjetja. Izdanih je bilo 26 odločb o prepovedi nadaljnjega obratovanja. Znesek denarnih kazni je 1,1 milijona dinarjev, na račun razlike v cenah pa je bilo odvzetih nič manj kot 2,567.413 dinarjev. Po izvedbi nacionalizacije najemnih zgradb in gradbenih zemljišč se je fond družbenega premoženja občine povečal od 17.799 na 27.569 ha. Število zgradb je naraslo od 351 na 394, število parcel pa od 3.780 na 6080. Lani je bilo danih v zakup za skupno zakupnino 610 tisoč dinarjev 232 ha zemljišč. S N S X i Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik ItaotUo Sira-daškja. Izhaja vsak petek. Izd«J» CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva i, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina B00 din, za tujino 1600 dinarjev ali 3,5 am. dolarjev. — Bančni račun 600-70-1-161. Rokopisov in foiotjiu-fij ne vračamo. — Tisk in kllšeli tiskarna CZP .Primorski tl*ft. nov odbora bila mnenja, da so pogoji za zadružno gradnjo stanovanj v tej obliki za večino interesentov nesprejemljivi, predvsem zaradi visokega pologa. Tudi 30-odstotno povečanje gradbenih stroškov vpliva negativno na interesente novega načina investiranja, ki so ga osvojili v Delamarisu. Člani tega kolektiva se namreč lahko odločijo za samograrlnlo s tem, da podjetje prispeva milijon dinarjev, medtem ko particlpira interesent s približno dvema milijonoma. Spričo nenadnega porasta cen gradbenega materiala pa se upravičeno sprašujejo, kako najti izhod, posebno še, če bi se material še podražil. Podobno stališče je zavzel tudi zastopnik podjetja »Gradbenik« Izola. Povedal je, da gradbeno podjetje ne more bistveno vplivati na pocenitev gradenj, kajti njihov vpliv znaša le 20 •/• glede na material, transport itd. Zanimiv je bil tudi predlog, da bi se loUli montažne gradnje, ki je neprimerno hitrejša, vendar po mnenju izvedenca prav nič cenejša zaradi visokih stroškov mehanizacije. Po do-sedaniih izkušnjah gradbišče z manj kot 500 stanovanjskimi enotami ni rentabilno. Vendar se temu načinu gradnje v Izoli ne mislijo odpovedati, čeprav izražajo bojazen, da bodo zo- pet naleteli na nerazumevanje urbanista- , Govorili so tudi o nekaterih drugih pojavih v zvezi s projektantom. Zanj vsekakor nI pohvalno, da ga gradbeno podjetje prehiteva, ker ne dostavlja pravočasno, projektov, kar seveda nujno prlpelie do zastoja del. Kritizirali so tudi bloke v Izoli. Že pri prvem so ugotovili skrajno nefunkcionalno ureditev kuhinjskih prostorov, vendar projektant noče odstopiti od tega načrta niti sedaj, ko gradijo že četrti blok, čeprav ta sprememba ne bi bila povezana z nobenimi stroški. Med drugim je po mnenju članov Občinskega odbora SZDL tudi nerealna postavka v petletnem perspektivnem planu občine, ki določa za stanovanjsko gradnjo za to razdobje investicije v znesku 1 milijarde 100 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bodo v petih letih zgradili v Izoli največ 240 stanovaj, kar je očitno premalo. Med sklepi, lci jih je sprejela SZDL v Izoli, pa velja posebej omeniti odločno zahtevo članstva, da bi v bodoče vse zadeve okrog gradnje stanovanj postale predmet javnih razprav, kajti praksa je pokazala, da so bili ukrepi in odločitve ožjega kroga ljudi čestokrat premalo dognani. Nevaren položaj v Laosu V zadnjih dneh se je položaj v Laosu zelo zaostril. Nevtralni opazovalci menijo, da bo moč odstraniti seckvnjo laoško krizo le, če ne bo intervencije od zunaj, ker gre samo za notranjepolitične spore. Predsednik ZDA Kennedy in tudi Sovjetska zveza želita mir v Laosu na osnovi pogajanj ter imenovanja nevtralne laoške vlade, ki bi lahko preorečrila nadaljevanje vojaških spopadov v tej državi. Nov uspeh sovjetskih astronavtov Prejšnji teden so v Sovjetski zvezi izstrelili na krožno pot okrog Zemlje peto vesoljsko ladjo, .v kateri je bila osifika Zvez-dočka. Ladja se je še istega dne vrnila na Zemljo. Poglavitni namen tega poskusa je bil dobiti podatke o izveclb' varnega noleta človeka v vesolistvo in rnesovo zanesljivo vrnitev na Zemljo. Vesoljska ladia je tehtala 46&5 kg. Iz Washinijtona pa poročajo, da so izstrelili v teh dneh satelit P -14 s trostonenisko raketo, ki je bil težak 35 kg. neposredna pogajanja bodo najboljša rešitev Najboljša rešitev za ureditev alžirskega vprašanja je po mnenju jugoslovanske vlade začetek neposrednih pogajanj med Francijo in začasno alžirsko vlado. Kakor poročajo alžirski uradni krogi, se bodo začela pogajanja s francosko vlado dne 7. aprila v Evianu. 100 let združene Italije Te dni praznuje republika Italija 100 let svoje združitve. to pomembno obletnico sn no vsej državi proslavili s številnimi svečanostmi in predsednik Tito je v svoji čestitki predsedniku rernt-blike Italije Giovanniiu Gronchi-ju zaželel, naj bi bili kar najbolji usnežni na/nori za vsestranski razvoj 'Prijateljskih odnosov med na-— šima dvema sosednjima državanusffig kdo odgovarja za tak promet Pretekli teden je množica Se-medelčanov ob 15.30 zaman čakala na ;>satelit«, ki bi moral po voznem redu odpeljati v mesto na postajo. Med zaman čakajočimi sta bila tudi dva, ki bi bila morala z že kuoljenim voznim listkom odpotovati ob 15.40 dalje proti Ljubljani in sta zaradi tega avtobus zamudila. »Satelit« ee je pojavil nato v SerhedeM šele po 16. uri, ko so vsi čakajoči že odšli peš dalje. Sicer pa ni bil to edini tak primer. v zadnjem času je obratovanje »-satelita« večkrat neredno Potniki bi želeli vedeti, kdo je odgovoren sa tako obratovanje in škodo, ki s tem nastaja? r. NOVA PREKOOCEANSKA LADJA V ladjedelnici CRDA v Tržiču gradijo 28.000-tonsko potniško tovorno ladjo, ki bo splavljena sredi junija. Na tej ladji bo prostora tudi za 1.500 potnikov in bo vozila na redni progi med Trstom in Avstralijo. TRŽAŠKI FAŠISTI NE MIRUJEJO Tudi proslavo 100-letnice "združenja Italije so izkoristili tržaški fašisti za demonstracije proti slovenski manjšini In vodstvu Jugoslavije. Skupina študentov je kričala žaljiva gesla na pobudo Nacionalnega mladinskega odbora za budnost, lci je v zadnjem času priredil že vrsto demonstracij. Naslednjega dne Je zalotil novodo-šle partizane pri umivanju v potoku davčni uradnik iz Postojne Enrico Mecozzi. Patrulja Ervinove čete je šla v pogon za njim, ga dohitela, aretirala dn pri osebnem pregledu našla pri njem pištolo. Poveljnik tržaške karabinjerske legije (akt št, 60/356 z dne 21. IV. 1942) je sporočil, da je bilo truplo davčnega uradnika najdeno 31. marca 1942 ob 16,30 v Suliorju. Drugo sporočilo, prav tako italijanskega izvora, pa navaja, da je bilo v Suhorju 15 partizanov in da je bil ujet l italijanski oficir. 1. aprila 1942 so partizani izvršili ekonomsko akcijo na posestvu grofa Turna v občini Prem. Rekvizicijo je nasvetoval Franc Zetko. Partizani so zaplenili slanino, mast, 2 veLilca vola in lovske puške. Rekvizicija je bila velikega političnega pomena, ker so posestva, na katerih so partizani Izvršili rekvizicijo, bila last italijanske banke Banca d'Italia, ki jih je, potem ko so bili slovenski kmetje pognani na boben, odkupila za smešno nizko ceno in na njih naselila italijanske kmete. Istega dne so zažgali kmetijo v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Poveljnik tržaške teritorialne legije Amedeo lacchi (akt št. 60/215 z dne 1. V. 1912) sporoča, da je akcijo Izvršilo 200 partizanov. V zvezi s povečano partizansko aktivnostjo se razlikujejo italijanska poročila o povzročiteljih, Prefekt Testa navaja: » . . . Nedvomno so to izvršili Slovenci, ki so prišli preko stare meje, ki že dolgo nI več zastražena . . . Mnenja sem, da bi Ministrstvo pregledalo možnost, da bi obnovilo staro mejo ter okrepilo vse straže s sodelovanjem karablnjerjev;, vojske, obmejne in finančne straže . . .« (depeša 06954 z dne 1. IV. 1942). Sef kraljevske kve-sture Caoobianco pa je Istega dne posredoval vest (Gab. 04049 z dne 1. IV. 1942): »...Ljubljanska kve-stura obvešča, da prihajajo Iz Tržaške in Goriške pokrajine partizanske skupine v Ljubljansko pokraiino. Tako je na področju Otoka (Postojna) rekrutiranih 250 prevratnlkov. Sestanki upornikov so tudi pri Ilirski Bistrici ln Idliji . . .« Zaradi partizanskih napadov je odredil prefekt Testa obsežne hajlce. V četrtek, 2. aprila 1942, se Je začela velika hajka. Na področje Prem so vdrle po dolini enote lcvesture, poli- cije in vojaških oddelkov dz Ilirske Bistrice. Na pomoč so prišli tudi vo-l-,x!-i oddelki iz sosedne Tržaške pokrajine. V akcijo je posegel tudi lco-iihouf Zeccliino, ki je začel s preiskavami sumljivih oseb. Iz italijanskih poročil je mogoče zaključiti, da so Italijani presenetili partizane v taborišču, ker ne bi sicer mogel tržaški kvestor poročati: ». . , da so policijske sile odkrile uporniško taborišče, kjer so uporniki na begu nu-still dve glavi goveje živine, orožje, municijo in razno opremo.« (Dopis št. 011024 z dne 4. IV. 1942.) Manj verjetna je vest v sestavku »Dejavnost unornikov v Julijski Krajini«, napisana konec 1942, da je patrulja italijanske obmejne straže navalila na partizane in jih uspela 12 ujeti. Kristina Maslo namreč navaja, da so tega dne karablnjerji lska-li partizane, obkolili njihovo hišo, ujeli njenega očeta, ga pretepli in odpeljali. Zatem je ona tekla na javko ln po partizanski pošti obvestila svoja dva brata o očetovi aretaciii. Nadalje poroča Viljem Dolgan, 20 dni za tem, da Je 2, aprila vstoDil v partizane, in sicer v logor nad Volčami, kar gornjo trditev še povečuie. Priprave »komlsarlata za policijsko službo« za borbo proti partizanom v tem času so razvidne po Intenzivni obveščevalni službi o partizanih ln njihovih namerah. V tem času javlja vicekvestor V. tržaške cone Palmisani štabu IV. legije obmejne policije v Trstu vest II. armade, da pripravljajo slovenski uporniki spomladi gverilske akcije na področju Bovec—Tolmin— —Idrija in na področju Postojna, da prloravlialo sabotaže tudi v Tržaški ln Goriški ookrajinl. 4. aprila 1942 je krenila na Ostrožno brdo patrulja partizanov, v kateri sta bila oba brata Karlo in Franc Maslo ln partizana Dušan ln Svoboda. Pri prehodu ceste Divača—Ilirska Bistrica ob 15. url Je pri Ambrožičevem mlinu opazila Italijane in jih napadla. Ob tej priliki sta bila ubita italijanski k^rabinierskl poročnik Zani in brigadir Giuseppe Londei, zaplenjeni sta bili tudi 2 puški ln 2 pištoli z naboji. Sledil je silovit odgovor. V akcijo sta posegla štab Tržaške vojaške cone in štab Ilirskoblstriške vojaške cone, Polkovnik Russo, povellnik nod-cone, je odšel' na mesto z 90 možmi-Močne olcrepltvo karabinjerjev so prišle v Košano, v brkinske vasi Ta-tre in Erjavče je bila premeščena četa Iz Materije, v Pregarje pa enota . Istrske vojaške cone. (Akt štaba vojaške cone Trst štev. 02/2052 z dne 4. IV. 1942., podpisan Franco Navarra Viggaianl). Franc 2etko navaja, da je prišel tedaj v Neverke bataljon skvadrlstov, ki je Imel vsa pooblastila za posege nad ljudstvom. Na velikonočno nedeHo 5. aorila so bile vojaške sile zbrane ob cesti in začele prodirati v strelcih proti Ostrožnemu brdu. Tržaški prefekt je z depešo sporočil notranjemu ministrstvu da so neznanci tega dne zažgali Maslovo hišo, od katere sta dva v partizanih, domačini pa v spominih navajajo, da so italijanski vojaki in kT-nhin^eirii nreteDali Maslovo mater, oropali imetje In zažgali domačijo. Groze v Ostrožnem brdu še nI bilo konec, 7. aprila so prišli skvadristi, ki sn hili nred tem na pogrebu padlih karabiniersklh funkclonariev v Postojni. V streljanju po vasi sta bila ubita Polde Krebelj, oče treh otrok, in Anton Prebeč. Po deoeši tržaškega prefekt^ pa le bilo tedai požganlh 10 v^ni m^ožičn" nr°t.aeUe. Ettore kolonskih hiš v Ostrožnem brdu in Suhorjah. Karablnjerji in lcvestura Messina poroča. di ie bilo tedM aretiranih 287 oseb. V največji meri so bili aretirani nolitični delavci med drugimi Stojan Surina s nodročla Jelšan, Franc Klemene iz Kilovč in vsi tisti, ki niso pre-iell pravočasno rta se umikneio v ilegalo. Dnevi groze na področju ilirsko-bistrlškega nodročla oa so istočasno pomenili nadalinlo krepitev primorskih partizanov. Da se t—-.«i^r, -t">l<™. so odšli v nartizane Kare-l K"1 a. Anton Hreščak In brat Jože, Franc Gustlnč.lč in rtmgi. Z ustanovitviio polbataljona z dvema partizanskima četama na Vrem-ščicl 7. aprila 1912 se konča obrtobie I. nrlmorske č®te ki se te od maihne skupine oktobra 19*1 kliub Izredno ostri Tirni, kllub številnem aretacHnm nalbolišlh nolitičnlh delavcev, kliub stalnim premikom, nenehnim sovražnikovim h»datkih, ki so nam■ na razpolago, dosegajo 75 milijard Pravilno trošenje teh sredstev, to je uramiovešena potrošnja za Investicije in za obratne potrebe, bo v glavnem pripomogla k pravilnemu razvoju tako ¡Kit/ameznih podjetij kot celotnega gospodarstva. Po letnem načrtu je predvideno, da bo potrošena za obratne potrebe ena četrtina omenjenih sredstev, ostalo pa za povečanje osnovnih sredstev. Tako povečanje prispevka, zlasti za obratne potrebe, je vsekakor nujno, ker bodo bančni viri obratnih sredstev, kot je bilo te ix>novno poudarjeno, zelo omejeni. Na to morajo gospodarske organizacije zlasti paziti, da ne bt zašle v težave, posebno še, če bi preveč sredstev vlagale v investicije, ki jih potem ne bi mogle pravilno izkoriščati, ker bi jim manjkala obratna sredstva. Poseben problem predstavlja kmetijstvo. Tudi o tem je bilo že govora in k temu vprašanju se bomo morali še povrniti. Toda ie Iz ugotovitev ob sprejemu letošnjega družbenega plana izhaja, da je potrebno kmetijstvu odred tl v perspektivnem planu mesto, da bo šel njegov razvoj vzporedno z razvojem industrije, česar sedaj iK3 moremo trditi. -žj- ulici. Rok Je kratek — strokovnjakov pa malo in zato zaupajo to nalogo tudi manj spodobnim ljudem. Se bolj škodljiv pojav pa je, da investitorji prilagajo investicijske programe pogojem bančnega razpisa, ne pa dejanskim pogojem možnosti investiranja. Vzemimo za primer kmetijstvo. Natečaj predvideva maksimalno vrednost na enoto brez ozira na specifične pogoje posameznih teritorialnih področij. Vendar se natečaja udeležujejo vse kmetijske gospodarske organizacije in prilagajajo svoje programe določilom razpisa ln kljub dejstvu, da se zavedajo posledic, ki se kasneje odražajo v prekoračitvi najetih kreditov. Taltšno dejanje opravičujejo z upanjem, da jim bo uspelo pokriti razliko z dodatnimi investicijami na račun rednih stroškov. Se veda je takšna politika v osnovi zgrešena. Znano Jo, kako velik apetit po kre-,!'">. ^o Imoio doslej kmetijske gospodarske organizacije. Udeležile so sc Vj.in.cga n.ncca.,a, a pri tem niso upoštevale dejanskega stanja. Vse premalo so se namreč zavedale, da so razpisi o dodeljevanju kreditov prilagojeni razvoju posameznih panog kmetltstva na tistih področjih, kjer Je možen njihov kar največji gospodarski učinek, Veliko škodo si delajo investitorji stanovanjskih gradenj, ker predložijo komisiji že glavni projekt, ne pa samo njegov osnutek. Ko komisija ugotovi nekatere pomanjkljivosti Investicijskega programa, ¿e razumljivo, da gre tudi glavni projekt v ko'.. Tako nastajajo nepotrebni stroški, saj je izdelava Idejne zasnove projekta veliko cenejša kot glavni projekt sam. V tej zvezi velja omeniti priporočilo Investitorjem stanovanjskih gradenj, naj ne bi Izdelovali vrsto različnih programov za gradnjo stanovanj na nekem zaključenem urbanističnem področju, pač pa, da bi se odločili za tipsko gradnjo, ki pa moru biti daleč od »uniformiranosti«. Razveseljivo Je, da Je komisija za potrjevanje investicijskih programov poostrila kriterij odobravanja elaboratov v smislu uredbe o investicijskih programih tako po formalni ln vsebinski strani, kakor tudi glede temeljite priprave ln obdelave tehnične dokumentacije. Seveda je takšno stališče naletelo pri nekaterih Investitorjih na negodovanje, vendar komisija smatra, da mora imeti nenehno pred očmi pravilno koriščenje družbenih sredstev, ln končno — saj so tudi sredstva gospodarskih organizacij družbena. Niso pa samo Investitorji odgovorni za tako stanje, če izdelujejo svoje programe v nekaj tednih s pomanjkljivostmi, ki smo Jih že omenili. Kajti tudi oni so čestokrat v zelo hudem položaju. So namreč težave pri zbiranju dokumentacije v zadnjem trenutku pred razpisom natečaja, ker v nekaterih občinah prepočasi izdajajo dovoljenja za lokacijo. Nemalo Je primerov, ko Je trajal postopek za odobritev lokacije trikrat dalj. kot Izdelava programa in njegova odobritev. In tudi v tem je vzrok, da so programi preveč ohlapni ln premalo preštudirani. Osnutek novega Zakona o investicijski gradnji, ki ga bo zvezna ljudska skupščina obravnavala še letos, predvideva decentralizacijo za odobravanje investicijskih programov. Osnovna misel tega osnutka je, da bodo z izjemo gradnje objektov zveznega in republiškega gospodarskega značaja, potrjevali investicijske pro- Starši! Pazite na svoje otroke, da se ne bodo igrali s prižiganjem ognja na travnikih, pašnikih in v gozdu! grame organi delavskega samoupravljanja in družbenih organizacij Zato naj bi v prihodnje odobravali Investicije delavski sveti, upravni odbori zavodov in ustanov, investicije, kjer so investitorji ljudski odbori, pa odborniki, v nekaterih primerih celo sveti na osnovi posebnih pooblastil. V začetku bodo morda nastale težave, vendar sedanja zrelost organov samoupravljanja že kaže na njihovi» sposobnost, da prevzamejo nase to odgovornost. Zelo priporočljivo bi bilo, če bi tudi manjše gospodarske organizacije izdelovale perspektivne investicijske programe, na osnovi katerih 1)1 sestavljale etapne elaborate. Tako bi odpadle vse napake, ki jih povzroča naglica ob razpisu natečajev. Tehnična dokumentacija bi bila potem tudi v formalnem pogledu temeljltejša in bi odgovarjala zakonitim predpisom. Razumljivo pa je, da bo tudi po uvedbi decentralizacije odobravanja investicijskih programov postopek enako strog kot Jc bil doslej, če ne celo nekoliko strožji. A ;ST ^Mf r» • •i; 1 rvVt s.. _ V preddverju Ljudskega doma v Portorožu Je mladina našega okraja priredila v počastitev V. okrajne konference Ljudske mladine razstavo, ld Je z bogatim izborom dokumentarnega gradiva zgovorno potrdila številnim obiskovalcem, da deluje mladina na vseh področjih našega družbenega življenja Z ZASEDANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V POSTOJNI Oba zbora Občinskega ljudskega odbora Postojna sta v četrtek na skupnem zasedanju razpravljala o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora v letu 1960 ter o poročilu sveta za zdravstvo o delu In problemih zdravstvene službe v občini Postojna. Ljudski odborniki so nadalje potrdili osnutek smernic občinskega perspektivnega plana, z odločbo potrdili sklep o združitvi vseh zdravstvenih enot v občini v enoten zavod — Zdravstveni dom Postojna — ter med drugim sprejeli še odlok o spremembah delovnega časa upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Postojna. Z namenom, da Izboljša delo upravnih organov, predvsem pa, da omogoči delavcem in uslužbencem gospodarskih organizacij, zavodov, in ustanov opravljanje njihovih zadev po njihovem delovnem času. Je ljudski odbor odločil, da začne veljati z dnem objave v UV okraja Koper deljen: delovni čns, ki traja v sredah od 7. do 12. ure in nato popoldne od 15. do 10. ure. Odlok nadalje določa, da se stranke sprejemajo v ponedeljkih, sredah in petkih med 8. ln 11. uro, po naročilu ali v nujnih primerih pa vsak dan, vendar le, čc jc zaradi njihovih ali splošnih koristi potrebno opraviti neko delo takoj. Ne glede na omenjene določbe pa bo stranke sprejemala vsak dan glavna pisarna, prijavna, odjavila in matična služba. KADROVSKO SPOSOBNA UPRAVA — POGOJ ZA USPEŠNO DELO LJUDSKEGA ODBORA V skladu z določili Zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov je tainik ObLO Postojna Tone Strle ljudske odbornike v posebnem poročilu seznanil z dosedanjim delom ter obsežnimi nalogami občinske uprave v nadaljnjem razvoju komunalnega sistema. Pristojnosti prejšnjih občin so imele glede reševanja upravnih zadev večidel lokalni značaj. Poslov s področja splošne uprave, ki jih je opravljal občinski liudski odbor. Je bilo malo in zato občinska uprava ni imela posebnih potreb niti glede števila in niti glede strokovnosti svojih uslužbencev. V povsem nov položaj pa Jo je postavil nov komunalni sistem, ki je vsebinsko ln številčno pomnožil pristojnosti ljudskega odbora ln njegovih svetov. Po reorganizaciji se Je število svetov ObLO Postojna dvig- nilo od 4 na 11, na občino pa so bilo prenesene tudi pristojnosti še.stih Inšpekcijskih služb. Ce omenimo, da je za loto 1961 v načrtu Se prenos pristojnosti za vse srednje ln strokovne šole, za porodnišnico, službo Invalidskega in socialnega varstva, službo planiranja, prosvetno-pedagoško, katastrsko, gozdarsko, cestno in postopoma tudi statistično službo, je Jasno, kako močno narašča obseg dela in odgovornost občinske uprave. V ilustracijo navajamo, da so upravni organi občine Postojna prejeli lani 11.649 zadev iz upravnega postopka, kar je za 43 '/o več kot v i'•'•M I*V> ter poleg drugih del samo lani predložili ljudskevpu odboru v razpravo in sklepanje 36 normativnih aktov, od tega 23 Iz področja oddelka za gospodarstvo ln komunalne zadeve. Priprava odlokov terja namreč mnogo dela in spada med najvažnejše naloge občinske uprave. V nadaljevanju poročila je tovariš Strle seznanil odbornike z odnosi med upravnimi organi, s problemi boljše organizacije dela, planiranja nalog, operativnih poslov in kontrole znotraj posameznih oddelkov ter kot posebno aktualen problem omenil pravno službo pri občini, ki je zaradi pomanjkanja kadra niso mogli vzpostaviti do danes. ObLO Postojna ima v svoji upravi sistematiziranih 58 delovnih mest. Trenutno zaposluje 2 uslužbenca z visoko. 8 z višjo, 21 s srednjo in 21 z nižjo strokovno izobrazbo. 10 uslužbencev z nižjo zaseda delovna mesta, za katera je potrebna srednja strokovna izobrazba, medtem ko delata na dveh mestih, sistematiziranih za višio, uslužbenca s srednjo strokovno izobrazbo. Čeprav imajo ti uslužbenci za seboj daljšo prakso, pomanjkljiva strokovna izobrazba vpliva na kvaliteto in kvantiteto njihovega upravnega dela. V piranski občini je leto 1945 postalo družbena lastnina preko 200 stavb, ki so bile prej last raznih državnih ali javnih ustanov bivše okupacijske Italijanske države. Med temi je bilo 180 soli-narskih zgradb, šolska poslopja, sodna in občinska palača ter gledališče Tartini v Piranu, stavbe rudnika v Sečovljah in še nekatere zgradbe. Leta 1947 je bilo zaplenjenih bivšim fašistom 60 poslopij, ki so postala last Sklada za pomoč žrtvam fašizma. Nekatera potrebna poslopja je občina Piran odkupila. V letu 1947 so bile v zvezi z agrarno reformo dodeljene kmečke hiše in posestva bivšim kolonom. Pozneje je 90 takih hiš prešlo v družbeno lastnino. ker so lastniki, bivši koloni, zapustili zemljišče. To zemljišče v skupni izmeri ca. 200 ha je občina oddala v obdelavo socialističnemu sektorju kmetijstva. Preko 50 poslopij in pribl žno 17 ha zemlje je občina dodelila raznim kolektivom za počitniške domove. Bivie kmetijsko posestvo Seča je odkupilo od zasebnikov približno 40 ha zemljišča. Mnogo zgradb !n zemljišč, po- sebno v naseljih Slami, Vukl, Padna, Parecag, Lučan in Karbo-nara jc zapuščenih in čakajo lastnika, popravila in obdelave. Kmečke hiše so v večini primerov stavljene na razpolago Kmetijski zadrugi Lucija in Kmetijskemu kombinatu Koper za njune delavce, so pa tudi na razpolago drugim delovnim kolektivom, če jih hočejo preurediti za stanovanja svojim članom ali za jx>čitniške domove, ObLO pa bo poiskal sredstva, da popravi in ohrani redno vzdrževane naslednje zgradbe: gledališče Tartini, internat Pomorske srednje šole, otroški vrtec, šole v Piranu, Portorožu in drugod, muzejsko zgradbo v Piranu itd. Glede zemljišč pa bosta še letos zaključeni arondacija in komasacija, kar bo znatno olajšalo obdelavo površin, V Sečoveljs-ki dolini je bil komasiran kompleks 110 ha plodne zemlje, katero je prevzel v obdelavo Kmetiiski komibnat Koper. Problematična je Izvedba komasacije za 39 posestnikov, ki zaradi starostne onemoglosti ne morejo prevzeti drugih zemljišč v zamenjavo nn prosijo, da se jim komasirana zemljišča odplačajo ali pa nudi primerna socialna pomoč; občina pa nima na razpolago sredstev v ta namen. Na vsak način pa je upati, da bo do pomladi 1962 zajeta za obdelavo prav vsa zemlia, tudi zemljišča v višinskih predelih. .Tule S postopnim prenosom nadaljnjih pristojnosti na občino p.i se bedo' sprožile dodatne potrebe po kadrih ObLO Postojna Je zato povečal sredstva sklada za štipendije in trenutno štipendira 41 dijalčov In študentov zn-upravne službe. Važen činitclj v prizadevanjih za iz^ bo.lj.šanje dela javne uprave Je tudi mehanizacija pisarniškega dela. Zato bodo dotrajani inventar postopno zamenjali z novim in dela, kjer je mogoče, mehanizirali. Poročevalec Sveto za zdravstvo je v nadaljevanju zasedanja seznanil odbornike z rezultati ln problemi zdravstvene službe v občini. Lani so vse enote te službe, ki sodijo v pristojnost ObLO Postojna, na term področju zaposlovale 7 zdravnikov. l farmacevta, 9 medicinskih sester, 4 zobotehnike in aentiste, 6 zdravstvenih tehnikov, 10 bolničark, 3 babice ter 30 ostalih zdravstvenih, tehničnih in pomožnih delavcev. Razen njih je bilo honorarno zaposlenih še- več zdravnikov specialistov. Na področju Zdravstvenega doiru Postojna se je število zdravstvenih, storitev dvignilo od predlanskih 77.S45 (7 na prebivalca) na 99.756 (9 a* prebivalca) v letu 1960. Zdravstveni!, služba pa je slabše organizirana n^ zgornjem Pivškem, kjer za celotno področje bivše občine Pivka rednu opravlja zdravstvene posle en sam. zdravnik. Higienska postaja je izvršila lana 428 cepljenj proti kozam, 465 proti Dl-te-por, 195 proti Di-te in 480 cepljenj proti otroški paralizi. Rezultat boljše preventive je padec nalezljivih bolezni od 327 v letu 1959 na 217 v letu 1960, v zadnjih dveh letih pa je zaznavno padlo tudi število vseh oblik tuberkuloze od 168 na 158 obolenj. Ce še navedemo, da je Reševalna postaja Postojna opravila lani 1.151 prevozov, Lekarna v Postojni 149.56S farmacevtskih storitev, da Je nadalje umrljivost otrok v postojnski porodnišnici padla v zadnjih letih ckj 4,65 °/o na 1,86 "In ter da se delo preventivne službe v občini neprestano krepi še zlasti za bolezni, ki Jih označujejo kot bolezni higienske zaostalosti, je to jasen znak, da doživlja služba zdravstva kljub pomanjkljivostim nenehen razvoj. Da bi zmanjšali administrativne stroške, zlasti pa, da bi službi zdravstva omogočili še znatnejši napredek v sklopu splošnega-razvoja komunalnega sistema, Je ObLO Postojna sprejel priporočilo Sveta za zdravstvo o združitvi Zdravstvene postaje Pivka, Zdravstvenega doma Postojna in Reševalne postaje Postojna v enoten zavod, Združitev bodo izvedli 1. aprila. S tem se bodo proračunski stroški za zdravstvo zmanjšali za tretjino, važnejše pa Je, da bo mogel združeni zavod, ki se bo imenoval Zdravstveni dom Postojna, storiti mnogo več za Izboljšanje zdravstva na Pivškem, saj Ima mimo drugega že danes v načrtu, da po združitvi odpre razne specialistične ambulante v Pivki. A. Miklavčlč S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V IZOLI V znamenju vztrajne rasti V torek sta občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Izola na skupni seji z ločenim glasovanjem sprejela družebn• plan in proračun občine Izola za leto 1961 in druge odloke. Iz družbenega plana je razvidno. da bo znašal celotni dohodek v letu 1961 10 milijard 985 milijonov d'narjev ali 12,1 °/o več kot v letu 1960. Družbeni proizvod pa se bo v primerjavi z lanskim letom povečal za 12,7 °/u. kar je razvidno, da se po panogah iz leta v leto povečava. Tudi narodni dohodek se predvideva v tem letu za 12,8 "/o večji kot v pretek- lem letu in se bo dvignil na enega prebivalca od sedanjih 353.00ii na 40S.000 dinarjev ali za 11,4 °/a. V industriji je predviden porast fizičnega obsega proizvodnje za 1 milijardo 219 milijonov dinarjev ali za lS,40lo, prav tako se bo povečala kmetijska proizvodnja za 42 °/u posebno v vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Seji je prisostvoval tudi predsednik OLO Koper Albin Ditjc, ki je na glasil, da se Izolska ko-T"-'-- r>o nnrnrlni>m dohodku ie urrršča v republiško povorečje. R. D. * PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH * PRI LJUDEH M NAŠIH KRAJIH A PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH it PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH ft občni zbor zveze borcev v izoli Pred ci¥o|s Minuli četrtek so se sestali borci in borke izolske komune pod parolo »Pred 20 leti zaDočeto delo vztrajno nadaljujmo!« na skupnem obenem zboru. Iz poročila predsednika občinskega odbora Zveze borcev Maksa Kralja je bilo ugotovljeno, da je število borcev v Izoli od lanskih 70? članov naraslo v letošnjem letu na 900 članov. Ugotovljeno je bilo, da se večina teh članov udejstvu-.ie v organih oblasti, delavskem in družbenem upravljanju, v krajevnih odborih SZDL in osnovnih organizacijah ZK. Občinski odbor ZB je razen plenuma deloval v petih komisijah, in sicer v komisiji za prošnje in pritožbe, v komisiji za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, v komisiji za zgodovinsko dejavnost in v sekciji internirancev. V podjetjih Delamaris, Mehanotehnika, Ruda. Gardbenik, Mala oprema in Obnova pa so delovali pododbori. V Dvorih nad Izolo je samostojno deloval krajevni odbor ZB. V TOVARNI VERIGA V LESCAH OD 20 DO 30'/. VE C SREDSTEV ZA SKLADE Predvidevajo, da bodo po novih predpisih imeli letos za 20 odstotkov, morda celo 33 odstotkov več sredstev za lastne sklade kot lani. Precejšnja njihova sredstva pa bodo morali letos porabiti za odplačilo opreme, ki so jo nabavili lani. Precejšnja sredstva pa predvidevajo letos tudi za družbeni standard. Okrog 35 milijonov dinarjev predvidevajo samo za gradnjo stanovanjskega bloka, kamor bi se vselilo 12 njihovih delavcev z družinami. Prav tako nameravajo letos 1-uolti ln opremiti stavbo za počitniški dom v Crikvenlcl. SEST MESECEV OD TEMELJEV DO PROIZVODNJE Ob navzočnosti velikega števila prebivalstva so v soboto popoldne v Ljutomeru odprli nov obrat MTT Maribor. Nova tovarna v Ljutomeru je izrednega pomena. Vrednost bruto proizvodnje se bo v industriji ljutomerske občine že letos povečala od ene milijarde na dve milijardi ln 300 milijonov dinarjev. Od tega bodo samo v obratu MTT ustvarili preko milijardo dinarjev. V novem obratu je že nekaj čaja v pogonu 08 statev. Ko pa bo novi obrat popolnoma dogo- | tovljen, bodo imeli 130 statev, s katerimi bodo lahko letno izdelali dva do tri milijone metrov tekstUnega blaga. ISOMO TUDI MI TAKSNI? Lnnl se Je v novomeški bolnišnici zdravilo 11 tisoč 091 bolnikov, katerim je nudila 170 tisoč oskrbnih dni. Zasedba ie bila kar 38.2 odst. nad republiškim novpreč.lcm m nornrtni-škem oddelku, na kirurškem oddelku oa za 10 odst. nad povprečjem. Rešitev iz velikih težav je samo v novih gradnlah. Letos je potrebnih le 1C0 milijonov, pa se je že zataknilo. 70 milijonov Je prispevala do zdni bolnišnica, 40 milijonov republika, še vedno manjka 50 millonov. Kje jih najti? Pot iz zagate Je pokazal sam kolektiv bolnišnice. Ze do leta 195B se je odpovedal C mllllonom In ool iz sklada nagrad za nadzidavo kuhinje. Leta 1959 je namenil 8 mllUonov dinarjev za gradnio 9 stanovanjskega bloka. Letos februarja pa Je kolektiv na predvolilnem sestanku in sindikalnem občnem zboru sklenil prispevati za gradnjo nove bolnišnice sredstva, ki jih sicer Izplačujejo za nadurno delo. Na leto se jih bo nabralo nrlbllžno za 4 mili Ione In pol, odpovedali pa se jim bodo vse do takrat, ko bo bolnišnica zgrajena. Podjetja bi prispevala od 500 tisoč do 4 milijone ln pol za ves čas gradnje. Občinski plenum ZB, pododbori in komisije so v glavnem skrbeli za prekvalifikacijo delavcev, članov ZB, za reševanje stanovanjskih in socialnih problemov borcev. Zelo pohvalno je omeniti pri dodeljevanju stanovanj pododbore Mehanotihnike in Delamarisa. Komisija za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja je skrbela za zagotovitev denarnih sredstev za šolanje otrok. V Izoli jih je še 13 nepreskrbljenih, vendar se redno šolajo. Otroci so gmotno dobro preskrbljeni, saj prejemajo nekateri stalna denarna sredstva in še pomoč Občinskega ljudskega odbora Izola. Preteklo leto je prejemalo stalno občinsko podooro deset otrok v skuonem znesku 303.460 dinarjev, za oskrbnino treh otrok v domu zaščite na 185.690 dinarjev. Enkratno pokoro je prejelo 23 otrok v skuonem znesku 247.000 dinarjev. Enkratno podporo borcem v znesku 404.000 dinarjev sta podelila občinski odbor ZB Izola in okrajni odbor ZB Koper. Občinski odbor ZB je posvetil skrb tudi izobraževanju borcev. V nreteklem letu je uspešno dovršilo 7 članov osnovno šolo, 9 članov je doseglo kvalifikacijo. 5 pa visoko kvalifikacijo. Na Ekonomski srednji šoli v Kopru ln Liubljani nadaljuje šolanje šest članov ZB. Razprava na občnem zboru je noka^ala nujnost gradnje doma ZB. Sprejeli so skleo. da bodo že v letošnjem letu postavili temeljni kamen za dom borcev. Veliko skrb ie nakazala razprava za obnovitev snoTien;kov, posebno v Dvorih nad Izolo. Ker je v Izoli že več let pro- PRIPRAVE NA POMORSKI PLES Turistično društvo Piran—Portorož prireja ob sodelovanju podjetja »Splošna plovba« Piran in Pomorske srednje šole ter pod pokroviteljstvom Občinskega ljudskega odbora Piran tudi letos svoj tradicionalni elitni ppmorski ples. ki pomeni vsako leto začetek sezone prireditev za turiste. Letošnji VI. pomorski ples bo v soboto 8. aprila. Poseben pripravljalni odbor že dalje časa organizira vse potrebno, da bo ta prireditev izpadla še bolje kot v preteklih letih. Tako je angažiral tri plesne orkestre in artiste. ki bodo v odmorih skrbeli za vedro razpoloženje, dijaki Pomorske srednje šole pa bodo tudi letos poskrbeli za okusno okrasitev prostorov. Ples bo v vseh pritličnih prostorih hotela »Palače«. Jule blem imenovanja občinskega praznika, je zbor sprejel sklep, da se določi v letošnjem letu dan, ki bi ga praznovali kot občinski praznik, čeprav v mestu ni bilo izrazitih bojev, vendar je od 8. septembra leta 1943 dalje sodelovalo ljudstvo Izole v narodnoosvobodilnem gibanju. Posebno skrb so posvetili zbiranju gradiva in materiala iz NOB. Ob zaključku so izvolili novo občinsko vodstvo in poslali pozdravno brzojavko glavnemu odboru ZB NOV Slovenije. R. D. Na letnem sindikalnem zborovanju kolektiva industrijskega obrata TOS v Hrpeljah so ugotovili, da je bilo v preteklem letu doseženega 164,995.000 din bruto dohodka, se pravi za 4.400.000 din več, kakor je bilo planiranega, y primerjavi z letom 1959 se je delovna sila povečala le za 7 odstotkov. Osebni dohodek delavcev je znašal v letu 1959 37,672.000 din, lani pa 46,239,000 din, V letošnjem letu predvidevajo 182 milijonov bruto produkta. Iz poročila, ki pa "" podal dosedanji predsednik sindikalne organizacije Lojze Pavlič, je razvidno, da so člani sindikata v preteklem TUDI V ŠMARJU JE ČUTITI NOV DUH Tudi v Šmarju pri Kopru je čutiti nov duh dela v Socialistični zvezi, zlasti po V. kongresu SZDL. Sestanki so skrbno pripravljeni, posebno zadnji, kjer so obravnavali plan občine in proračun. Diskusija je bila živahna. Člani so se zanimali za vse probleme kraja in navzoča odbornika sta komaj utegnila vse pojasniti. Isto vzdušje je vladalo tudi na zboru volivcev, kjer so v živahni razpravi prišli do izraza najbolj pereči problemi kraja. Zelo pereč problem, ki terja nujno rešitev, je nadzidava šole, kar je pa izpadlo iz občinskega plana. Ze v letošnjem letu šolski prostori ne ustrezajo številu učencev. Peti razred se mora stiskati v prostoru, ki higiensko ne ustreza za 44 učencev. Učenci so zdravstveno ogroženi, ker je prostor vlažen. Razumljivo je. da je učni uspeh zaradi takšnih pogojev več kot nezadovoljiv. Še hujši problem bo nastal v novem šolskem letu. Dotok učencev se bo zelo povečal zaradi prihoda otrok iz Krkavč. Vprašanje šolskega posloma pa je vprašanje zase. Streha je eno-karma in pušča, čeprav je bila že večkrat nonravljena. Položaj ie sedaj takšen, da sta razred in del hodnika ob najmanjšem dežju po1 na vode Razumljivo ie. da v takem vzdušju ne more biti pra- ve delavnosti. Strop je ves raz-pokan in se bo zdaj zdaj sesul. Morda celo na glave učencev? Razumljivo, da to vprašanje terja nujno rešitev. Nadzidava šole bi rešila istočasno oba problema. Tudi ostali problemi so bili v razpravi, tako gradnja ceste skozi vas, vprašanje vode itd. Treba pa bo še veliko dela pri učvršča-nju medseboinih odnosov. Le če bo osnovna misel delo za skupni cilj, bo delo potekalo v razumevanju in strpnosti. Zavest, da ustvarjamo novo družbo, mora prekriti vse osebne probleme in takrat bo naše delo zares uspešno. To pa je želja vseh volivcev. G. E. letu uspešno sodelovali pri reševanju zadev obrata, kakor tudi v zaščiti materialnih interesov članov, Tako je sindikat med drugim posredoval za nabavo premoga svojim članom do znižani ceni, dvajsetim delavcem in delavkam omogočil počitniško bivanje v Selcah pri Crikvenici in vplival na ureditev plač. Mladinski kolektiv se je udeleževal raznih delovnih akcij, zlasti pri gradnji športnega igrišča. Premalo pozornosti pa je bilo posvečene splošnemu in strokovnemu izobraževanju in bodo v letošnjem lehjgjg), skušali priti do ustreznega klubJ§r skega prostora, kjer bi prirejali kulturna, strokovna in druga poučna predavanja, razen tega pa nudili delavcem in delavkam ob radijskem in televizijskem sprejemniku ter časooisih in revijah koristno razvedrilo. V zvezi z nabavo navedenih izobraževalnih sredstev, računa kolektiv s po-močio podietia. Prav tako primanjkuje za delavce stanovanj in moraio nekateri bivati v bednih, nehigienskih prostorih. V novi sindikalni odbor so izvolili enajst članov, med njimi 7 mlad;ncev In mladink. J, Z. HVALA! Namesto venca na grob pokojnega Radoša Humerja iz Izole darujejo občinski odbor SZDL Izola, Občinski sindikalni svet in Društvo naprednih žena ter od-^^ bor prve krajevne organizacije©»' SZDL Izola po 4,000 dinarjev v sklad za varstvo otrok občine Izola. V prostorih hotela »Central« v Portorožu in v Domu družbenih organizacij je bilo pretekli petek in soboto posvetovanje vrtnarskih strokovnjakov iz vse Jugoslavije o problemih gojitve in prodaje cvetlic in okrasnih rastlin. Posvetovanja se je udeležilo 98 inženirjev agronomije in drugih vrtnarskih strokovnjakov iz.skoraj vseh cvetličarskih podjetij naše države. Strokovnim predavanjem, ki so bila dopolnjena s predvajanjem barvnih filmov o hortikul- turi, so sledile obsežne razorave. Največ je bilo govora o uvajanju novih tehničnih naprav za dosego večje rentabilnosti gojitve cvetlic. Udeleženci posvetovanja so si tudi ogledali pokrite in proste nasade trgovskega vrtnarskega podjetja »Cvetje« v Portorožu in Luciji. Jule KULTURNOPROSVETNA SEKCIJA PRI SZDL HRASCE ŽE DELNI USPEH! V Hraščah je zaživela kulturno-prosvetna sekcija pri SZDL Iira-šče. Delni usoehi so že vidni, saj se z vnemo pripravljajo na izvedbo veseloigre v treh dejanjih. S pomočjo unokojene noštne uslužbenke Mnriie Severieve bodo pionirji uredili nasad cvetic na avtobusni nostaji. Dne 12. marca so v šoli proslavili Dan žena. Proslavo so pripra- vili pionirji osnovne šole. Mamice so razveselili z baletno točko »Mamica je kakor zarja«, navdušeni gledalci pa so hvaležno zaploskali mlademu recitatorju. Za šolo pripravljajo člani kul-turno-prosvetne sekcije skupaj s pionirji fizkulturno igrišče, ki so ga začeli urejati že lani, toda nikjer jim niso nudili niti moralne niti finančne pomoči. Mladina pričakuje, da bo obratovodja kombinata v Hraščah Jože Može razumel njihove želje ter jim priskočil na pomoč s nrevoznimi sredstvi za dovoz peska. Razen tega imajo člani kultur-no-prosvetne sekcije v praznem razredu osnovne šole v Hraščah šahovske krožke. Za vso dejavnost gre priznanje Mariji Radi-voievič, učiteljici osnovne šole, ki tesno sodeluje z mladino. V TURISTIČNI SEZONI BRZOVLAK LJUBLJANA—KOZINA Na nedavni konferenci pri upravi železniškega podjetja v Ljubljani so na pobudo Koprske turistične zveze in Turistične zveze Slovenije sklenili uvesti v času turistične sezone na progi Ljubljana-Kozina poseben brzovlak. Železniško podjetje bo samo poskrbelo tudi za prevoz potnikov z lastnimi avtobusi s postaje v Kozini do Kopra ter nazaj od Kopra do Kozine. Ta boljša zveza bo služila zlasti sobotnim in nedeljskim, izletnikom iz osrednje Slovenije, ki bodo želeli svoj tedenski oddih preživeti ob morju. R V teh Mihih dnevih ob s t o'I posebna n ¿Iti progi od Divače proti Postojni I ne lokomotive. Čeprav so de'oma za iskre, vendarle Sc vedno zlasti na vz kjer lahko zaneti požar. Zaradi teh stolnskem v zadnjem času nekaj ta večji, ki je zahteval večjo mohlllza gasilcev, enot J L A In drugih državlj Iarjl. Na sliki: gojenci Gozdarskega š nem gašenju gozdnega poža cvj'ni(t gozdnih požarov ob žcleznl-n Rakeku, kolikor po njej vozijo par-varovani dimniki z mrežami zoper ponlh živ ogenj pri frči v suho travo, in drugačnih vzrokov Je bilo na Po-kšnlh požarov, izmed katerih eden cijo reševalcev .Na pomoč so razen anov priskočili tudi taborniki In šo-olskega centra v Postojni po končani jugozahodno od Postojne PORTOROŽ POLN TURISTOV Ta teden se Portorož lahko ponaša z dejstvom, da je postal noln turistov skoraj kot v sezoni. Preteklo soboto se je navzočim domačim gostom (v Palaeu preko 230 in v Centrali! preko 100} pridružila še prva letošnja skupina zahodnonemške potovalne agencije »Scharnow-Reisen« z 38 gosti, odtlej pa prispe v Portorož vsak dan nova skupina inozemskih turistov iz severnih držav Evrope. Tako bo konec tedna v Portorožu okrog 550 inozemskih gostov, ki ostanejo v tem našem letovišču povprečno po teden dni; nakar se skupine izmenjajo z novimi. ZAKLJUČUJEJO DELA NAH CESTI Te dni zaključujejo v Portorožu dela pri polaganju nove kanalizacije. Preostali del glavnega voda bodo položili v jeseni po končani sezoni. Razritje centra Portoroža v času, ko je letovišče že polno turistov, bi gotovo negativno vplivalo na počutje gostov in s tem pomenilo slabo propagando za Portorož. Uprava za ceste že popravlja cestišče na odseku Lucija—Portorož, čim pa bodo zaključena dela na kanalizaciji, bo uredila še cestišče na odseku Portorož— Piran. Podjetje »Slovenija-ceste«, ki polaga kanalizacijo, gradi iz skal, izkopanih pri polaganju cevi, nov del obalnega zidu v parku med hotelom »Central« in sklad!šč; solin. Ob obali bo urejena nova sprehajalna pot, ker bo cesta — čeprav sedaj razširjena — zaradi naraščajočega prometa z motornimi vozili prepovedana za uporabo pešcem. Jule mTURA PKOSVEÏA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PKQSVETA it KULTURA P^OSVETA iV KULTURA PROSVETA * KULTURA PR V KOPRU PREDLAGAJO POŽIVITEV GLEDALIŠKE DEJAVNOSTI Predlog občinskega sveta Svobod in PD: za začetek amatersko, potem polpoklicno in morda tudi poklicno gledališče — Gre predvsem za gostovanja v manjših krajih — Načrti Zavoda Primorske prireditve pa so drugačni: v gledališki hiši tudi kino — Živahne razprave okrog obeh © predlogov jo jih 10), za tehnično opremo predstav in za profesionalca, ki bi upravljal gledališko hišo. V načrtu — o njem bodo kmalu razpravljali na širšem posvetovanju — imajo še, da bodo novo sekcijo upravljali trije odbori (organizacijski ,umetniški in tehnični), na-študirala pa bo v letošnji sezoni dve deli. Enkrat mesečno bi bile predstave v Kopru, gostovanja pa na podeželju, kjer je čutiti veliko potrebo po gledaliških prireditvah. Vsi ti načrti, pravijo Ijudsko-prosvetni delavci, so nujno veza- Zaigrajmo z odprtimi kartami in povejmo na glas tisto, o čemer razpravljamo v ožjem krogu za pisalnimi in kavarniškimi mizami. Vse to pa v želji, da bi slišali še več predlogov in mnenj. Kajti prepričani smo, da bo le iskrivo in tvorno kresanje različnih stališč rodilo najboljši uspeh. Gre za predlog občinskega Sveta Svobod v Kopru o poživitvi gledališke dejavnosti z amaterskim gledališčem in za načrte Zavoda Primorske prireditve o preureditvi koprske gledališke hiše v kino. Toda od obeh načrtov ie izvedljiv samo eden, kateri, bo treba pač odločiti. Svet Svobod je pripravil svoj predlog precej konkretno. Pravijo takole: amatersko gledališče bi organizirali v okviru koprske Svobode s perspektivo, da se po dveh ali treh sezonah nepretrganega dela razvije v polpoklicno gledališče in le-to pozneje v poklicno. Uspeli bomo, če bo to postala popolnoma samostojna sekcija, ki bo imela svoj vodstveni organ in ne bo organizacijsko vezana na nobeno že obstoječo organizacijo ali zavod. Dalje mora nova sekcija razpolagati vsaj z najnujnejšimi materialnimi sredstvi in dobiti v upravljanje koprsko gledališko hišo. Ker je letos za proračunska sredstva že prepozno, predlagajo, naj bi jim občina dodelila milijon dinarjev iz dotacije, namenjene Zavodu Primorske prireditve. Denar bi rabili za gostovanja (predvideva- Preteklo soboto je bila v sejni dvorani okrajnega odbora SZDL skromna, a prisrčna slovesnost, posvečena Kosovelovim nagrajencem in kultur-no-prosvetnlm delavcem nasploh. Ob tej priložnosti so podelili denarne nagrade najbolj zaslužnim in požrtvovalnim organizatorjem na področju ljudske prosvete v koprskem okraju. Nagrade so prejeli: proiesorica Boža Brecelj iz Postojne, tajnik prosvetnega društa v Hrvatinih Miha Crnič, delavec v tovarni Delamaris v Izoli Niccolo Chicco, upravitelj osnovne šole v Luciji Mirko Cok, Jože Degan iz Smarij, delavec v tovarni IPLAS v Podgradu Rudolf Delcleva, novinar Radia Koper Silvo Dornik, učiteljica IZ BEOGRADA — S slavnostno akademijo v Domu sindikatov so proslavil! pretekli teden 15-letnlco delovanja beograjske založbe »Rad«. Te dni so se pričeli razgovori med predstavniki Jugoslavije in Madžarske o kulturnem sodelovanju v letošnjem letu. Filmska žirija je izbrala v Beogradu igrani film Zdravka Vellmi-rovlča »Štirinajsti dan« in kratkometražnl film Milenka Strbca »Kjer vsi otroci mahajo potnikom», da zastopata našo državo na filmskem festivalu v Cannesu, Clanl ameriškega dramskega gledališča bodo kot gostje beograjskega Narodnega pozorišta uprizorili v Beogradu tri predstave. IZ ZAGREBA — Generalni konzul Italije v Zagrebu g. Luigi de Glovanni di Santa Severina je izročil pred dnevi predsedniku Jugoslovanske akademije znanosti In umetnosti dr, Grgi Novaku in prof. Mirku Deanoviču najvišja italijanska odlikovanja, s katerima Ju je odlikoval predsednik Gronchi. Te dni je bilo dvodnevno plenarno zasedanje Zveze likovnih umetnikov umetnosti Jugoslavije, na katerem so razpravljali o raznih vprašanjih s področja uporabne umetnosti. IZ LJUBLJANE — V paviljonu »Jurček« na Gospodarskem razstavišču je te dni razstava, ki jo je pripravil slovenski gledališki muzej ob 100-letnici poklicnih gledališč v Jugoslaviji. Zadnji teden tega meseca je bil posvečen mladinski knfigl. Razen posebne razstave posvečene ilustracijam in opremam založbe »Mladinska knjiga« so podelili ta teden Levstikove nagrade in posredovali nekaj številk iz pretekle in bodoče dejavnosti založbe. Lani je Izdala založba svoje knjige v nakladi 723,000 izvodov, povprečna naklada letos pa se je še dvignila ln znaša 7.400 Izvodov pri knjigi. Za letos napoveduje založba okoli 180 novih knjig, ali vsak drugi dan novo knjigo. V zadnjem času je bilo precej razgibano likovno življenje: v Mali galeriji je razstavljal naš vodilni grafik Rlko Debenjak in s 17 barvnimi grafičnimi listi pokazal zadnjo fazo svojega likovnega razvoja, V avli Doma JLA je razstavljal partizanske motive Božidar Ja-kac. Za letošnje leto napovedujejo že četrtič Mednarodni grafični bl-enale v LJubljani. Vodstvo je poslalo povabilo že 24 državam, ki do zdaj še niso sodelovale, poleg predstavnikom 21 držav, ki so se že udeleževale bienala v preteklih osmih letih. IZ MARIBORA — Drama Je krstila te dni novo varianto dramatizacije Prežlhovlh Samorastnikov Izpod peresa Miloša Mikelna. Premiera je pokazala, da je občinstvo delo leno sorelelo in da bo zanj še veliko zanimanja. Nič čudnega, saj Je Prežih velik ln priljubljen pisatelj, Mikelnova dramatizacija pa njegove umetniške vrednosti in izpovednosti ni okrnila. Lutkovno gledališče KUD »Jože Hermanko« je uprizorilo z velikim uspehom spretno prirejeno igrico »Hudobni graščak«. Pripravljajo se na številna gostovanja. TiUD Pošta je krstilo dramsko noviteto Janeza Svajncerja »Vlak pelje mimo«, ki obravnava probleme današnjega človeka. Predstavo Je zrežirala Ina Kolmanič, ki je igrala tudi eno glavnih vlog. IZ CANNESA — Naša država je letos prvič sodelovala na tekmovanju EvrovizJje za najboljšo popevko leta. Zastopala sta nas mlada umetnika, Novosadčanka Lili.lana Petrovič kot nevka ln Liubliančan Jože Prlvšek kot skladatelj ln dirigent. Občinstvu ln strokovnjakom zabavne glasbe sta predstavila popevko »Neke davne zvezde«, ki je v skupnem plasmanu osvojila 0. mesto. Z njima so potovali v Cannes še avtor besedila, novosadski pesnik Miroslav Antlč, napovedovalka RTV Zagreb Aleksandra Novak ln producent RTV LJubljana Duško Hren. ni na gledališko hišo — dvorano, garderobe in vse drugo. Zdaj je v teh prostorih Zavod Primorske prireditve, ki se je medtem ukvarjal z drugačnimi načrti. Ker zaenkrat ne kaže, da bomo dobili v Kopru kmalu nov kulturni dom s prepotrebno večjo kino dvorano, so pri Primorskih prireditvah napravili načrt, kako bi preuredili gledališko dvorano, da bi bila uporabna tudi za kino predstave. Po novem bi imeli v dvorani 504 enako vredne sedeže in premično platno. Zagotavljajo, da gledališka gostovanja pri tem ne bi prav nič trpela, nasprotno, bili bi na boljšem, ker bi bila kapaciteta dvorane večja. Nasprotujoči si predlogi, argumenti in dokazovanja. Nadaljnja razprava bo izkristalizirala odločitev: novo kino dvorano ali amatersko gledališče. Z. L. ZVENENJE INDUSTRIJSKEGA HUMANIZMA Jože Kološa: G —DUR Koprski umetnilc-fotograf razstavlja v Ljubljani in v Zagrebu Irena Gabrenja Iz Prestranka, upra-vlteljica osnovne šole v Bukovju Cvetka Gantar, Milan Hanzel Iz Sto-rij pri Sežani, Bruno Itlančič iz Izole, Jakob Rusjan iz Ilirske Bistrice, Ivan Silič iz Kopra in Milivoj Sirca iz Dutovelj. Nagrajencem so čestitali v imenu okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Ivan Mavsar, v imenu okrajnega ljudskega odbora in okrajnega sveta za prosveto ln kulturo Stane Skrabar ter kot gost v imenu republiške zveze Svobod Branko Bablč. Tovariš Ivan Mavsar je v svojem nagovoru naglasil, da gre ob podelitvi Kosovelovih nagrad vse bolj za moralno kot pa za gmotno priznanje požrtvovalnim Ijudsko-prosvetnlm delavcem. Omenil je veliko delo, ki so ga opravili nagrajenci in njihovi sodelavci na terenu, saj smo prav po njihovi zaslugi lani poželi bogato žetev na tem področju. Seveda nas ti uspehi še ne smejo zadovoljiti, ker je pred nami še mnogo nalog. Celotni naš gospodarski in družbeni razvoj namreč zahtevata neprestano poglabljanje vseh vej ljudsko-pro-svetne dejavnosti, hkrati pa moramo seveda tudi utrjevati gmotno osnovo kulturno-prosvetnega dela. Potem ko je tovariš Mavsar izročil denarne nagrade štirinajstim nagrajencem in jim iskreno čestital, se je v imenu slavljencev zahvalil Silvo Dornik. Naglasil je radost vseh ob tem priznanju in obljubil, da bodo še z večjim poletom nadaljevali delo na terenu, Slovesnost se je zaključila z zakusko v hotelu Triglav. O. Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije je ipred kratkim priredilo razstavo svojih članov v Moderni galeriji. Z usne-"hom je tokrat ponovno predstavil nekaj svojih nenavadnih foto-elos-ponatov koprski umetnik-fotograf, neutrudljivi iskalec sodobnega izraza v umetniški fotografiji. Jože Kološa. V uvodu kataloga, ki ga je ob tej priložnosti izdalo društvo, so tudi besede: »Nočemo biti le posnemovalci ali pa konserva-torji preživelih vrednot. Želimo preiti v sodobno, živo, planetarič-no gledanje. Poudarjamo, da je ta razstava bolj kot uspeh, ki ga v perspektivi sicer slutimo, iskreno iskanje in prizadevanje.« Če je na tej ljubljanski razstavi biia prisotna sodobna misel, če jo je oplemenitil likovno-vse-binski izraz modernega oblikovanja, potem so to izkazovali predvsem Kološevi eksponati, ki jih poznamo že z lanskoletne razstave v kaorskem muzeju. In že tedaj je Kološa raznetil dotlej še pritajen ogenj živahnega nolemi-ziranja o neizsanjanih ooteh nove. modeme umetnosti živega fotografskega naturalizma. 'Presajenega na agar osebnih simbolističnih poudarkov. In Kološa je tudi prvi uri nas uveljavil estetsko načelo »humanizma železnega vijaka«: njegovo zadnje stilno obdobje je razpeto v okvir »industrijske estetike«, ko mu na primer del motorja, vijak, navaden kos obdelanega materiala služi kot simbol neke človeške akcije, misli ali čustvovanja. Kološevo prizadevanje' lahko torej brez strahu' imenujemo »novi val fotografske estetike«, ker ga je — kot smo že rekli — on tudi prvi •"ri nas uveljavil. Zaradi teh vrednot, ki v celoti uvajajo tudi nove poglede v estetiko fotografske umetnosti, je Jože Kološa prejel posebno pohvalo žirije na ljubljanski razstavi. Na povabilo društva pa bo Kološa priredil od 5 do 15. maja samostojno razstavo v dvorani Društva arhitektov Hrvatske v Zagrebu, kjer bo v celoti predstavil eksponate tega svojega »novega vala«. Za to razstavo pa vlada že danes veliko zanimanje, za Kološo pa bo ta razstava v središču modemih jugoslovanskih likovnih tokov še posebna preizkušnja. MiLi RDEČA KAPICA V KOPRU Baletna šola pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev je uprizorila preteklo soboto balet v 7 slikah RDEČA KAPICA. Predstavo bodo ponovili prihod-nij teden za koprske šole. V koreografiji Stanislava Hitija in ab glasbi iz zbirke »Prvi uspehi« (igrala je pianistka Ivanka Lipo-glavšek) so odplesali mladi gojenci šole pravljične prizore. V večjih vlogah so nastopili: Neva Cerkvenik, Slavica Furlan, Nada Sopič (Rdeča kapica), Dejan Šte-fančič. Gabi Kumar, Jožica Račič in Božiča Pagon. Se več malih plesalk je nastopilo v skupnih plesih dreves in rož. Vlogo volka je plesala Vuka Kumar-Hiti, Prosper Mérimée: COLOMBA. Ne- dolgo tega je izšla pri Prešernovi knjižnici 27. knjiga — roman francoskega pisatelja Mériméeja. V tem svojem najboljšem delu je pisatelj postavil dogajanje na Korziko; na otok, ki živi svoje življenje in kjer je še vedno živo krvno maščevanje. Delo je prevedel Edvard Kocbek. RAZPRAVE OKROG NAŠIH ŠOLSKIH PROBLEMOV Nedavna anketa med prosvetnimi delavci naše republike je očitno pokazala, da so komune koprskega in goriškega okraja doslej vse premalo učinkovito podprle naša šolska reformna prizadevanja in dokaj mlačno obravnavale vrsto naprednih ukrepov, ki vsklajajo šolstvo in vsebino pouka z našim splošnim družbenim razvojem. Striženje šolskih proračunov za ceno gospodarskih naložb, podcenjevanje vloge prosvetnih delavcev, težak materialni položaj šol ln celo pomanjkanje sredstev za osnovna učila — nesporno dokazujejo preživelo miselnost in slabo dojemanje važnosti prosvetne službe ln nalog naših šolnikov v komunali. Odločujoč člnitelj, ki v nemall meri zavira uspešnejši razvoj novih oblik in vsebine šolskega reformnega programa, je nesporno iskati tudi v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. Dejstvo, da Je razlika med prejemki delavcev prosvetne stroke ln prejemki ostalih upravnih služb čedalje občutnejša, dovolj zgovorno osvetljuje vprašanje, kje iskati vzroke za fluktuacijo učnih moči. Da Je ta pojav hudo boleč, ni treba posebej omenjali, saj je vsem znano že tako težavno kadrovsko stanje. Ce pa še moramo ugotavljati na drugI strani, da so komune storile doslej vse premalo za prirastek novega kadra, lahko hkrati trdimo, da Je slaba politi- ka štipendiranja mladine, ki se odloča za učiteljski poklic, pravzaprav posledica nepravilnega dojemanja pomembnosti prosvetne službe, oziroma nalog šolstva, v celoti. Pri perspektivnem obravnavanju razvoja naših komun nikakor ne moremo mimo dejstva, da so vprašanja prosvete ln šolstva tesno povezana s celotnim gospodarstvom teh osnovnih teritorialnih enot naše skupnosti. Se več. V komunah kaj radi pozabljajo, da jo v dosedanjem kriteriju določanja investicijskih naložb, ki dosledno te-' žljo za utrjevanjem takšnih dejavnosti, ki se kar najhitreje rentlrajo, občutna, da ne rečemo usodna vrzel. Resda gre pri naložbah za šolstvo v našem okraju zaradi določenih specifičnosti in pogojev njegovega razvoja pretežno za dolgoročne investicije, vendar so prav te naši družbi življenjsko potrebne. Od vzgoje in Izobrazbe mladine — bodočih proizvajalcev in upravljavcev — od njenega uspešnega vključevanja v proizvodnjo oziroma od njenega uspešnega nadaljnjega šolanja bo v dobršni meri odvisen gospodarski uspeh posameznih komun. Ko na eni strani ugotavljamo, da je prav v takšnih odnosih komun do teh vprašanj iskati vzroke težav pri uvajanju naprednih oblik organizacije In vsebine dela v naših šolah, kot to predvideva resolucija ZIS, ne moremo na drugi strani trditi, da prosvetni delavci niso dojeli pomembnosti šolskih reformnih prizadevanj naše družbe. Toda v bistvu gre zgolj za dojemanje teh načel in za njihov spremenjen osebni odnos do sistema in vsebine dela, vendar prosvetni delavci nimajo možnosti, da bi izvajali šolsko reformo hitreje in skladneje. Zato ni naključje, da so marslkod obtičali v starih oblikah dela, kar pa je za naš družbeni razvoj v celoti nesprejemljivo. Do vseh teh ugotovitev je prišla tudi komisija prosvetnih ln znanstvenih delavcev prt Okrajnem sindikalnem svetu v Kopru, kjer so pred nedavnim na razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi delegati za republiški občni zbor sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev, tudi ugotovili, da so, žal. tudi sindikalne organizacije prosvetnih delavcev vplivale občutno premalo na komune, da bi le-te spremenile svoj odnos do teh vprašanj. Predsedstvo OSS v Kopru je zato temeljito analiziralo sedanje stanje ter bodo njegovi člani v najbližji prihodnosti skupno z občinskimi sindikalnimi sveti proučili na občinskih ljudskih odborih vrsto vzrokov, ki so tako za nadaljnje utrjevanje novega šolskega sistema, kot za celotno l.iud-slcoprosvetno dejavnost odločilnega pomena. (bb) tmA IN DOM * ZDRAVSTVO lU VZGOJA * OTROK IN DRUZJNA * ŽENA IN DOM ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROSÍ 5N Dft TUDI V PIRANU TEŽAVE OKROG OTROŠKEGA VARSTVA V piranski oibčini je zaposlenih okrog 759 žena. med njimi dobršen del mater. (Seveda odra a de levji delež žena, ki so v rednem delovnem razmerju, na Piran in Portorož. To je vsekakor dovolj tehten razlog da bi morali tudi Piranu vskladiti zmogljivost varstvenih ustanov za predšolske •in šolske otroke .s potrebami družin. 2e kaoaciteta otroškega vrtca, ki lahko .sprejme največ 90 otrok, kaže. koliko skrbi povzroča materam otroško varstvo. Zatorej ni čudno, da si mora večina izmed njih najti varuhinje, kar pa zaradi visokih izdatkov večini ne ustreza. Podobno je tudi z varstvenimi ustanovami za šolske otroke, oziroma še mno^o slabše, ker je stavba pionirskega doma v tako -slabem stanju, da so jo morali zapreti. Šolski otroci -so torej povsem brez zavetišča; kaj to roo-menč za 990 otrok, ki obiskujejo piransko osemletko in za njihove starše ni težko ugotoviti. Ni odveč tudi vprašanje občinskevut ljudskemu odboru, ali zares ne zmore toliko sredstev, da bi dotrajano ooslcoje .pionirskega doma adaot,;rali' ';n ga po možnosti še razširili. Sicer je bil Piran znan no številnih koristnih izven-šo^rkfh krožkarskih dejavnoslih, kar so sicer delno ¡prenesli na šolo. vendar ta rešitev ni v skladu /. osnovnim vzgojnim centrom za-pos^vanja otroka v prostem času. Zato so prizadevanja pristojnih organov, predvsem oddeika za zdravstvo 5cn soc'alnp 'skrbstvo, da bi kar najhitreje urediili dnevni dom za šolske otroke, vsestransko umestna in utemeljena. Mogoče tem bolj. ker skrbstveni' organi zaskrbljujoče ocenjujejo po- Van Loon: REMBRANDT. Knligo je izdnln -Mtadin-ka založba. Takšnih del, lcn.kršna je Vam Loonc-va knjiga o Rombrandtu je na našem kniižncm trgu še zelo m-jI o. Bralai bc-clo našli v tej 'lcniigi marsikaj osupljivo novem. oe-.tn orr-dobo ^cdemnarstega stoletja, v 'katerem je živel ta slikar, nedr icg-Hivi nnir.ter svetlobe in senco. Id re ie moral boriti za goli obstoj z nepojmljivo ozkostjo, pohlepnostjo in vcr-':im fanatizmom. Delo je prevedla Gitica Jakomln. Knjiga je opremljam s s barvnimi in 32 6r-noboUmi reprodukcijami. Kiti V PLAMENIH. Ob 20. obletnici revo'u:i;-e e i~.dala M-l?"Vnska kniiga pesmi socialnega protesta in ljudske vslr/e. To 7b;''-ko pc mi sta uredila in izbrala Filip Kalan 'in Cene Vipot-nik. V izbor sta sprejela pesmi 30 pesnilkov. Pesmi so razdeljene v deset c.''j1ov in v teh der-ot c:'ftlov so se pesmi uretale skorajda same, -po lastnih zakonitostih. Ta zahteva no ubrali ..-.ti v konno-iiciji je razcdela tisto zakonitost izbranega gradiva, ki bi ga že vnapirej zd. '.r/iin načrt ne mogel railcriti — psihični re:l individualnih doživetij v družbeni sktnno-ti. Risbe v knjigi so izbrane iz del Nikolaja Pirnala. rast mladinskega prestopništva. Vsekakor je odgovor za ta neljub pojav iskati skoraj izključno v slabih oogojih otroškega varstva, saj je razumljivo, da nenadzorovani žena, ki kadijo, ščitna žleza ne deluje dobro. za razliko od tistih, ki ne kadijo ;n je njihov nrocent samo 5.8. Menstrualne moinie (močne bolečine in krče) ima 36,2% kadilk in le 13,3% nekadilk. Predčasni kUmakteifj nastopi pri 21 % žena, ki kadijo, za razliko od 1,7 % tistih, ki ne uživajo n!kot'na. In ob. koncu vam ipostrežejo z najmočnejšim argumentom: 70 °/o kadilk se predčasno postara, medtem ko pri nekadilcih znaša ta odstotek le 4%. Nevarno je posebno 'to, ker se simptomi zastrupljenja pri kajenju pojavijo zelo pozno in takrat jih je že težko odstran:ti. Kar pa zadeva kozmetiko, pravijo zdravniki, predstavlja kajenje njen čisti antipod. Bn če že morate kaditi, pravijo, se vsaj pogosto posvetujte s kozmot:čn:m strokovnjakom. da boste lahko pravočasno odstranil' 'ali vsaj Ublažili ,škod!'j'v vpVv nikotina na svoj zunanji videz. SAMOPOSTREŽBA PREVEČ PO SVOJE Po vzorcu že utrjene prakse in modernizacije trgovine uvajajo tudi pri nas samopotrežne trgovine. Toda žal se najdejo ljudje — odrasli in otroci — ki razumejo to samopostrežbo po svoje. Tako namreč, da si sam potrežeš in da za to ni treba niti plačati. Več primerov takega tolmačenja samopostrežbe so imeli v Izoli, toda kmalu so jih zasač'li in rio-učili. Kaj so jemali? Deklice napolitanke s slikami Sn?gulj-čice ali škratov, dečki pa žepne baterije. — Zakaj ste to delali, so jih vprašali. — To je vendar kraja in to je kaznivo. Zanimivo je, da storilci niso kaki zapuščeni otroci, sirote, iz moralno ali socialno ogroženih družin. Žive v normalnih družinah in doslej niso kazali nobenih nagnjenj do tatvin. Zato upajmo, da je zadostovalo strogo opozorilo in poduk, tako da se kaj podobnega ne bo zgodilo nikoli vč. Še zlasti pa da ne bodo našli posnemalcev. Vse to pa kaže, kako budni morajo biti starši in vsi drugi vzgojitelji in vedeti, kaj nočne otrok v prostem času, kje hodi in s kom se druži. Tudi za dvodelne obleke je priljubljeno črtasto blago. Bluza je seveda enobravna. Klobuki — to je pa vprašanje zase! »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primerja -VM- ZAHVALA »Pionirji obeh osnovnih šol v Kopru se najtopleje zahvaljujejo združenju obrtnikov za darovano epremo za šolsko delavnico. Obenem naj omenimo, da je isto združenje poklonilo občinskemu odboru Jugoslovanskih pionirskih iger v Kopru radijski sprejemnik, ki ga bo o-b zaključku tekmovanja dobil eden izmed pionirskih odredov konrske občine. Tudi za to najlepša hvala!« IM m s M iS! ¡.-fe ■ : b v •? t. •i i ¡¿p ■ááb^S A • ■ ti:: J'p ¡a«»; W ■■ KW - v"' ¡lámw M iT v" SIS ,5r* -V "Ii: M m' •»V/ IS Vsakdanji prizor na piranskih ulicah, ki jih otroci kljub velikemu prometu uporabljajo za igrišče Takšen je bil prvi vtis, ko sva s tovarišem iz uredništva S'ovensl;ega Jadrana obiskala v nienem skromnem stanovanju v Planini pri Postojni pred njenim odhodom v šo'o učiteljico in upraviteljico planinske pet-rairedne osnovne šele Matildo Dc'cn-čevo. Skromno bivališče, skromen o*!^ — eno'<»nviiica na mizi pa papirji, zvezki in knjige, kar je govorilo o intenzivnem delu tudi doma — na cesti in v šoli pa veseli pozdravi malčkov in tudi večjih šolarjev, ki jim je ljubeče in skrbno odzdravi,iala — vse je dovolj zgovorno govorilo o načinu življenja in o veliki pril'ub-ljenosti tovarišicc Dolenčeve zlasti med planinsko mladino. KmaHt bo deset let, kar iz n'enih rok dobijo vsak teden planinski pionir! okrog sto izvodov Slovenskega Jati ".i na in svoje priljubljene Barčice, vendar pa je ta čas le del tistega, kar učitel i-ca Matilda Dolenc že prebiva in de- Ti ni W20il LJUDSKEGA UČITELJA Ce nekdo že šestintrideset let brez prekinitve prebiva v nekem kraju in opravlja ono in isto delo m istem d--: >vn i m mestu, se ga ljudje privadijo in jim postane nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, hkrati pa ga pozabljajo in ne znajo ceniti njegovega dc'.?., oa če je še tako pomembno in obsežno, če je še tako požrtvovalno. Stara resnica .ie. da vrednost takšnih ljudi in delavcev spoznamo — šele po njihovi smrti ali pa če nenadoma odidejo od nas. Ker v svoji skromnosti in odrekanju ne opozarjajo nenehno nase in na svoje probleme, se nam zdi, da je vse v redu in da takšni ljudje nimajo in ne morejo imeti nobenih problemov in zahtev. r>t.!e — črtasto Ma-'-';a, brez rokavov luje v Planini, saj so danes že odrasli ljudje in ima:o sami otroke tisti Planinčani, ki jim ie ona vlivala prvo znanje v osnovni šoli od leta 1923 dalje. Doma je tovarišica Dolenčeva iz Pc-tojne. kjer je bila rojena leta 1803, Šolala se je sredi prve svetovne vojne vihre in nato končala učiteljišče v Ljubljani. Kratek čas Je učite- ljcvala na Notranjskem, odkoder je prišla v Planino. P'an!na ima pravzaprav dve šoli: svn'o stvo osnovno šo'o ki ima po reformi samo pet nižjih razredov nato na se šola-ji v glavnem vozi'o v no-.to;n-.kd ^semleMco samo nekai pa jih poseča višje razrede v n'aninskem vzga'ališču, k'er imajo tudi poiolno oiemletko internatskega t-ma, v kateri se šolaio v glavnem go'enri vzgojnega zavoda, zbrani skoraj iz »'i f>'ov»nl'e. Ta zadn>a šola je tudi prilagojena tem otrokom in lvihove-mu posebnemu načinu živl'cn'a t"r li"n o nei govori'! krta) tlrugič, zdaj pa le še besedo o sta"i planinski šc'i. k!e-- poučuie tovarišica Dolenčeva in njeni dve kolctlci. V p^-'rHi net'h rp.zredih osnovne šole v Planini ki je pravzaprav po oTii-sanem le del posto'nske osom'e!'ke, j» letos G" »laninskili otrok, ki z v>č-jim ali manjšim uspehom obvladujejo predpisano snov, pa še veliko drugega zrnven. T" 11"' ■"'v-lniškem društvu gil)r>.'o te r1 "i" '>~ti Spravl'a je na oder preti nedavnim Igrico »Sla"!:1, vr:'« s !"'"'-n -.o nastoTill doma. v in S''"'/"!"!!! nameravajo pa tudi drugam. P-av vsako leto pa na.šlutlira no eno mladinsko igrico 1;"-1 i - so' '-"•.->' n^.-oki kar gre zdaj v okvir pionir-kega tekmovan'a, v katerem so lanski loto že. poželi nekai sad^v. sa' so vi. na^-ado dobili ti- ok-.'o ^ top, pa imaio že druge načrte. Radi bi g.i namreč pro-dnii in si k" - i * i d^.^-o^ktnr. Ima!o n:i.-ir«v že fil"v »"»"'en-e na cesti«, nabavili pa bodo še druge na tema- tiko prometna vzgoja in praktični šolski pouk. Ces.tno prometna vzgoja otrel: je v Planini posebnega pomena, ker leži selišče prav ob g'avni in zelo prometni cesti Ljubljana—Itoper, kier zaradi najmanjše neoazljivosti lahko takoj nastane nesreča. Tudi uspevajočo šolsko zadri _ imaio pri planinski šoli- Kmeti!?kJ zadruga je malim zadružnikom dodelila lepo njivo, ki so jo obdelali učenci 4. in s razreda. Letos tlnbiio še travnik. Na vseli teli površinah se učro umnega kmetovanji in vrtnarjenj. Vsa težja strojna dela jim oiravl zadruga s svo'o mehanizacijo in tudi z na-veti in niaterla'om zelo podpira mladi naraščaj na Soli. Težava je le v tem, da so šolarji v glasnem kmečkega porekla in n'ihovi starši mislijo, da ima'o tako in tako 2" 'ir.m.1 dovoli nriložnosti za udei-stvovanie v kmeti'skem delu ter bolj neradi pustijo svoje otroke -v njihovem prostem času na delo na njivi šolske zadruge. No, na to ni-sq take velike težave, da jih ne bi moTli STvrvvmno odTravlti zato delo lepo napreduje in sc mladi zadružniki že veselijo jesenskih plodov, čeprav niti 'lo"iro vkHli še niso. Ime Matilde Dolenc je ozko povezano tudi z humano de'avru>st;o da-jan'a krvi. Kot de'avna ta niča RK v Planini vodi krvoda'alske akcije. Vedno sredi živl'"n:a se ni"i '""li sama še vedno učiti in se pripravljati, da lahko v skla'lu s časom in raz-voiem posreduie znan ie svojim učencem. vedno pripravljena na delo tudi drugod, kier lahko koristi svoji okolici — takšna je naša učltel-ira M t.ilda Dolenc, ki sredi hvaležnih plJ niuskih otrok doživlja jesen svojegiT življenja. rb m TELESNA VZ'G0'JA*SPORT*ŠAH*TELESNA VZGOJA*SPORT ★ SAH*TELESNAVZGOJA*:P NOGOMET x^gai t "Siizan- Komaj dobro leto je tega, ko s too tudi v našem okraju ustanovili. Okrajno zvezo za telesno 'vzgojo, vendar lahko že danes Ugotavljamo pozitivne rezultate ii) uspešno koordinacijsko in usmerjevalno vlogo tega organa. Bolj kot kdajkoli doslej so se v tem družbenem organu izkristalizirala številna mnenja in pomanjkljivosti v naši telesni kulturi, saj so jih povsem enakopravno obravnavali in nakazovali vsi zastopniki telesnovzgoinih jganizacij in naših športnih dru-ter klubov vključno s »Par-anom« na številnih skupnih sejah. Zato se povsem upravičeno nadejamo, da bodo tudi naši delegati na bližnjem prvem kongresu ■slovenske telesne kulture, ki bo in 8. aprila v Ljubljani, prispevali svoj delež k skupnim prizadevanjem za nadaljnje utrjevanje vsebinske in idejne enotnosti naše telesne kulture. O nekaterih bistvenih problemih okrog formiranja enotnih družbenih organov za telesno kulturo v komunah, republiki in federaciji in o vnsti več ali manj programsko zajetih smernic TVD Partizana, so razpravljali pred ctnevi na razširjenem plenumu Partizana Jugoslavije v Beogradu. Ker so se tega pomembnega plenuma udeležili tudi predsedniki okrajnih zvez za telesno vzgojo, smo se obrnili na dr. Sve-tozarja Poliča, ki je povedal najprej nekaj splošnih ugotovitev plenuma. Temeljita kritična analiza je predvsem nakazala, da je v društvih Partizan še vedno sorazmerno zelo malo članstva iz vrst delavske in kmečke mladine, saj so prvi zastopani samo s 7,5 °/o, drugi pa celo samo s 3,5 % v sestavi celotnega članstva, Iz teh ugotovitev izhaja tudi ocena, da se bodo društva Partizan morala še bolj prilagoditi vsem pogojem in okoliščinam na terenu, kar pa je seveda brez upoštevanja novih pestrejših oblik, širšega programa dela in dobrega kadra le težko uresničljivo. Ob upoštevanju vseh okolnosti je bil ponovno poudarjen pomen in družbena vloga teh društev, saj imajo izredno široko področje dela in zaenkrat skoraj še v celoti nadome-stujejo šolska telesnovzgojna društva, da ne omenjamo posebej nalog Partizana pri delu z izven-šolsko mladino. Med važne ugotovitve plenuma Partizana Jugoslavije sodi tudi spoznanje, da bo treba v bodoče telesnovzgojnim kadrom bolj kot doslej priznati njihovo pomembno družbeno vlogo in jim hkrati zagotoviti boljše materialne pogoje. Dejstvo, da sodi v področje dela društev Partizan dobršen del telesnovzgojnih aktivnosti, vsestranske telesne vzgoje, rekreacije in ostalih športnih aktivnosti, torej ponovno v celoti demantira glasove, da bi' iz kakršnihkoli razlogov bilo umestno ukiniti ta društva. To stališče so enotno zastopale vse zadevne zveze oziroma zvezni forumi Partizana, Zveze športov Jugoslavije itd. Tukaj je bil dosežen tudi načelni sporazum, da bo treba formirati enotne družbene organe za telesno kulturo v komunah, republikah in v federaciji v obliki ustreznih zvez, ki pa na višjem nivoju ¡naj ne bi bile enotne, ampak zveze še naprej obstoječih samostojnih telesnovzgojnih združenj. Izjema so komune, kjer bi ta zveza za telesno kulturo lahko bila enotna za vse telesno vzgojne organizacije, društva itd. V nedeljo se bo začel 'spomladanski del nogometnega prvenstva. Po dosedanjih tekmovalnih rezultatih v jesenskem delu ka- V NEDELJO LE TRENING Minulo nedeljo, ki je bila zadnja pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva, so nogometni klubi izkoristili za trening. Tako je v Izoli domači klub premagal NK Sidro iz Pirana s 3:1, v predtekmi pa so izolski mladinci kljub boljši igri izgubili z rezultatom 1:0. Ker ni v nedeljo prišlo v Koper moštvo NK Lučki radnik iz Reke, se je NK Tomos srečal z vojaško enajstorico in zmagal z rezultatom 14:0. V predtekmi je NK Dekani premagal mladince NK Tomos s 4:0. že, da sta favorita NK Izola In ' NK Tomos. Vprašanje je, če se bo sedanja razlika ene točke povečala. NK Tomos je trenutno v težkem položaju, ker se bo moral spoprijeti s Postojno, ki nerada izpusti iz rok zmago. Velik» lažje delo bo imel NK Izola, ki se bo na domačem, igrišču srečal v nedeljo z B moštvom NK Tomos. Zoga je okrogla, zato ne moremo predvideti, kakšen >bo izid abeh srečanj. Avtomobilisti! Ne odmetujte iz vozil tlečih cigaretnih ogorkov, ki lahko zanetijo suho travo ob cesti, kar lahko povzroči požar večjega obsega! košarka Slirsta listrira vedno boljše V organizaciji košarkarskega kolektiva Trnovo iz Ljubljane je bil minulo nedeljo v Ljubljani zanimiv košarkarski turnir, na kate-rrem sta razen domačinov sodelovali še ekipi dolgoletnega člana prve slovenske lige Svoboda iz Ljubljane in moštvo Ilirske Bistrice. V prvi tekmi se je oslabljeno moštvo Ilirske Bistrice spoprijelo z moštvom Svobode. Re--zultat v peti minuti ie bil presenetljiv 18:8 za borbene Bistriča-n.e. Po hitrem začetku pa so člani Svobode iz Ljubljane z borbenostjo in precejšnjo mero sreče v zadnjih sekundah iz prostega •meta zmagali z rezultatom 68:67. V naslednji tekmi, ki je bila manj zanimiva, so utrujeni Bistričani premagali domačine z rezultatom 62:57. V zadnji tekmi je Svoboda zmagala še nad igralci Trnovega z rezultatom 66:47. Najboljši Bistričani v obeh tekmah so bili Rajko Grlj z 49 košd, hitri in borbeni Prosen z 29 koši in Šušter s 16 koši. Vse kaže, da bodo Bistričani resen nasprotnik tekmovalcem v prvi slovenski ligi. WJ Bližamo se turistični sezoni in vedno večjemu prometu. Zato je sedaj čas, da se pogovorimo o resnih problemih pri nadaljnjem utrjevanju discipline vseh korist- • nikov cest, predvsem pešcev. Statistika kaže, da so v mnogih primerih žrtve prometnih nesreč pešci zaradi lastne malomarnosti in tudi zato, ker nimajo zavarovanih prehodov in pločnikov. Zato ni čudno, če zabeležimo, da je avtomobd ali motorist podrl pešca v Hrpeljah ali med Ilirsko Bistrico in Kosezami, v Postojni od gostilne pri Katrci mimo gradbišča podjetje Nanos; med Sežano in Fernetiči, v Izoli pri Meha-notehniki, v Kopru med podjetjem Šlavnik in Škocianom in med Portorožem ter Piranom. Na vseh teh relacijah morajo hoditi pešci po zelo frekventiranih cestah in ker ne hodijo v gosjem redu po skrajni desni, posebno v mraku — je nesreča tu. Večkrat pa pešci po nepotrebnem uporabljajo glavne ceste za svoje nedeljske sprehode. Zakaj se ob lepih dnevih sprehajajo v Kopru med Slavnikom in Škocja-nom, saj je bolj prijeten sorehod po neprometni cesti sko&i Sesme-delo? Zakaj starši dopuščajo, da se njihovi otroci igrajo z žogo ali »čakiste« po asfaltiranih mestnih ulicah? (Verjetno izbirajo otrooi ulice zato, ker nimajo primernih igrišč!) Zakaj niso v Portorožu nasproti šole, kjer so obsežna komunalna dela, poskrbeli za prehod pešcev izven cestišča, da ne bi njegova zožitev nudila brez števila možnosti za nesreče? To niso majhni problemi, vendar gredo odgovorni činitelji preveč brezbrižno mimo njih. Vprašanje je: kaj pravijo k temu občinske komisije za promet- Razgovor pred kongresom W 0 W O 11 STRELSKIH DRUŽIN IN 945 STRELCEV NA POSTOJNSKEM .BIHAC je 27. marca odplula iz Nor- folka za Charleston BLED je 24. mar&a priplula v Tanger in nadaljevala pot proti Genovi, Neapliu, Palermu in Reki BOHINJ manipulira s tovorom v pristaniščih ZDA BOVEC je od 28. marca na Reki DUBROVNIK je priplula 31. marca v Immlngham GORANKA manipulira s tovorom na Reki GORENJSKA je 24. marca odplula lz Lattalcie za Port Said KOROTAN je razkladala tovor v Long Beachu in 24. marca odplula proti San Frariciscu LJUBLJANA je 22. marca priplula v Sibenik, kjer razklada tovor In 31. tarča bo odplula iz Šibenika _RTIN KRPAN je na Reki nakla-Elala tovor za Formio, kamor je odplula 24. marca PIRAN je 21. marca priplula v Kobe, kjer razklada tovor POHORJE je 19. marca priplula v New Westminster, kjer naklada tovor rog ie na ooti za Sidney in Geelong, kamor prispe 2. aprila TRBOVLJE je prispela 29. marca na Reko "ZELENGORA -ie 25. marca odplula iz Slbenlka v Črno morje od 31. marca do 7. aprila 19G1 .Visok zračni priUsk nad južnim predelom Evrope obeta lepo vreme. 'Severno od Alp in Karpatov pa bo vdor hladnega zraka z Atlantika povzročil krajevne padavine. Deževalo ho v drugi polovic.1 tedna, pihal bo severovzhodnik in temperatura zra-!;a bo od 3 do 20 stopinj Celzija, Letos so gozdni požari zaradi malomarnosti zažigalcev polj-^Jtega plevela in i/letnikov ilppravili v našem okraiu že najmanj 100 milijonov dinarjev škode! Prvi slovenski kongres telesne kulture, ki bo ocenil storjeno delo ter začrtal nove smeri razvoja športa in telesne vzgoje v komuni. je domala na pragu. V tej zvezi smo naprosili predsednika občinskega strelskega odbora v Po-stoini Ernesta Sava, da nam oriše prizadevania. uspehe in pro-b^rne strelskih organizacij v tej občini Tovariš Šav, kako ocenjujete razvoj strelskega športa na Postojnskem v ■razdobju po beograjskem kongresu telesne kulture? »Kongres je -pomenil v našem delu prelomnico, Odtlej smo v zameno za, - dve strelski družini ustanovili 11 novih in zraven še 8 sekcij. Trenutno imamo registriranih 945 strelcev. To je odraz izredne množičnosti, iz katere raste tudi kvaliteta, 7 strelskih druž n imamo v Postojni ter po eno v Prestranku, Hruševju. Planini in Pivki. V njih prevladuje mladina, okrog deset odstotkov pa je žensk.« ' V zimskih mesecih ste priredili vrsto tekmovanj. Kakšen cilj so imela? »P-redvsem propagandni. Na občinskem in okrajnem prvenstvu, v zimski ligi, v tekmovanju za Zlato otiščico in na družinskih prvenstvih je streljalo kar 584 strelcev. Vsak nastop posebej kleni zdrav tekmovalni duh in ruti- no strelcev. Množična tekmovanja so odlična priložnost za oceno dela družin in individualne vadbe strelcev.« In kako je z materialnimi pogoji dela, z rekviziti in s strelišči? i »Ker smo lani dobili le 60.000 dinarjev podpore, smo s prisnev-ki strelcev in drugimi manjšimi podnoram' kunili 18 zračnih in 2 malokalibrski puški. 66.000 dinarjev smo porabili za strelivo in tarče. Ker od-nade no ena zračna in ena malokalibrska puška na 20 odnosno 41 strelcev, še ne moremo zadostiti vsem notr^h-p^n "O orožju. V občini imamo 2 strelišči za zračno in 2 za malokalibr-slco ouško. V sodelovanju z občin-sv:m nd^m-om 7,ROP bomo morati zgradi'ti novo strel'šče za zračno puško v Postojni, ker bodo sedanji objekt kmalu poruš!M. Z^rad^tev nrimernetra strelišča narekuie tudi oko'iš*ina, da ie Postojna najmočnejši strelski center v okraju.« Vaše delo se gotovo odtrija po nekem vnavrej začrtanem programu. Kakšne prireditve imate še v planu za letošnje leto? »Razen priprav za lokalna tekmovanja se prav sedaj ukvarjamo z organizacijo ene največjih strelskih prired:tev na Primorskem doslej. V počastitev praznika občine Postojna bomo prire- dili 23. aprila veliko tekmovanje strelskih skup!n občinskih mest grupe B v LRS. Povabili smo moštva iz 20 mest, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa le nrevzel Zavod Postojnska jama, ki bo zmagovalcem poklonil prehodni oo-kal, .tekmovalce pa oopeljal v Postojnsko jamo po poteh, koder je šla diverzantska skupina IX. korpusa 23 aorila 1914 ob priložnosti požiga sovražnikovih zalog pogonskega goriva v jami. Tekmovalci bodo v jamo vstopili v Cm i jami. Razen te prireditve bo 23. aprila še tradicionalno tekmovanje družinskih ekip za prehodni pokal ObLO Postojna, ki ga je lani osvoiila ekina SD Center. Na osenVetkl v Poštnini je nadalje v teku izbirno strelsko t.ekmovanie med 300 niohirli za sestavo ekvne za okraino srednješolko rvven-stvo. Strelka zveza S^v^nMe na ie noverila organizacijo republiškega pionirskega prvenstva občinskih ekip, ki bo 25. junija v Postojni,« • Opisali smo le del načrtov strelskih organizacij na Postojnskem. Nnhovi res priznanja vredni rezultati so posledica sistematičnega dela in požrtvovalnosti občinskega kot tudi družinskih strelskih vodstev, ki bocio našla v delu in sklepih kongresa telesne kirt-ture potrditev za pravilnost smeri, ki jih ubirajo v prizadevanjih za omasovljenje športa, v postojnski komuni. A. Miklavčič no varnost, komunalna podjetja občin, uprava za ceste in zbori volivcev. Mar res ne morejo dati v svoj prvi plan ureditve .--ešpoti in poglobitve prometne vzgoje koristnikov cest? Vendar moramo pri tem priznati, da je prizadevnost nekaterih organov, ki dosledno skrbijo za prometno vzgojo, v nekaterih primerih že dosegla lepe uspehe. Tako je na primer Zavod za prosvetno - pedagoško službo okraja Koper izdelal podroben učni načrt za prometno vzgojo v osnovnih šolah. V svojem Driooro&ilu občinskim svetom za šolstvo glede izvajanja tega načrta je navedel, naj bi v drugem polletju letošnjega šolskega leta uvedli v VII. in VIII. razredu osnovnih šol redni pouk o prometni vzgoji po eno uro na teden, v nižjih razredih pa po eno uro na mesec. To priporočilo in podrobni učni načrt, ki ffa je sestavil Zavod ob sodelovanju odseka za varnost prometa OLO Kooer in akt:va učiteljev - praktikov posameznih razredov, sta pripomogla k uvedbi rednega pouka o prometni vzgoji v višjih razredih, v nižjih razredih pa se je nekoliko zataknilo. To velja' predvsem za sežansko Ln ilirskobistriško občino in delno tudi za koprsko, saj doslej niti v Šmarjah in Marezigah še niso začeli v nižfh razredih predavanj po delovnem programu za nro-metno vzgojo šoloobvezne mladine. kljub zanimanju za .ta predmet. Kako koristna so takšna predavanja s praktičnimi vajami in konkretnimi prikazi preventivne cestno-prometne vzgoje, najbolje dokazuiejo Drmeri, ko beležimo med žrtvami prometa vedno manj šolarjev. Zato naj bi občinski sveti za šolstvo oosvetili več pozornosti izvajanju učnega načrta za orometno vzgojo za učence nižjih razredov, ker le tako bo moč že naimiaiše državljane pritegniti k uveljavljanju di-scioline na cesti, Glede splošne varnosti pešcev je potrebno opozoriti občinske komisije za prometno varnost, komunalna podjetja in občinske ljudske odbore na gradnio stez za pešce. Lep sprehod Kod rč a nov je r>"o ; T^o' . a ker je obrobna pot po trasi nekdanje železnice slabo oskrbovana, po dežju pa blatna, hodijo oešci po glavni, asfaltirani cesti in so nehote novzročitel ji nrometnih nezgod. Podoben primer je tudi v Izoli, kjer dnevno koristi avtomebrsko cesto najmanj 300 delavcev podjetja Me-hanotehnika. Zato v IzoM razmišljajo. He naj bi zgradili most za nešce čez glavno cesto: ta pobuda na i bi nudil n vzgled tudi Koprčanom za podoben železni most nri nodjetju Slavn;k. Iz Se-medele hodi v Komer vsak dan okrog 1000 ljudi in nekaj sto otrok v šolo. Računica pa kaže, da bi bilo bolje zgraditi most za pešce, kakor da bi bili na tem križišču nrometniki. Predlog je tu in — razmislimo o njem. Capelini pod oblaki so stvar, ki jo vidimo le še v kakšnem filmu, ki nam pripoveduje zgodbo o »zlatih, starih časih«. Ne dolgo taga pa so se spomnili na. ta balon inženirji, in to ne letalski, marveč gradbeni. G-radbena sezona, je namreč močno odvisna od vremena in zato so. začeli razmišljati o tem, da bi stavbo, ki jo gradijo, pokrili z balonom iz plastične mase; Takšen šotor bi ogrevali is toplim zrakom in zidarjem ne bi mogli do živega niti sneg niti blato niti mraz. Pred. kratkim so v Zahodni Nemčiji napravili poskusni lcu-polast šotor, iki je 60 metrov dolg, 26 metrov širok fin 13 metrov visok. »Cepe-lin« je preizkušnjo dobro prestal. Zdaj bo mogoče zi-'dati hiše tudi v primeru, da 'bi nadlo živo srebro 30 stopinj pod ničlo, medtem ko so morali sedaj prenehati z deli že pri minus 7 stopinj. NAJVEČJI HELIKOPTER Na moskovskem letališču so pred nedavnim prikazali največji helikopter, ki so. ga doslej zgradili na svetu. Težak je 40 ton in ima prostora za 80 ljudi, razen tega pa .še pet mest za člane posadke. Poganjata ga dva piinskoturbinska motorja; vsa'k ima po 4.600 konjskih moči. Maksimalna hi-tirost tega kolosa je 250 kilometrov na uro, V avstrijskih trgovinah s tehničnim materialom so.se to dni pojavili posebni aparati, podobni malim tranzistorskim sprejemnikom. Služijo namesto notesa. Pravzaprav so to nekakšni miniaturni magnetofoni, katerim imetnik zaupa na glas svoje naročilo (namesto da bi ga napisal v notes), kar mu aparat ob določeni uri spet glasno posreduje, ko napoči odrejeni čas »VIHOR« IN »SPUTNIK« V KOPRU V soboto zjutraj okrog 8. ure prispeta v Koper reška leteča ladja »Vihor« in sovjetski »Sputnik«. »Vihor« naj bi po prvotni zamisli zdrsel direktno na Reko, vendar so morali v zadnjem trenutku načrt spremeniti, ker bodo morali v Trstu izkrcati italijanskega strojnika. Tako bo prva jugoslovanska iuka tudi za »Vihorja« — Koper.' Najnovejša leteča ladja Sovjetske zveze »Sputnik« pa bo prispela v Koper iz prestižnih namenov. Konstruktorji te ladje so bili namreč izzvani od laajedelničar-jev iz Messlne. Tako je predvideno, da bodo v koprskem zalivu izredno pomebni poskusi med obema tekmecema. Zlasti hitrostnim preizkusom se bo pridružil tudi naš »Delfin«. Naše morje je za takšne poskuse izredno ugodno, ker . imamo na razpolago različne DECENTRALIZACIJA »JADROLINIJE« Kar smo poročali v prejšnji številki našega lista pod vprašajem, je sedaj že postalo dejstvo. V soboto dopoldne bo delavski • svet »Jadrolinije« sprejel sklep o dokončni decentralizaciji potniškega ladjevja pri nas. Iz predloga, ki ne bo spremenjen, je razvidno, da bodo ladje razdeljene na tri podjetja za potniški pomorski promet. »Jadrolinija« bo ostala na Reki, v Dubrovniku bo »Dubrovačka plovidba«, V Sloveniji pa bo pomorsko podjetje za potniški promet po morju, ki ga bo v Ljubljani ustanovila Direkcija železnic. Slovensko podjetje bo imelo tudi rečni promet. Seveda bo najprej urejen promet potnikov po Ljubljanici do Vrhnike. »Jadrolinija« bo dala našemu podjetju ladje »Partizanka« (ki' je bila v ponedeljek že na poskusni vožnji v Kopru), »Proleterka«, »Orebič«, »Opatija«, »Jadran«, »Alekso Šantiča«' (ki bo preimenovan v »Ivana Cankaria«), ^Maribor« in. še pet drugih ladij po sporazumu. Poleg tega dobimo tudi vso amortizacijo in obratna sredstva ter dotacijo za nazaj in naprej. S temi plovnimi objekti bomo 'Uredili prevoz potnikov od Jernej-ske Drage do Sečovelj. Trgovski potnik Alistair Simp-son iz Londona prodaja ponarejene obleke. Da bi svojim klientom dokazal dobro kvaliteto blaga, iz katerega so te obleke napravljene, je šel v svoji vnemi tako daleč, da je skočil te dni z mostu v reko Temzo. Kronika pa ne pove, če je s tem dosegel kak pomemben poslovni uspeh aii če je uspel prepričati svoje sedanje ln tudi katerega prihodnjih odjemalcev Kdor ugane, na kateri turistično najbolj izpostavljeni točki koprskega okraja jc vzorno smetišče na gornji sliki, naj proti nagradi sporoči za mestno snago in turistično dejavnost pristojnim organom v — Postojni. Nagrade željni naj se obrnejo za pomoč k domačim in tujim turistom, ki na ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo radi zastonj dajejo intervjuje in komentarje o lepem in dišečem razgledu izpred železniške postaje ter o lepi poti po stopnicah pod postajo med zavrženim papirjem, lconser-niml škatlami in drugo navlako Pravkar bo dvajset let, kar je v naših krajih začela druga svetovna vojna vihra. Prve žrtve so bili prebivalci takratnih obmejnih krajev, ki so jiii Italijani pregnali z njiliovili domov v notranjost Italije. Na sliki so vaščani Orelvka pri Postojni, ko dne 6, aprila 1041 z najnujnejšim za življenje zapuščajo svoje domove vetrove, ki povzročajo različne valove do ja.kosti 2! Tekmovanje se bo izvršilo ob vsakem vremenu. Ce bo pihala burja, bodo okna zaprta. Preizkusov hitrosti se bodo brezplačno lahko udeležili tudi navadni ljudje. V »Delfinu« je 08 sedežev, v »Vihorju« 135, v »Sputniku« pa 300! Točili bodo brezplačno tudi pijače za čas vožnje: slivovko, oinzano in vodico. Vstopnice se dobe pri »Slavniku«, »SAP-turistu« in »Kompasu« — seveda brezplačno, NA MARSU: SO OCEANI Mars ni več tako neznano nebesno telo, kakor je bilo še do nedavnega. Mnoge dosedanje predstave o njem so se spremenile. Z najpopolnejšimi sodobnimi aparati in metodami niso mogli odkriti na njem vodne pare, vendar je sovjetski znanstvenik prepričan, da je na tem (planetu prav toliko vode kakor na Zemlji, če ne še več. On trdi, da je Mars nokrit z ledom in da so pod tem pokrovom oceani, ki utegnejo biti globoki 15 do 20 kilometrov. Po svetu so te dni veliko govorili o tragični smrti filmske igralke Belinde Lee, ki se je ubila v avtomobilski nesreči, ker je vozila prehitro. Stara je bila komaj 2G let, zelo privlačna, vendar pa brez posebnega igralskega talenta, tako da ji Je uspelo dobivati večje vloge le v prirejenih zgodovinskih spektaklih, izmed katerih smo v zadnjem času pri nas videli »Noči Lulcrecije Borgije« Leteče ladje v vzhodni Nemčiji V Vzhodni Nemčiji, v ladje-delnioi v Rosslauu, so pred nedavnim začeli graditi 4 tipe letečih čolnov in ladij za prevoz potnikov. Tudi te leteče ladje bodo imele podvodna nosilna krila sistema Shertel-Sachsenberg in bodo opremljena z Dieslovimi motorji tovarne »Kari Liebknecht« iz Magdeburga. Za rečni, jezerski in luški promet ter za' obrežne vode sta namenjena " leteča čolna »TF-4« in »TF-10«. Prvi bo dolg 10 m in bo imel 8 sedežev za potnike, drugi pa nad 14 m dolžine in 29 sedežev za potnike. Vsak bo imel po en motor ustrezne moči, lci bo razvijal maksimalno hitrost okrog 3G morskih milj na uro, ekonomsko pa nad 32 milj. Leteča ladja »TF-25«. je namenjena za malo obalno nlov-bo. Dolga bo 21 m in bo imela 20 ton iztisnine, 73 sedežev za potnike in maksimalno hitrost nad 43 morskih milj na uro oziroma ekonomsko hitrost skoraj 38 milj na uro. Največja vzhodnonemška leteča ladja pa bo »TF-40«, ki bo dolga 25 m in bo imela 40 ton iztisne, 2 motorja ter 127 sedežev za potnike. Hitrost, maksimalna čez 43, ekonomska skoraj 38 morskih milj na uro. Druge podrobnosti o teh letečih ladjah niso znane. Od 130.000-TONSKE LADJE Takšni ladji grade sedaj na Japonskem. Prevažali bosta nafto in bosta preveliki, da bi mogli skozi Panamski ali Sueški kanal. Ta tankerja bosta prevažala nafto iz Arabije na Japonsko, V en takšen tanker bodo lahko natovorili 000.000 sodov nafte. Dolga bosta po 300 m, na najširšem delu bosta široka 50 m, največja višina pa bo 20 metrov, Ladji bodo gnali motorji, ki bodo imeli po 28.000 konjskih moči in bodo zmogli hitrost 16 milj na uro. Osnovno vodilo pri gradnji takšnih velikanov je rentabilnost. Analize ln proračuni kažejo, da bosta velikanki za 30 odstotkov cenejši kakor pa so tankerji s 45.000 registrskimi tonami. \\ äs M L -I —HM dosedanjih tipa »Supramar« se bodo razlikovale po večjih oknih, ki bodo nudila potnikom boljši razgled. Vsi navedeni tipi naj bi bili zgrajeni v letu 1901. ŠKOT OSTANE VEDNO ŠKOT Za en funt se je v Londonu mogoče pol ure peljati s helikopterjem. To je zvedel tudi neki Škot. S pilotom sta sedla v helikopter in se odpeljala. Toda ne dolgo. Komaj deset minut. Letalo se je zapletlo v veje nekega visokega drevesa in padlo na tla. Škot se je ves popraskan in raztrgan izkobacal iz razbitin in se vrnil v mesto. Dve uri je hodil. Ko ie prišel na letališče, je zahteval, naj ga peljejo še dvajset minut, ker je nlačal celo vožnjo. KAR JE PREVEČ, JE PREVEČ Predsednika nekega kolhoza V bližini Minska (Bela Rusija) so obsodili na tri leta zapira, ker je ponarejal podatke. V svojem letnem poročilu je namreč zapisal, da je dal njegov kolhoz v preteklem letu tri milijone jajc, vendar so ugotovili, da ima kolhoz le devot kokoši. »Kar je preveč, je preveč!« .se je na razpravi razlogotil sodnik. __^¿jgffiffi* Bi M— Majhna žaba daleč skoči Dela se je lotil Allen Dulles. Na potovanju po Nemčiji sta ga spremljali dve osebi: dr. Eugen Gerstenmeyer, sedanji predsednik bonnskega Bundestaga, ter vidni nacist, sedaj državni sekretar v Adenauerjevi vladi, Hans Glob-ke. Drhteč za lastno kožo, sta bila oba gospoda pripravljena, da izdata Dullesu »najsvetejše« skrivnosti nemSke tajne službe. Allen Dulles se je dobro seznanil z gradivom zračnega opazovanja fašističnega vrhovnega poveljstva. Pc tem obrazcu je začel na drugi strani »velike luže« formirati oddelek »Zrak« (Air Intelligence Service). »OPERACIJA PIRHa ... Tistega neznosnega petka leta 1950 je sedel pol kovnik White, poveljnik ene izmed skupin višinskih iz vidnikov »Evropskega poveljstva« ameriške WS, v svojem priljubljenem naslanjaču in mislil na sina. Christian je nedolgo tega odšel na Florido in glej, že piše, da tiči do vratu v dolgovih, ki jih je bil napravil pri kvartanju. Toda White se sedaj ne more v to vmešavati. Sedel je v svoji udobni vili, ki je štiri kilometre oddaljena od Rena. Pokoraval se je ukazu o vojni pripravljenosti številka ena. Na nizki okrogli mizici stoji celuloidna zastava z zvezdami in črtami in steklenica mineralne vode. Polkovnika muči revmatizesm in žena ga je bila prisilila, da pije to ogabno vodo vsake pol ure... Ob rezkem telefonskem zvoncu se je polkovnik zdrznil. Zazvonil je tisti telefon, ki je bil neposredno zvezan s poveljstvom. Dvignil je slušalko. Spoznal je glas generalnega poročnika Kennona, ki je med vojno poveljeval 12. taktični eskadrili letalskih sil v Italiji. Sedaj je bil komandant vseh ameriških letalskih sil, ki so imela svoja oporišča od Norveške do Turčije. »Poslušajte, polkovnik,« je dejal Kennon, »pravkar so me obvestili, da so sovjetske pomorske sile pri svojih obalah. CIS (Central Intelligence Service) nam daje za_ prihodnjo nalogo šifro ,Pirh\ Moramo prebiti lupino rii|||gj skega jajca in pogledati, kaj je v njem. Želel bi, da se tPs^ zadeve lotite vi.« »O kay. Kakšna naloga pa je to?« »Poslal vam bom podpolkovnika Longa. Z njim proučite podrobnosti... Fante, katere boste poslali k Rusom, bomo po povratku predlagali za napredovanje.« »Razumem, sir,« White je položil slušalko in z odvratnostjo popil kozarec mineralne vode. Kmalu potem je sedel poleg njega podpolkovnik Long. »Jutri,« je dejal Long, »bo sovjetska mornarica kri1 žarila na širini Liibecka. Moramo jih prestreči. Mislim, da bo za to nalogo eno letalo zadostovalo. Letalo bo opremljeno s specialnimi sprejemniki, magnetofoni, najmodernejšimi radarji, vrh tega pa bo posadka izpopolnjena še s prvovrstnimi specialisti.« White je molčal: na jeziku je še vedno čutil ogaben okus mineralne vode. Longa ni imel rad, kakor so mu bili na splošno zoprni vsi ljudje, ki so delali v obveščevalni službi. »Kar zadeva izpopolnjevanje radarjev, morate vedeti, da Rusi ves ta čas niso dremali,« je začel spet govoriti Long. »Očevidno so opremili svojo mornarico z radarji, ki so zadnja beseda elektronske tehnike. Zdaj se nam ponuja priložnost, da jih podrobneje proučimo.« »S tem hočete reči, da hočete pretipati ruski radarski sistem.« »Predvsem to. Rdeči se opremljajo z najnovejšimi napravami, mi pa moramo ugotoviti, kakšen je učinek teh naprav. Zaradi tega bomo poslali posebno letalo, najbrž ,Prevator', da bi preizkusili lastne naprave ,iz oči v oči-' z ruskimi, da tako rečem.« »In kaj, če pade takšno letalo Rusom v roke? Ali veste, na kaj to diši?« »Vi ste v celoti odgovorni za to, da bi se kaj takega ne primerilo.« White je umolknil. Operacija se mu je zdela tvegana, toda poveljnik jo je odobril in treba se je bilo podredig||i ukazu. vi)? Naslednjega jutra je »Prevator« že stal pripravlejn na betonski stezi; bil je težko otovorjen z gorivom in vsemogočimi aparati. Drugi pilot je raportiral komandirju letala — kapefanu Colmanu — da je letalo pregledano in da so radarski operatorji na svojih mestih. »Kapetan,« je Colman nenadoma zaslišal za svojim hrbtom nek glas. Bil je podpolkovnik Long. V iztegnjeni roki je držal zapečateno kuverto. »Tu jc zaupno povelje,« je dejal Long strogo, »v interesu obrambe dežele vam ukazujem, da kuverto odprete šele tedaj, ko boste preleteli nemško obalo.« Colman je samogibno vzel kuverto. Motorji so zarohneli. Težko letalo se je okorno zazibalo, potem pa vedno hitreje začelo drčati po startni stezi... To se je zgodilo v soboto, S. aprila 1950, ob 12. uri 40 minut. Uradni ukaz letalski posadki se jc glas'1: za. vsako ceno preleteti traso Wiesbaden—Kopenhagen—Wiesbaden. Ob 13. uri 50 minut je kapetan Colman odprl p:smo: ... Izvidite rajon med 17° 15' in 21" vzhodne dolžine in 55° 10' in 57° 30' severne širine,« je prečital. »Tehničnemu, osebju naročite, naj se poskuša vključiti v sovjetsko d'olclefonsko omrežje in napravite .soočenje' s sovjetski« mo-nirlškimi radarji. V njihovi mreži bodite vključenu vsaj dve uri.