3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. julija 2010  Leto XX, št. 30 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 29. julija 2010 Porabje, 29. julija 2010 PA SO LEPAU SVETILE STR. 4 BILI SMO PRI VAS… KAK JE FAJN BILO… STR. 6 Sonce, morje – PIRAN »Valovi božajo tvoj obraz, ko zibljejo te v naročju in nežen burin spogleduje se z obzidjem na pobočju. Preteklost ti poklonila je nevidno pot do sanj, po njej poneseš svoje srce v jutrišnji dan. PIRAN, MOJ PIRAN.« Malo zgodovinsko mestece ob slovenski obali Jadranskega morja pozna že kar veliko Porabcev. Posebej pa učenci in dijaki porabskih šol, ki se že štiri leta udeležujejo poletnih jezikovnih počitnic, izvajanih na Osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu. Letos, ko smo 39 učencev in 5 učiteljev spremljevalcev izstopili iz klimatiziranega avtobusa v primorsko vročino, se mi je zdelo, da so nekateri izmed naših sopotnikov poz-dravili mesto, kot da bi prišli domov. Ta občutek je potrdil tudi gospod Dominko Krt, tamkajšnji vodja programa, menedžer šole, katera nas sprejema vsako poletje, saj nas je tudi on pozdravil kot stare znance. Prijetno okolje in prijazni Primorci so takoj razvedrili sicer malo utrujene popotnike. Četrtek, 8. julija, dan našega prihoda na kraj, kjer je najlepše preživeti počitnice, je potekal v uživanju lepot in dobrot, ki jih človeku ponuja bližina morja. Sediš na obali in se ti zdi, kot da bi te objel ves svet, gledaš v daljavo nad morjem, kožo ti boža rahlo pihljajoči vetrček, greje te toplo sončece in se počutiš srečnega. Nekaj dni pozneje nas je gos-pa Zlatka, učiteljica glasbe, naučila indijansko narodno pesem, seveda v slovenskem prevodu: »Mati zemlja nosi me Jaz - dete tvoje - prosim te Mati zemlja nosi me Morju v objem.« Preproste, kljub temu zelo lepe besede, vsebujejo vse, kar sem začutila na obali. Menim, da vsi, ki se med letom trudijo na delovnem mestu, se učijo na šolah, si zaslužijo, da bi smeli kaj podobnega doživeti vsaj enkrat na leto. Vem sicer, da si tega večina ljudi ne more privoščiti zaradi različnih razlogov. Zato je treba ceniti možnost, ki jo ponuja Zavod Republike Slovenije za šolstvo, za kar se trudi gospa magistrica Valerija Perger, višja svetovalka za šolstvo Slovencev v Porabju, da se naši učenci lahko vsako leto udeležijo jezikovnih počitnic ob slovenski obali. Teden dni je potekal kar pest-ro. Poleg delavnic, ki so namenjene poglabljanju znanja slovenskega jezika, so se do sedaj še neplavalci vsak dan udeleževali plavalnega tečaja, ki ga je tudi letos vodila gospa Dunja, učiteljica telovadbe. Nekateri učenci so se prav dobro naučili plavati, osnovna pravila plavanja pa so osvojili vsi. Plavalci smo pa z veseljem plavali in se igrali v malo bolj globoki vodi. Na plaži v Fiesi je igrišče za odbojko, tudi tukaj so se razgibali naši, letos kar pridni učenci in dijaki. Kot ponavadi, smo imeli v programu seveda tudi izlete. Poleg potepa po Piranu smo si ogledali obnovljen akvarij. Tukaj so učenci dobili nalogo, morali so izpolniti list z vprašanji, kjer se je preverjalo, katera poimenovanja morskih živali so osvojili med ogledom. Moram priznati, da so se v tem svetu mali in mladi bolj znašli kot jaz, ki mi ribja imena, raki in školjke vedno delajo težave. V ponedeljek smo se z ladjo peljali v Koper. Tisti, ki še nismo imeli resne poletne barve, smo se sončili na ladji in se kar lepo opekli, kajti v vetru nad morjem nismo čutili, kako močno peče sonce. Prav tako se nismo bali valovitega morja, trije bolj pogumni fantje so celo skočili z ladje v vodo, kjer je morje globoko že kakih 20 metrov. Fantje so z veseljem gledali morska plovila na morju pa tudi ogromne ladje, ki smo jih od daleč lahko videli v največjem pristanišču Jadranskega morja, v Luki Koper. Po kratkem obhodu v mestu Koper smo se vrnili z ladjo v Piran. Večeri so deloma bili namenjeni gledališkim delavnicam, ki jih je vodila profesorica Metka. Ko je preverila znanje jezika ter nadarjenost za igranje in nastopanje, je izbrala ekipo, katera se je naučila dve igri in ju ob zaključku uspešno predstavila vsem udeležencem tabora. Nastopajoči pri tej dejavnosti so enako uživali kot mi, gledalci. Druga večerna dejavnost je bila športne narave. Seveda v soboto in v nedeljo pasivno, kar pomeni, da smo na obali v različnih lokalih sledili tekmam svetovnega prvenstva v nogometu, in to kolektivno vsi. Nekateri ob pici, drugi ob sadnih kupah, tretji pa so si privoščili kar nekaj kepic sladoleda. Po ostalih večerih - in še lahko rečem ponoči - pa so v telovadnici igrali nogomet ne le fantje, ampak tudi dekleta, no in seveda gospod učitelj Laci Domjan, ki je izkoristil, da se spet lahko počuti mlad fant v nogometni ekipi, katero je okrepil s svojo zavzeto igro. Nekateri pa so po večerih z učiteljico Beato Bajzek šli na sprehod, na sladoled, kebab ali pico. Lep teden je kar hitro minil. V sredo zvečer smo zadovoljno zaključili tedensko delo. Spremljevalki Biserka in Metka sta poskrbeli za kulturni večer, kjer so spontano organizirane kulturne skupine zaplesale, zapele, gledališka skupina pa je predstavila svoji igri. Razen spremljevalcev so vse udeležence pohvalili učiteljice pa tudi gospod Dominko. Vidimo, da se da preživeti v taborih tudi na prijeten način v primeru, če vsi udeleženci sprejmejo osnovna pravila in kulturno vedenje. Lepa hvala gospe Valeriji Perger, da je poskrbela za finančne zadeve, za organiziranje programa, Biserki Bajzek za organiziranje in vodenje udeležencev, učiteljicam, ki so vodile dejavnosti v Piranu ter gospodu Dominku, da je skrbel za ta tabor, vsakomur, ki je delal na tem, da se vsi počutimo dobro in se srečno vrnemo domov. Lepe počitnice, prijetno poletje Vsem. Erika Köleš Kiss Udeleženci jezikovnih počitnic v Piranu (se nadaljuje na 2. strani) Nove knjige: Prvih deset let ZA JASNEJŠI VPOGLED V ZAMEJSKO IN IZSELJENSKO PROBLEMATIKO Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pri Državnem zboru Republike Slovenije je izdala Prvih deset let – zbornik ob X. vseslovenskem srečanju. Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar je v uvodu, Zborniku na pot, poudaril, da imajo vseslovenska srečanja velik pomen; srečanje je preraslo v dobro obiskan forum, »ki vzpodbuja razpravo o vprašanjih, povezanih s položajem Slovencev, živečih zunaj meja matične domovine. Poleg poglabljanja odnosov med Slovenci so dosedanje razprave veliko prispevale k jasnejšemu vpogledu v zamejsko in izseljensko problematiko. Prav tako pa so prispevale tudi k spreminjanju in sprejemanju sodobnejše zakonodaje ter k sklenitvi meddržavnih sporazumov, ki rojakom v tujini omogočajo polnejše uživanje temeljnih pravic in ohranjanje narodnostnih posebnosti in kulturne identitete.« Pavel Gantar meni, da si Slovenci težko v vseh razsežnostih predstavljamo težave, s katerimi se vsakodnevno srečujejo Slovenci zunaj meja Slovenije. »Prizadevati bi si morali za boljše poznavanje izzivov, s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju, saj ima glede na svojo številčnost le malokateri evropski narod po svetu razseljenih toliko ljudi, kot jih ima prav slovenski.« Predsednik Državnega zbora piše tudi, da v sodobnem globalnem svetu predstavlja večkulturnost »novo priložnost za tesno sobivanje kultur in s tem novo priložnost za lažje ohranjanje narodnostnih posebnosti. Počasi se uveljavlja spoznanje, da so manjšine in narodne skupnosti zaradi svoje drugačnosti pomemben sooblikovalec kulturnega, družbenega, političnega in gospodarskega življenja države in družbe, v kateri prebivajo.« Ko se Pavel Gantar vrne k letu 1990, zapiše: »Neodvisna država Slovenija je bila skupen projekt vseh Slovencev – tistih doma in tistih po svetu. Na tej osamosvojitveni poti so pomembno vlogo odigrala tudi dragocena prizadevanja Slovencev v sosednjih državah in po svetu, ki so si v ključnem času iskanja mednarodne podpore prizadevali za prepoznavnost mlade slovenske države.« Prvih deset let opisuje tudi Miro Petek, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. »Ničkoliko je dokazov, da je bila zamisel o srečanju Slovencev iz vsega sveta v slovenskem hramu demokracije imenitna zamisel, ki je prijela. Poslanski kolega Franc Pukšič, ki je kot takratni predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu začel s temi srečanji, si najbrž ni predstavljal, da bomo spravili pod streho deset srečanj, vsa uspešna, vse v veliko zadovoljstvo naših zamejcev, zdomcev in izseljencev. To srečanje si naši rojaki vselej z velikimi črkami zapišejo v svoj koledar. Postala so nepogrešljiva.« Petek opiše tudi razvoj samostojne Slovenije s poudarkom na zadnjih desetih letih in postavi umestno vprašanje, »kaj se je v tem času spremenilo na področju varovanja in zagotavljanja pravic slovenske manjšine v sosednjih državah. Videli bomo, da ta napredek ni bil tako silovit in navdušujoč.« Nekateri problemi se ponavljajo iz leta v leto, tako da je težko narediti že majhen korak. »Kljub vsemu pa je zaznati spremembe na boljše. Vsaj kar se tiče prizadevanj Republike Slovenije. V tem času smo dobili krovni zakon, ki postavlja okvire odnosov Slovenije s Slovenci, ki so zaradi najrazličnejših razlogov ostali zunaj meja. Kljub finančni krizi se proračunska sredstva ne zmanjšujejo.« Predsednik komisije napoveduje večjo skrb za Slovence v sosednjih državah in po svetu, kjer podčrtuje krepitev gospodarskih stikov, sodelovanje v znanosti in pozornost mladim. »Po nekaterih ocenah, ki so precej realne, deluje na tujem okoli 10 odstotkov slovenskih raziskovalcev. Ob predpostavki, da imamo v Sloveniji 12.000 raziskovalcev, je številka 1200 resnično velika. Obstaja še ena ocena, to je, da je na tujem okoli 600 slovenskih doktorjev znanosti.« Tudi drugi podatki s tega področja nakazujejo, da se beg možganov na tuje nadaljuje in veliko Slovencev na tujem tudi ostane. »Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu si zasluži priznanje, saj se je lotil mreženja in iskanja stikov z znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokovnjaki slovenskega rodu.« Po uvodnih premislekih Pavla Gantarja in Mira Petka so v zborniku objavljene nekatere odmevnejše razprave z dosedanjih srečanj, vključno z letošnjim desetim. S prvega vseslovenskega srečanja je objavljen referat Berta Pribaca Izseljenstvo kot most do drugih. Avtor se ukvarja z vprašanjem vračanja izseljencev, ki naj bi jih po njegovih informacijah bilo v svetu okoli 200 tisoč, in tudi z vprašanjem, kako uporabiti izseljenstvo za utrditev slovenske nacionalnosti in države. Sergij Pahor je na drugem srečanju govoril na temo Skrb za slovensko identiteto med Slovenci v Italiji, na naslednjem, 3. srečanju je imel dr. Silvo Devetak referat Slovensko narodno vprašanje v novih evropskih okoliščinah. S 4. srečanja je Pozdravni nagovor pisatelja Zorka Simšiča, s 5. srečanja pa Prispevek Alojza Rebule. Zamejstvo kod del slovenščine cele je prispevek s 6. srečanja. Čeprav po obsegu kratek, je vsebinsko pomemben prispevek Rudija Pavšiča s 7. srečanja, in sicer Manjšine v novi Evropi, vizije in strategije sodelovanja med Republiko Slovenijo in Slovenci v sosednjih državah. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zbornice v Trstu poudarja pomen sistemskega zakona o odnosih Republike Slovenije do svojih manjšin v sosednjih državah. Piše tudi o vlogi Slovenske manjšinske koordinacije pri nastajanju zakona, ki opredeljuje naloge Slovenije do Slovencev v sosednjih državah. Dr. Andrej Fink je imel prispevek Bog živi ves slovenski svet, msgr. Janez Pucelj pa je razmišljal na temo Odgovornost in ljubezen do naroda. O vlogi posameznika v medkulturnem dialogu je razpravljal dr. Avgust Božidar Pust, Jezikovno načrtovanje – izziv za prihodnost. Jezikovno načrtovanje manj razširjenih jezikov v Evropski uniji je bil referat dr. Suzane Pertot. Slovenščina v svetu, svet v slovenščini, pa je naslov razprave dr. Jane Zemljarič Miklavčič. Kako (Pre)živeti v dveh svetovih, se sprašuje Tone Mizerit, medtem ko dr. David Bandelj piše na temo Živeti in (iz)umirati med Slovenci v Italiji. O usodi neke manjšine. Pisatelju Louisu Adamiču je posvečen tekst dr. Janje Žitnik Serafin. In tako smo pri X. srečanju, iz katerega so referati Florjana Auserja Slovenstvo po svetu je kot slabo fiksirana fotografija – je proces mogoče ustaviti?; mag. Martine Piko-Rustia Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: od zamisli do realizacije in dr. Jerneja Zupančiča O konceptu globaliziranega slovenstva in skupni slovenski kulturni prostor v informacijski dobi. Urednica zbornika Prvih deset let je dr. Katja Jerman. Prvi so zbornik prejeli udeleženci tokratnega vseslovenskega srečanja v Državnem zboru. Publikacija predstavlja tudi pomemben vir tistim, ki se ukvarjajo s proučevanjem razmer med Slovenci v sosednjih državah in po svetu. Zato neke vrste poziv strokovnjakom in narodnostnim politikom Porabskih in štajerskih Slovencev, da se intenzivneje vključijo v razprave na naslednjih srečanjih v Državnem zboru. Ernest Ružič (nadaljevanje s 1. strani) Sonce, morje – PIRAN Z Goričkoga v Piran – 26. Voda vrkaj – voda spodik Notranjska Najbole pomembna paut od raven kauli Donave do Jadranskoga maurdja so bile inda pa gnes takzvane »Postojnske dveri«, gde so v preminauči dvej stoletjaj zozidali avtoceste pa železnico tö. Najbole erično mesto po toj pauti je Postojna, štere djamo si vsikši turist v Sloveniji bar gnauk pogledne. Postojnska jama je dvajsti kilomejterov duga djama, pod zemlauv pa je najvekša v cejloj Sloveniji. Napravila go je reka Pivka, štera je dva milijona lejt vsikder niže tekla, pa tak napravila veuke sobe pod zemlauv. V djami je vsikder kauli 8-10 stopinj Celzija, v takšoj klimi kapniki (cseppkövek) eške gnes rastéjo. Dostafelé farb, dostafelé form leko vidimo, od mali do 16 mejterov viski kapnikov. V djami se vidi najlepši kapnik Brilijant, ali soba »špagetlinov«, gde s plafona visi dosta drauvni kameni cückov. Najbole poznana stvarina v djami je človeča ribica, štera je eden mali, roza-bejli küšker. Ranč zavolo kauže je dobila ime »človeča«. Té »proteus«, kak ga dijački zovéjo, nika ne vidi, pa pod vodauv luft vzeme s škrgami (kopoltyú). Lüstvo je že v 13. stoletji najšlo djamo, na tau kaže, ka so svoje ime na steno napisali. Pred stau lejtami so oprvin napravili električni posvejt, tistoga ipa je oprvin mali cug v djami pelo. Gnesneden si pogledne 5 km dugi tau djame skoro pau milijona domanji pa tihinski lüdi na leto. Med drügov bojnov so Nemci na začetki djame skrivali sploj dosta bencina. Leta 1944 se je partizanom prišikalo cüj priti, pa so gorvužgali bencin. Gorelo je en keden, eške gnes leko vidijo turisti črne stene. Nej daleč od Postojne, od čüde narave, leko v maloj vesnici Predjama najgir popotniki najdejo čüdo človeka. Kak ime kaže, so gospodarge pred sedemstau lejtami grad zozidali »pred djamov«. Ozajek za zidinov je veuka kraška lüknja, pod njauv pa globki prepad (szakadék). Tau je dosta pomagalo vitezi Erazmi v 15. stoletji, gda so ga steli casarski sodacke bujti. Brodili so, ka če ma paut v dolino zapréjo, se zavolo gladi prejkda. Un pa je skauzi lüknjo za gradom od pavrov vsikder gesti daubo, eške cejlo pečeno tele je doj protivničkim sodakom lüčo. Vsikder pa gestejo izdajalci (árulók): gda je Erazem v najmenkšoj iži grada biu, je eden slüžabnik posvejt v aukno djau, pa so tak na viteza od spodik eden veuki kamen ličili. Po legendi počiva gnes pod lipov pred gradom. Takzvani Rakov Škocjan, malo dale prauti Dolenjski, je daubo ime po svetom Kancijani. Tau je duga pa vauska dolina, štera je tak gratala, ka se je plafon kraške djame vküperporüno. Zdaj je dolina globka kauli dvajsti mejterov, pa je zvün Postojne pa Škocjanski djam najbole erična na slovenskoj kraškoj zemlej. Cerkniško jezero je bila najvekša čüda kranjskoga rosaga že več stau lejt pred nami. Tau jezero se večkrat izprazni, pa če je več deži, se pá napuni. Več takši jezer geste v krajini, na priliko Planinsko paule, depa cerkniško je najvekše v Sloveniji. Pod jezera má dosta lükenj, po tistaj voda gor pa doj tečé, včási žive živali nad zemlau pripela. Zavolo toga se je med lüstvom gučalo, ka se na bližanjom bregej Slivnica zbérajo čalarice. Gnes so čednjaki že gorprišli, kak 26 km2 veuko jezero funkcionera, depa ne morejo dosegniti, ka aj bi vsikder süjo ali vsikder vodéno bilau. Gda nega vodé, na mesti jezera žito pauvajo, če vodé dosta geste, pa ribe lovijo. V zimi voda zamrzne, pa se leko na ledi čujska. S »polharsko« meštrijo so se na Notranjskom spravlali tisti, šteri so steli polhe (pele) vlauviti. Stara tehnika se je do gnes nej dosta spremenila, djagri lovijo tak že več kak sedemstau lejt. Stvarine spijo v zimi pod zemlauv, v leti pa pridejo vö z lükenj, »kak lik bi je sam vrag gnau«. Inda so pavri zlüčali gvant pa črejvle s sébe, ništerni polhi so se zagrabili, pa so djagri té bujli pa odnesli domau. Pavri so pa meli pasti (csapda) tö, vsikši je dau več takši na drejve. Šker je kak edna palca s štrikom, na njau so djali süje grüške. Vlauvleni polhi so meli več žirá kak mesá, zatok so je pekli. Ništerni pavri so je geli cejlo zimau, kaužo so pa nücali za gvante, eške dejdek Mraz je noso polhovo šapko. Po drügoj bojni so mesau polha več nej dosta geli, njegvi žir so nej kak vrastvo nücali. Djajanje polha pa je gorostalo kak slovenska tradicija. Človek v plaminaj skija že več kak 4000 lejt. V slovensko krajino Bloke je prišlo skijanje venak z Rusoškoga, ništerni pa pravijo, ka so skije vönajšli slovenski pavri. Pisateu Valvasor je napiso pred 300 lejtami, ka zvün krajine Bloke v drügi alpski rosagaj smuči ne poznajo. Leko pravimo, ka so v srejdnjoj Evropi oprvin Slovenci skijali. Inda so lidgé v Blokaj nej mogli ovak ojti, samo na skijaj, vej pa se je kusti snejg 5 mejsecov držo. Skije so nücali pri djagariji ali gda so lejs sejkali. Ž njimi so ojdli k meši, ali na pokapanje. Skije so redili iz bükovoga ali brezovoga lesa, duge so bile mejter pa pau. Krajina je bila zaprejta, zatok je šker inan nej prišla, njena forma pa kaže na tau, ka so je Bločani sami vönajšli. Snežnik je 1800 mejterov viska plamina, štere vreji so ranč tak eške dugo v sprtolejt pokriti s snejgom. Na tau kaže njegvo ime tö, vidi ga se pa skoro s vsikšoga malo višišoga brega v Sloveniji. Z njegvi vrejov se vidijo veuke gaušče kauli njega, pa daleč v Alpe pa do rovački otokov. Oblacke z morja se oprvin pri tom bregej stavijo, zatok je tam dostakrat megleno. Pri njegvi nogaj stogi stari djagerski grad Snežnik, više v bregaj pa meteorološka postaja, v šteroj vrejmen gledajo pa probajo vönajti, kakšo bau. Na Notranjskom je bilo švercanje tradicionalno. Največ so švercali po prvoj bojni, gda je vekši tau Primorske krajine prišo pod Taljane, grajnca pa je ranč prejk Notranjske tekla. Planina je bila edna takša ves, v šteroj je grajnca ranč na srejdi vesnice bila. Dosta lidi je svoje gaušče v Italiji melo, zatok so dobili posabne pasoše. Tak so leko odavali melo pa krü, ka je dopüščeno bilau, depa švercali so mesau tö. Nazaj so nosili sade, zelenjé pa vino. Vekšim vagabundom se je prišikalo odavati kafej, cigarejtline pa eške kokain tö. Največ penez pa je donk iz konjov bilau, za štere so dvakrat-trikrat telko dobili v Italiji. Konjam so na pažlote zvezali žakle, malim pujčkom pa so dali krü, namočenoga v palinko, aj ne cvilijo. S švercanjom se je med bojnama spravlalo polonje Primorcov, od šteri so več v vauzo zaprli, ali tazostrejlali. Gda se pelamo od Postojne prau-ti maurdji, vidimo viski brejg Nanos. Eta plamina je grajnca med kontinentalnim pa primorskim talom Slovenije. Že od daleč se vidi na njem 50 mejterov visiki televizijski tören, šteri je leta 1962 prvi biu, s pomočjauv šteroga so leko farbasti kejp na slovenske tevene poslali. Med bojnov za Slovenijo so tören steli na nikoj djati. V gnešnjom cajti je brejg libléni med turisti tak iz Slovenije kak Italije pa indri, popotnikom pa kaže, ka je čaka toplejšo vrejmen, gda se pelajo prauti mediteranskomi tali Slovenije. -dm- Grad pred kraškov djamov v Predjami Kapniki v Postojnskoj djami segnejo od poda do plafona OD SLOVENIJE… Pa so lepau svetile Ljudske pevke Slovenske zveze v Varaši majo za lejpo peldo valaun navado. Ženske se rade vküper veselijo, eno drügo za istino rade majo pa fejs poštöjvajo. Gvüšno so se za toga volo vcuj vzela k tomi, ka med seov tü furt svetijo svoj den, god pa kraublo letnico rojstva. Ka je eške posaba pohvalo vrejdno, tau furt vküper s svojo mentoricov gospau Marijo Rituper pa njenim možaum Kalmanom držijo. Furt nikšen nauvi pa lejpi dar najdejo vö, s sterim z velko radostjov pa lübeznostjov presenetijo ena drügo. Na té male svetke se redno pripravlajo, naj svojimi žmanimi domanjimi dobrauti leko solidno pogostijo ena drügo. Oslejdnjim so svetile Marijo Lang iz Slovenske vesi, stera je na konci prejšnjoga mejseca mejla sedemdeseti rojstni den. Tetica Majči (stera je zamé prekrščena za Annuš nenina) svojo trno dobro naturov nik-dar nikoma nika ne pregrejši, vsakšomi proba včiniti vse na volo, trno dobro srcé má. Malo takšni aktivni lidij je, steri telko vse zandolejo kak ona. Odi popejvat v cerkveni zbor, k varaškim slovenskim ženskam, k varaškim vogrskim pevkam, prejk má en tau penzionistov pri varaškom Klubi penzionis-tov, dela v klubi Harmónia, pri Slovenskoj zvezi dosta včini s svojimi indašnjimi pečenimi dobrautami, stere na vsakšoj kulinaričnoj razstavi med prvimi sfalijo. Má pa tü svoj pedanten daum z gazdijov, gdé tü ma zavolé dosta dela. Depa kelko koli pa kakšno koli dela ma, vse njá doma pa se poda za delo, s sterim leko asni drügim. Nikdar nejma sile. Na tetico Majči furt leko računa, je gvüšna pa flajsna ženska, dé kak vöra na stanej. Ranč prej za toga volo so varaške pevke svoji dragi Mariji podarile med drügim vöro tü. Najvekši dar so ji pa ponidili veseli, smeječi, tüj pa taum malo skonznati obrazi, iz düša pa srca povedane dobre želje pa prava lübeznost do njé. Ka drügo leko povejmo mi na kratko?! Dougo, zdravo pa veselo živlenje, tadale tak lejpo poštüvanje, porazmenje, lübeznost pa mir v svoji držini. Čestitamo vam iz srca! Klara Fodor Darja Radić nova ministrica za gospodarstvo Potem ko je Matej Lahovnik odstopil z mesta ministra za gospodarstvo, je državni zbor za novo ministrico na predlog premiera Boruta Pahorja imenoval dosedanjo državno sekretarko na ministrstvu Darjo Radić. Ta je po imenovanju v DZ tudi prisegla kot ministrica in poudarila, da si bo skupaj s sodelavci na ministrstvu prizadevala, da z ukrepi in aktivnostmi čim bolj omilijo krizo in s svojo zavzetostjo pomagajo slovenskemu gospodarstvu priti na višjo tehnološko raven, mu zagotoviti konkurenčen po-ložaj. Pri tem je pojasnila, da bo nadaljevala z delom, ki sta ga pred letom in pol začrtala skupaj z Lahovnikom. Žbogar v ZDA Zunanji minister Samuel Žbogar je bil na obisku v ZDA, kjer se je med drugim srečal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. Osrednja tema pogovorov, tudi tistih, ki jih je imel v New Yorku z generalnim sekretarjem ZN Ban Ki Moonom, so bile razmere na Zahodnem Balkanu, posebej med Srbijo in Kosovom, v BiH, kjer bodo oktobra volitve, in v Makedoniji, ki z Grčijo še ni dosegla dogovora o imenu. Kot je dejal Žbogar, Slovenijo dogajanje v regiji skrbi. »Imamo svoja razmišljanja, kako bi bilo potrebno reševati vsako od teh treh odprtih vprašanj, in namen mojega obiska je preveriti stališča in priprave drugih sogovornikov,« je pojasnil. Po njegovih besedah je za Slovenijo pri tem najbolj pomembno vodstvo EU. Sicer pa je Žbogar ameriški kolegici Clintonovi v Washingtonu izročil tudi slovensko soglasje k imenovanju novega veleposlanika ZDA v Sloveniji. Kdo bo to, za zdaj ni znano, naj bi pa ime sporočili v kratkem. Gre za kariernega diplomata, ki naj bi v Ljubljano dopotoval še to jesen. Skupni kejp, na srejdi Majči Lang Naša mala Europa Pismo iz Sobote Liblene moje, dragi moji, znauva me nika trno miga, me mantra. Tau pa zatoga volo, kak lidge radi kakšo nej najbole dobro peldo prejk vzememo. Ranč nika takšoga se zdaj godi pri nas doma. Depa najprva trbej malo nazaj poglednoti. Vsi eške trno dobro pounimo, ka se je godilo pa ka se eške godi tam v Grčiji. Vcejlak so na nikoj prišli. Pa po tejm njim je cejla naša velka Europa mujs mogla pomočti. Čüda dosta pejnez so dobili. Depa Europa je nej nika vcejlak ovakšoga, doj z Mejseca spadnjena. Evropa smo mi gé pa tau znamenüje, ka smo njim mi vsi pejneze dali, naše pejneze. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, se je zatoga volo trno trausila. Že smo brodili, ka jo tau na nikoj deje. Depa brž je k sebi prišla. Pa je brž tau peldo od Grčije pa Europe na sebe vzela. Eden den je samo vözglasila, ka je una v žmetnoj krizi. Najprva sam go nej najbole razmo. Na, po tejm je prajla, ka je una bankrotejrala (csődbe ment), ranč tak, kak je bankrotejrala Grčija tö. Po tejm sam že tak malo vedo, kama nas šké napelati, mene pa mojo držino. Pa je ranč tak bilau tö. »Ge sam zdaj bankrotejrala, zdaj pa mi mujs trbej pomagati,« je začnola tumačiti. »Mi smo vsi v Europi pa se moramo tak ravnati, kak Europa dela. Sto je gé v nevoli, ga trbej iz nevole vöpotegnoti. Na, bankrot je gé velka nevola. Zatoga volo meni zdaj trbej dvej gezerki evronov, ka se iz bankrota vö potegnem,« je zgotauvila. Kak prvo, ge dvej gezerki evronov nemam. Kak drugo, bi tau biu talüčeni pejnez. Kak tretje, meni bi tö nekak leko tak vöpomago kak Grčiji. Pa sam njoj tau povedo tö. Pa tau tö, ka eden brezi pejnez ne more pomagati drugomi brezi pejnez. »Tau, draga moja Regina, je ranč tak kak v Europi. Edni so bogati, drugi srmacke. Bole si nekšnoga bole bogatoga najdi, ka tvoj bankrot vörejši,« sam njoj eške povedo pa je po tejm tadale biu mer. Večer sam dun nikšen euro najšo v žepki, ka sam leko šeu na eden špricer. Tam sam srečo ednoga poznanoga možakara. Dugo sva se že nej vidla. Indasvejta sva se več vidla. Pa sam samo nagnauk gor prišo, ka sam njemi gnauk davnik nikšne pejneze posaudo. Pa sam ga dun pito, kak je zdaj s tistimi pejnezami, ka bi mi zdaj že dun leko nazaj dau. »Znaš, tau je pa zdaj tak gé,« je začno. »Tau de zdaj tak, kak je gé v Europi. Grčija je čüda dosta pejnez dobila, ka si vöpomore. Ge sam si s tvojimi pejnezami tö vöpomogo. Depa Grčija tiste pejneze nigdar nazaj nede dala. Pa ge ti tiste tvoje tö nazaj ne dam. Tau je gé Europa, vejš. Takšna je zdaj gé šega v Europi,« je zgotauvo pa sploj nej plačo svojga špricera. Tak je zdaj tau, vidite!? Znautraj tej velke Europe dosta mali Europ geste. Pri meni doma je edna mala Europa, pri poznancaj je tö takša mala Europa pa v slüžbi ranč tak. Naš najbole prejdjen menedžer je ednoga dneva samo več nej ojdo v slüžbo. Samo ga več nej bilau. Pa so prišli policajge. Na, gor so prišli, ka nega samo njega. Pejnez je tö več nej bilau!!! Pa kak zdaj tadale? Ja, kak? Tak, kak v Europi. Zdaj mo vsi, ka smo tam v slüžbi, mogli tiste pejneze nazaj zaslüžiti. Ja, europska šega! Depa liblene moje, dragi moji, aj vas tau ne boli preveč. Vi mi samo tadale ostante zdravi, lejpi tö pa tadale se radi mejte, kak ste se meli do tejga mau. Miki »Z ledaum smo hladili piti« … DO MADŽARSKE Etašoga reda, gda je velka vročina, človek kumar čaka, naj nika hladnoga leko spije. Zdaj smo naletja, zato ka samo odpremo hladilnik pa naprej vzemamo mrzlo piti. Prvin je tau nej tak naletja šlau, če so kaj mrzloga steli spiti, zato ka nej bilau hladilnika. Doma so piti nutra v kanto djali pa so dola v stüdenec pistili, naj se shladi, dapa ka so delali v krčmej, kama je sploj dosta lidi ojdlo. Tau je name sploj fejst brigalo, zato sem gorpoisko Hildo Šerfec, krčmarico z Gorejnjoga Senika, pa sen go od tauga spitavo, kak so v krčmej pri Zavci piti hladili. • Hilda neni, gda ste vi začnili v krčmej delati? »Moža oča so odprli najprvin tau krčmau, istino, te sprvoga eške samo bauta bila, gde so dojan, cigaretline, sau, cuker pa spice odavali. Sledi je že piti tö bilau, samo te so nje tö taodpelali, gda druge kulake, pa te eden čas nej bilau krčmé.« • Vi ste gda sé prišli v tau krčmau delat? »Potistim, gda sem se oženila, vejn šestdesetdrugoga leta je tau bilau pa cejlak do tistoga mau sem tü delala, ka sem üšla v penzijo.« • Tistoga reda so tö velke vročine bile. Kak ste vi piti hladili, gda nej bilau hladilnika? »Tak je bilau, ka so v zimi led sekali tü v potoki. Tistoga reda je eške te potok šurki biu pa dosta vode je emo. Te led, ka so tü zosekali, so gora v drugo krčmau pelali, gde je bila ladavnica. Etašoga reda, gda je vročina bila, so tast vsakši zranjek na biciklin vseli pa v kantli so led sé pripelali.« • Kak dugo je v ladavnici led tastau? »Dugo, zato ka smo cejlo leto meli led. Ta ladavnica je v zamlej bila, streja je slamnatna bila, pa ranč tak kauli leda je tö slama bila. Tau se je nej topilo tak naletja, zato ka je preveč dosta leda bilau na ednom mesti. Prvin so eške masarije taši led nücale, naj mesau duže tastoji. Te led so tisti moški sekali, steri so v leti po Vogrskom delali, v zimi so pa brezi dela bili.« • Kak so led vöbrali s potoka? »Ali s tapačov ali z žagov so taše table vözrezali, ka so potistim z rokauv na kaule sklali. Te so eške bola krepke zime bile, pa vode tö bilau. Gnesden če bi sto pa bi nej mogo v zimi led trejti, zato ka ga ranč nega.« • Pa v krčmej ste kak ladili z ledaum piti? »Bijo je eden taši »tégely«, kanta, kama so led kauli nutrasklali, na srejdi je pa piti bilau. Te led je cejli den piti hladno držo, pa eške večer tö.« • Ka je največ piti bilau tistoga reda v krčmej? »Vino je največ bilau, te eške šöra nej bilau tak kak zdaj. Gda sem ge sé prišla v bauto delat, te eške krüja tö nej bilau, zato ka krüj so te eške vsi doma pekli, niške nej üšo v bauto po njega.« • Tistoga reda je dosta lüstva odlo v krčmau? »Menja je je ojdlo v krčmau kak zdaj, zato ka je srmastvo bilau. Če pa tak gledamo, je itak več bilau, zato ka je več lidi bilau kak zdaj. Te je piti strašno fejst šlau, gda so lidjé začnili zidati. Nikdar smo nej dobili telko šöra, kak bi nam pa lidam trbelo. Tisti, ka so zidali, tisti so sploj dosta šöra nücali, zato ka dosta je bilau, šteri so samo tak pomagali, nej za pejneze. Šteri so za šenki delali, tistim so pa piti mogli dati.« • Ka ste delali, gda je pivo sfalilo? »Samo tak si leko do več piva prišo, če si malo pejneze dau tistim, šteri so vozili.« • Odkec so pa vino vozili? »Foringaša je trbelo parštölati pa so te oni šli po vino s kaulami. Tri, štiri bečke so gordjali pa te za dva tri krčmara so gnauk pripelali. Etak se je te foringa tö talala. Gda sem ge začnila, te je že tašo nej bilau, ka bi s konji vozili, dapa bečke so bile. Z motorom so pripelali bečke pa te so s šlaufom v zamanico v naše bečke piškavali vino.« • Kakšo vino so vam vozili? »Tau ne vejm, zato ka sem te nej pila vino pa zdaj tö ne pijem. Dapa baukšo je bilau kak zdaj, zato ka te so eške nej mejšali. Te je vino eške z grauzdja bilau.« • Prvin so vino čisto pili ali s saudov? »Prvin je že saudar tö bijo, s kauli so z Varaša na keden gnauk vozili.« • Ka so mlajši pili? »Za mlajše smo krakedli meli, v tašom čatoš glaži. Tau je že davnik bilau, gnesden tauga že nega.« • Palinko ste tö odavali? »Če dobro vejm, palinka nej bila prvin, zato ka palinko tak vsakši emo doma. Moj tast so vsakši zranjek edno kupico palinke gutnili. Dapa delali so tašo tö, ka so v palinko hren pa med djali. Tau je eden čas tak stalo, dočas je nej ozrejlilo, potistim so vsakši zranjek na teško tau nutvzeli.« • Kelko lejt ste delali tü v krčmej? »Ge sem, če tak gledamo, nej dosta lejt delala, samo šestdvajsti lejt sem nut-zglašana bila. Tau je zato bilau, ka so tast nej meli telko lejt, ka bi njim k penziji trbelo, zato so pa oni bili nutzglašeni, ge sem pa samo pomagala.« • Kak se je vam vidlo v krčmej delati? »Tisto je cejlak ovak bilau kak zdaj. Zazranka je že rano trbelo začniti, zato ka so sodacke na künjo vse odtec vozili, z naše baute. Kauli pete, šeste vöre so že z autonom tü stali. Od tec se je nam den začno pa cejlak do edenajste vöre smo odprejti bili. Gda je lüstvo odišlo, potistim smo šör, vino ali ka koli drugo, ka so vodnek pripelali, eške v zamanico dojspravlali, zato ka med dnevom je natau nej bilau časa. En den smo te stau štirideset krüjov odali, zdaj pa samo štiri, pet. Vsikši den smo odprejti bili, eške v nedelo tö. Če je zmejs tak bilau, ka smo malo zaprli, te so že nam na dvorišči nared stali, nekakoma vsigdar nika trbelo. Ednoma tau, drugoma tisto, tak ka rejdko bilau, ka smo zaprejti bili. Žmetno je bilau dapa ge sem tau rada delala.« Karči Holec Izvolili so ustavna sodnika Parlament je 22. julija za ustavna sodnika izvolil Mihályja Biharija in Istvána Stumpfa. Oba sodnika je na funkcijo kandidirala poslanska skupina Fidesza. Na tajnem glasovanju je nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Mihály Bihari dobil 271 glasov, za Istvána Stumpfa pa je glasovalo 265 poslancev. Po razglasitvi rezultatov glasovanja sta oba sodnika zaprisegla. Manjšinske volitve Jeseni bodo manjšinske volitve potekale istočasno z lokalnimi volitvami, in sicer 3. oktobra. Kdor se želi udeležiti manjšinskih volitev, se je moral prijaviti v manjšinski volilni register in na obrazcu označiti, kateri manjšini pripada. Obrazce je bilo treba oddati do 15. julija. Kdor se do tega datuma ni prijavil, ne bo mogel glasovati na manjšinskih volitvah. Pri slovenski manjšini je obrazce oddalo vsega skupaj 1025 oseb. Volilna komisija v določenem naselju razpiše manjšinske volitve, če se je v manjšinski volilni register prijavilo najmanj 30 oseb. V Porabju je vsako naselje doseglo ta prag, tako da bodo manjšinske volitve v vseh porabskih vaseh, tudi v najmanjši vasi v Andovcih. Na Gornjem Seniku se je prijavilo 193 oseb, na Dolnjem Seniku 53, v Števanovcih 105, v Sakalovcih 88, na Verici 47, v Andovcih 32, v Monoštru pa 166 oseb. Zgodovinski dnevi v Monoštru Tudi letos, tokrat že osmič, bodo potekali zgodovinski dnevi v Monoštru, in sicer od 29. julija do 1. avgusta. V teh dneh se bodo zvrstili številni programi in prireditve, med drugim bo razstava, sejem, zgodovinska povorka, tekmovanje za najboljšo masko, vsak dan pa se bo odvijal kulturni program in več različnih koncertov. BILI SMO PRI VAS…KAK JE FAJN BILO… Naše martjansko turistično društvo Martin vsakšo leto ide nekam na izlet ali bole pravilno povejdano – strokovno ekskurzijo. Kda smo letos na rednoj lejtnoj skupščini malo debatejrali, kama vse bi lejko šli, je meni spadnola misel oziroma bole velko pitanje za vse udeležene: »Što je že biu v Porabji?« Ne te mi vörvali, lekar so samo trgé ali štirge zdignoli rokou ali malo poklumali z glavouv. Tak, ka sam ges včasik pravla: »Nika, idemo v Porabje.« Tak je odločitev spadnola in ges, štera mam Slovensko Porabje trno rada, sam bila fejst vesela, ka mo pá lejko najšla čas, ka obiščem té lejpe kraje. Eške bole me je veselilo to, ka mo ga pokazala vsem tistim, šteri so ga eške nej vidli. Naj vidijo té lejpi košček sveta, za šteroga ges skouz pravim, ka se v njem »čas doj stavi«. In tak smo začali s pripravami. Odločili smo se, ka mo naš izlet poimenovali »Iz Goričkoga v Porabje – srečanje s Slovenci onkraj meje«. Našo pot smo začali na prekmurskoj strani in smo najprle obiskali Sladko pout. Šteri té poti ne poznate, naj vam povem, ka ta vodi od Kozicovoga čebelnjaka v Ivanševcaj, mimo medičarstva Jožice Celec v Ratkovcaj, vse do Časarovoga mlina v Berkovcaj. Mi smo si vse to z velkim veseljom poglednoli. Tak smo se v soboto, 12. junija, odpravili na pot. Vroči den je biu pred nami, sunce je bilo ena sama velka žerjava krug-la že v ranij vöraj. Najprle nas je že vgojno počako Kozicov Kalman iz Ivanjševec, šteri ma doma čebelarstvo. Fejst fajn ma vönapravleno tüdi staro ižo, Rojarovo ižo, v njej pa je postavlena razstava o čebelarstvi, čevljarstvi… pa mogoče eške kaj. Pri njem doma najdemo tüdi pravi mali živalski vrt. Kak se nam je fajn vidlo, kda smo lejko málo kozico, štera komaj keden dni stara bila, malo pobožali pa povarvali. Ne smem pozabiti povedati, ka je gospod Kalman pravi ezermešter. Nega ka nega pri njem doma, pa nega je stvari, štero ne bi znau napraviti. Od Kalmana z Ivanjševec smo se pomali pelali dale v Berkovce, gde je Časarov mlin na lesni plin. Gospod Petje, šteri nas je v dvej grupaj pomali pelo skoz mlin, nam je vse lepou podrobno razložo. Mi smo vüpali, ka mogoče mlin zažené tö, liki nej mogo, ka nega vode. Mlin je trno lepou vönapravleni, vse je lepou prikazano pa gospod, šteri je lastnik mlina, pozna dosta zgodb, štere fajn popestrijo ogled. V mlini je bogata etnološka zbirka. Po Sladkoj poti smo šli dale do ene rejsan sladke gospe, gospe Jožice Celec, štera ma medičarstvo (mézeskalácsos) v Ratkovcaj. Predstavila nam je svojo kariero medičarke in vse, kak je do toga prišlo, ka se je ona s tem začala spravlati, nam je povedala, kak pripravlajo pa pečejo vse té svoje dobrote. Liki skrite sestavine, štera je tista, ka njene figice tak dobre napravi, nam je nej vöovadila. Seveda nam je malo sladkoga ponidila tö. Kda smo se pri njej malo vöpočijnoli, malo posladkali, nas je pot pelala dale… v Porabje… Ne smem pa pozabiti povedati, ka smo na poti spelali eške edno malo presenečenje. Ena gospa iz našoga društva je mejla rojstni den, pa to nišče nej znau. Ges pa naša blagajničarka sve pa bile tüo kak miši. Te sam pa na avtobusi samo idnouk eden malo dukši verzuš doj preštejla, pa na konci pravla: »Draga Šarolta, vse najboukše…« Znate kakše skouze sreče smo meli vsi v očaj. Presenečenje je rejsan uspelo. Znate, kak tou znam? Ka eške njeni mouž pravo: »Ka pa te ti maš rojstni den? Vej sam pa nej znau?« Tak smo si od naše drage Šarolte, štera trno rada za naše društvo dosta kaj napravi, pa dostakrat dobre pogače spečé, kavo zaslüjžili. Te pa rejsan dale k Vam… V Porabje smo se pripelali prejk prehoda v Martinje in šli najprlej na Gornji Senik. Tü nas je počakala naša vodička, gospa Marijana Sukičova in morem povedati, ka so mi vsi pravli, ka boukše ne bi mogli meti. Ges se s tem strinjam. Malo duže smo se zadržali v prelejpoj seničkoj cerkvi, gde nam je predstavila Gornji Senik, življenje v Porabji, nekaj o verskom življenji, šolstvi, pa eške dosta kaj. Morate nas razmiti, zakoj smo tak dugo v cerkvi bili. Najprlej zato, ka je trno lejpa, po drüjgom kraji zato, ka je fajn hladno bilo. Z Gornjoga Senika smo se pelali dale proti Monoštri in besedo v celoti prepüstili gospe Marijani, štera nam je od vsakše vesi kaj povejdala, povejdala rejsan dosta vsega o Porabji, o zgodovini, kulturi, načini življenja… Pomali smo skouz Slovensko ves prišli do Monoštra. V Monoštri smo se najprej stavili v cerkvi, si jo poglednoli, zvedli vse o zgodovini mesta Monoštra, cerkve… Ta cerkev nam je ostala v lejpom spomini tö. Iz cerkvi smo šli pomali dale v muzej Avgusta Pavla. Té se nam je eške ekstra povido in se sploj nejsmo mogli spraviti od tistec. Razstava je izredno bogata in dosta povej o načini življenja porabskih lüjdi in njihovoj kulturi. Muzejska razstava je prava zakladnica. Niti mimo kletnih prostorov smo nej mogli iti in smo si eške depo fejst dobro doj poglednoli. Iz muzeja nas je pot vodila na sedež Zveze Slovencev na Madžarskom ali Slovenski dom, gde smo se malo duže zadržali. Najprej smo se v Lipi tak lepou nageli, ka nam je prav pasalo malo duže sedeti na lejpoj terasi pa pomali piti kavo. Gda se nam je gesti doj selo, smo šli v dvorano in si poglednoli film »Porabje nekoč in danes«, šteroga smo z velkim zanimanjom gledali. Eške ekstra fajn se nam je vidlo narečje, šteroga Porabci gučite. Morem priznati, ka smo fajn špičili vüja, ka smo leko vse razmili. Vsi vküper smo se strinjali s tem, ka trbej neka napraviti, ka se ta vaša lejpa domanja rejč ohrani. Film nas je eške bole pritegno k tome, ka vidimo kaj več. Najprlej seveda, ka moremo vsi iti na Mali Triglav. Iz Monoštra smo se odpelali proti Andovcam in se najprej stavili pri Spomeniki živim, gde nam je naša vodička povejdala neka več o samoj vesi, življenji v vesi… te smo si fajn pomali šli proti Malomi Triglavi. Mogli bi videti, kak smo vsi važni bili, kda smo se na Triglavi slikali. Rejsan lejpi spomin za vse nas. Pa eške pasalo nam je, ka smo se malo sprehodili. Poglednoli smo si tudi Porabsko domačijo in gvüšna sam, ka de to, kda se vse vrejd vzeme, eške en velki zaklad Slovenskoga Porabja. Mislili smo, ka idemo z Andovec pomali proti domi, ka smo rejsan že dosta vsega vid-li. Liki nam je radovednost nej dala mejra in smo si šli poglednot eške graničarski muzej ali Muzej obmejnih stražarjev v Števanovcaj. Te muzej je biu postavleni v spomin na zaprejto mejo, železno mejo in čas odrezanosti Porabskih Slovencev od matične domovine. Dobro je bilo povedano med samim obiskom muzeja, ka je to nej spomin, liki opomin na tiste čase. Puni lejpih vtisov, novih informacij, malo čustveni, smo se težko poslovili od naše Marijane. Moremo njej eške idnouk povedati lejpa fala. Dosta naši izletnikov je pravlo, ka brez takšnoga dobroga vodenja verjetno ne bi mogli spoznati té strani Porabja, na takši dober način. Lejko se pelamo skouz pa si sami vse poglednemo, liki nikdar sami ne bi začütili toga utripa. Eške par dni po izleti smo vsi bili puni vtisov. Fajn nam je bilo, trno fajn in obečamo, ka pa pridemo. Čiglij mogoče nej vsi vküper, liki vsakši sam, mo se radi vračali. Tak kak se rada vračam ges. Na tisti konec sveta, gde se čas stavi. Jasmina Papić Izletniki pri andovskom Malom Triglavi OTROŠKI KOTIČEK Jezikovne počitnice v Piranu Dijaki monoštrske gimnazije in srednje strokovne šole Béla III. smo imeli možnost, da smo se skupaj z učenci dvojezičnih osnovnih šol lahko udeležili že četrtih jezikovnih počitnic v Piranu. Tabor, ki je trajal od 8. do 15. julija, je organiziral Zavod za šolstvo OE Murska Sobota skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem. Vseh skupaj se nas je udeležilo 38 otrok ter 4 spremljevalci. Zunaj tega pa je še prišla z nami gospa Metka s svojim sinom, ker je ona izvajala za nas gledališke delavnice. V četrtek smo se že zjutraj ob pol sedmih odpravili od doma. Med potjov smo imeli krajše postanke, kljub temu pa smo že okrog enih prispeli do cilja, do Pirana. Tukaj nas je že čakal naš zelo dober prijatelj gospod Dominko. Po kosilu smo se namestili na OŠ Cirila Kosmača. Popoldne pa smo obiskali Fieso. Tukaj smo preživeli čas do večerje. Po večerji pa smo se potepali po mestu. Da bi tudi drugi dan bili aktivni, smo šli pravočasno spat. Prišel je čas, ko smo morali vstati. Po zajtrku pa nas je že čakala naša dob-ra znanka, učiteljica Zorica. Ona nas je cel teden učila slovenščino. Dopoldan smo preživeli na plaži, kjer smo imeli plavalni tečaj z učiteljico Dunjo. Tisti, ki niso vedeli plavati, so se v tem tednu naučili. Po kosilu in počitku pa smo se odpravili v mesto, kjer smo si ogledali akvarij. Ta je bil ustanovljen leta 1963, leta 2009 pa so ga popolnoma prenovili. Ima okrog 70 vrst morskih organizmov. Tu smo videli veliko živali, kot npr. školjke, rake, ribe, ožigalkarje, polže, itd. Po ogledu smo se spet odpravili na plažo. Zvečer smo imeli različne delavnice. Tretji in četrti dan smo imeli veliko delavnic. Te so bile: slovenščina, gledališka dejavnost in glasbena vzgoja. Med njimi smo imeli seveda tudi plavalni tečaj. V nedeljo pa je prišla tudi višja svetovalka za šolstvo v Porabju gospa mag. Valerija Perger s svojim sinom s Samuelom. Do konca tabora sta bila z nami. Ob koncu tedna smo vsak večer šli v mesto in smo si tam na televiziji ogledali svetovno prvenstvo v nogometu. Fantje so se tega zelo veselili. Na koncu so bili tudi taki, ki so se veselili rezultata, bili so pa taki, ki so bili razočarani, saj bi jih bolj veselilo, če bi zmagala Nizozemska. V ponedeljek po plavanju in učenju smo se peljali z ladjo v Koper. To nam je bilo zelo všeč. V torek smo spet imeli delavnice. Predzadnji dan smo popoldne zopet imeli izlet. Peljali smo se na reko Dragonjo. O njej smo zvedeli veliko od učiteljice Andreje. Rekla je, da je za mnoge Dragonja samo mejna reka z republiko Hrvaško. Tisti, ki pa z njo živijo, in tisti, ki jo pogosto obiskujejo, pa vejo, da reka, njena dolina in tudi njeni ljudje v sebi skrivajo bogastvo preteklih tisočletij ter številne lepote sedanjosti. Flišna geološka podlaga pa je najpomembnejša značilnost doline Dragonje. Tu smo delali tudi poskuse in ugotavljali, kaj je peščenjak in kaj je lapor. Zmerili smo temperaturo vode in zraka in smo dobili zelo velike številke. Ta dan zvečer smo pripravili tudi kratek kulturni program. V njem so najprej nekateri plesali, potem smo predstavili dve kratki igri, na koncu pa smo zapeli pesem Mi se imamo radi. Zaigrali smo igri z naslovoma Zdaj sem pa vsega sita in Mojca Pokrajculja. Ob koncu pa so najlepše tri risbe tudi nagradili z malim spominčkom na morje. Dogovorili smo se pa, da bodo vse risbe razstavljene v informativnem centru. Ko pa se je stemnilo, smo opazovali zvezde s predhodnim predavanjem. Zadnji dan smo še imeli tekmovanje v plavanju. Ker je vsemu lepemu enkrat konec, smo se po kosilu odpravili domov. Okrog osmih smo vsi prispeli na svoje domove. V imenu gimnazijcev in srednješolcev bi se rada zahvalila organizatorjem za ta čudovit teden, saj smo se vsi vrnili domov z lepimi spomini in upamo, da bomo imeli še možnost. Hvala tudi spemljevalcem za to, da so nam ves čas pomagali in so pazili na to, da se naj ne zgodi kaj hudega. Martina Zakoč Letos smo spet dobili možnost, da se lahko prijavimo na jezikovne počitnice. Iz Dvojezične osnovne šole Jožefa Košiča Gornji Senik je prišlo 15 učencev. Nekateri so bili prvič v taboru, drugi pa so že bili večkrat. Tabor se je začel 8. julija v Piranu, na osnovni šoli Cirila Kosmača. Imeli smo pester program. Vsak dan smo dopoldne plavali, bili so takšni, ki so se zdaj naučili. Popoldne pa smo imeli jezikovne ure, glasbeno vzgojo in gledališke delavnice. Cel teden je bilo lepo vreme in zelo vroče, zato smo se lahko sončili in zdaj imamo lepo barvo. V petek popoldne smo bili v piranskem prenovljenem akvariju. V bazenih smo si lahko ogledali okoli 200 morskih živali. V posebnem prostoru pa je velik bazen, v katerem plavajo morski psi. Na jezikovnih urah smo se ukvarjali s slovnico, vadili smo sklanjatve, pridevnike in glagole. V nedeljo zvečer smo šli v mesto gledat svetovno prvenstvo po televiziji. Enkrat smo se peljali z ladjo v Koper. Tam smo si ogledali Titov trg, ki je središče starega mesta. Zvečer smo igrali v gledališki delavnici in risali morske risbe, iz katerih smo imeli razstavo. Potem smo se sprehajali v mestu na glavnem trgu, jedli smo sladoled, drugi pa so šli na pico. V sredo smo se peljali na izlet v dolino Dragonje, ki je mejna reka z republiko Hrvaško. Pot smo nadaljevali v Sečo, kjer smo si ogledali kaktusov vrt. V njem smo lahko videli veliko vrst kaktusov in to smo se tudi naučili, da kaktusi spadajo med večletne rastline in živijo od nekaj do preko 300 let in rastejo zelo počasi. Bilo je zelo zanimivo. Po večerji smo nastopali na zaključnem programu, na katerem smo vsi sodelovali. Plesali smo in smo predstavili gledališko igrico z naslovom Mojca Pokrajculja. Kljub temu, da smo se počutili dobro, je prišel konec tabora, ko smo se morali posloviti. Z lepimi doživetji smo se vrnili domov. Hvala lepa organizatorjem, da so poskrbeli za jezikovni tabor. Učenci DOŠ Jožefa Košiča Gornji Senik MLAŠEČI KAUT Na obisku v 660 let starih Števanovcih PETEK, 30.07.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 6.55 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI: DALJINSKI UPRAVJALNIK, RIS., 10.20 BISERGORA: LETNI ČASI, LUTK. NAN., 10.35 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.45 NAZAJ V ŠOLO, DOK. FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA: CIRKUS, 11.25 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 12.15 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 MOUNT EVEREST, DOK. ODD., 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RISANA NAN., 16.00 RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: POGUMNA DEJANJA, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 ZGNZ - BIG FATHER/2, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 BEJBI BUM, TV NAN., 20.30 ŠTEVERJAN 2010, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.07.1992, 0.55 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PETEK, 30.07.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.30 TV PRODAJA, 11.00 EVROPSKI MAGAZIN, 11.30 ČRNO BELI ČASI, 11.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 30.07.1992, 12.40 (NE)POMEMBNE STVARI: BONTON, 13.30 MULČKI,, OTR. SER., 13.55 GLASBENI VEČER, 15.25 PODOBA PODOBE: NOVA PODOBA NARODNE GALERIJE, 15.50 ISTRA SKOZI ČAS: OBDOBJE RIMA IN POZNE ANTIKE, 16.55 MINUTE ZA ..., 17.25 MOSTOVI - HIDAK, 18.00 BARCELONA: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, 22.15 VLOMILCA, AM. FILM, 23.45 ZAKON V MODREM: IZGINULA VENERA, IT. NAD., 0.35 ZAKON V MODREM: ZAUPANJE JE VSE, IT. NADALJEVANKA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 31.07.2010, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: POGUMNA DEJANJA, 7.15 MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, LUTK. PREDSTAVA, 7.45 MIHEC IN MAJA: TRIJE KRALJI, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: PISMONOŠA, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: HO, HO ... HODOŠ IN ČRKA H, OTR. NAD., 9.15 RIS., 9.30 TOLPA IZ SUGAR CREEKA, AM. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.15 POROČNI VALČEK, NEMŠ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 POLETNI ZAKAJ PA NE, 17.35 NA VRTU, 18.00 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 MOJA ŽENA, MAURICE, FR. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA, 23.45 IZPOVEDI NEVARNEGA UMA, AM. FILM, 1.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.07.1992, 2.05 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL SOBOTA, 31.07.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.35 TV PRODAJA, 8.05 SKOZI ČAS, 8.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 31.07.1992, 8.40 POSEBNA PONUDBA, 9.00 MINUTE ZA ..., 10.05 BARCELONA: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, MARATON (Ž), 12.35 ZIMSKI SPOMINI: VANCOUVER - ZOI 2010, HOKEJ NA LEDU, KANADA - RUSIJA, 15.10 VRHUNCI SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU: NEMČIJA - SRBIJA, 16.50 ZDA - ALŽIRIJA, 18.30 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, 21.35 KRANJ: DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI, FINALE, 23.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.50 BON JOVI - LIVE IN LONDON, 0.45 SOBOTNO POPOLDNE, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 01.08.2010, I. SPORED TVS 7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 9.20 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 OZARE, 11.05 PRIMORSKA ZNAMENJA: KRAŠKI PILI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ŠTEVERJAN 2010, 14.30 NA LEPŠE, 14.55 PRVI IN DRUGI, 15.20 ŽIVLJENJE KOT V FILMU, SLOV. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 MESTO NA ROBU, DOK. FILM, 18.05 MOJA SESTRA TINA, KRATKI FILM, 18.25 TONI IN BONI, RIS., 18.30 MUSTI, RIS., 18.35 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 OGLASI + NAPOVEDNIKI, 20.05 POZABLJENI ZAKLAD, SLOV. FILM, 21.35 ŽREBANJE LOTA, 21.45 INTERVJU: IVAN SIVEC, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 SESUTI HARRY, AM. FILM, 0.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.08.1992, 1.05 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 01.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.00 TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 01.08.1992, 8.05 30. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 8.40 ŠPICPARKELJC, AVST. FILM, 10.05 BARCELONA: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, MARATON (M), 12.35 MED VALOVI, 13.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.35 MOUNT EVEREST, DOK. ODD., 14.35 PLAVAJ ZDAJ!, ŠPORTNA ODDAJA, 14.50 ZIMSKI SPOMINI: VANCOUVER - ZOI 2010, SMUČARSKI SKOKI - SREDNJA SKAKALNICA, 16.20 VRHUNCI SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU: GANA - NEMČIJA, 17.50 SLOVAŠKA - ITALIJA, 19.30 BARCELONA: EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI, 22.10 OBISKOVALCI V AMERIKI, FR.-AM. FILM, 23.35 RIM, ANG.-AM. NAD., 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 02.08.2010, I. SPORED TVS 7.05 UTRIP, 7.20 ZRCALO TEDNA, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: SPUŽVA, RIS., 10.10 VIPO, RIS., 10.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.35 ŠPORT ŠPAS, 11.00 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.25 ŠOLA EINSTEIN, 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAŠI VRTOVI: MIHAEL TOMAN, DOK. SER., 13.40 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PIKA NOGAVIČKA, RIS., 16.05 RISANKA, 16.10 BUBA GUBA, LUTK. NAN., 16.30 PODSTREŠJE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 KLOVN KIRI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZV. NAN., 20.40 STARŠI V MANJŠINI, ANG. NAD., 21.10 ISTRA SKOZI ČAS, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SAŠA VUGA - PORTRET OB 80-LETNICI AVTORJA, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.08.1992, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 02.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.05 SOBOTNO POPOLDNE, 13.15 TV PRODAJA, 13.45 30. SREČANJE TAMBURAŠEV IN MANDOLINISTOV SLOVENIJE, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, 14.45 POSEBNA PONUDBA, 15.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 02.08.1992, 16.00 OSMI DAN, 16.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 18.00 POLLY ADLER, AVST. NAD., 18.40 ROŽNATI PANTER, 18.55 IZ SOBOTNEGA POPOLDNEVA, 20.00 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA, DOK. SER., 21.05 PLAVOLASKINE LJUBEZNI, ČEŠK. FILM, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 BRATJE 1, AVST. FILM, 0.15 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA, 1.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 03.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 TIGER SEVERIN, 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.40 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.10 BIBIJI, RIS., 10.15 ZLATI PRAH, LUTK. NAN., 10.25 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 10.35 FELIKSOVA PISMA, RIS., 10.45 ZLATOLASKA IN TRIJE MEDVEDI, LUTK. PREDSTAVA., 11.15 ZGODBE IZ DIVJINE, ANG. DOK. NAN., 11.55 INTERVJU: IVAN SIVEC, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SKOZI ČAS, 13.25 PISAVE: SAŠA VUGA - PORTRET OB 80-LETNICI AVTORJA, 13.55 DUHOVNI UTRIP, 14.10 PRIMORSKA ZNAMENJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 IZGANJALCI VESOLJCEV, RIS., 16.10 RISANKA, 16.15 PROFESOR PUSTOLOVEC, 16.30 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 18.00 NAŠI VRTOVI, DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VRTIČKARJI, TV NAD., 21.00 CATHERINE DESTIVELLE: ONKRAJ VRHOV, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 REŠEVANJE SADAMA, DOK. ODDAJA, 0.00 PRAVA IDEJA!, 0.35 ZGODOVINA ARHITEKTURE, 1.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.08.1992, 1.30 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL TOREK, 03.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.00 TV PRODAJA, 14.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 14.55 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 03.08.1992, 15.45 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 17.45 ŠTEVERJAN 2010, 19.00 INTERVJU: GREGOR GOLOBIČ, 20.00 MED VALOVI, 20.35 MUZIKAJETO: REGGEA, 21.10 PRAVA IDEJA!, 21.45 RDEČI PRAH, JUŽNOAFRIŠKI FILM, 23.40 SAC: MOŽJE V SENCI, FRANCOSKI FILM, 1.20ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 04.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA - BLATNI VOJC, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK: AVSTRALIJA, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: ČUDEŽNA BUČA, RIS., 10.15 OBISK V AKVARIJU, 10.20 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAN., 10.40 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.00 POTPLATOPIS, 11.20 ZGODOVINA ARHITEKTURE, DOK. SER., 11.55 ONKRAJ VRHOV, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZVIRNA NANIZANKA, 13.55 DRUŽINA: VARNI KORAKI, DOK. SER., 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN, RIS., 15.55 MEDVEDEK: UGANI, KAJ VIDIM, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 K-2, DOK. ODD., 18.15 SKRIVNOSTNA SONČNICA, DOK. ODD., 18.30 BOJAN, RIS., 18.35 LENI IN ČIVKA, RIS., 18.40 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 LJUBČEK, AM. FILM, 21.40 ŽREBANJE LOTA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 BREZ REZA, 23.45 K-2, DOK. ODD., 0.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.08.1992, 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL SREDA, 04.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.55 TV PRODAJA, 12.25 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 04.08.1992, 12.50 KNJIGA MENE BRIGA, 13.40 GLASBENI VEČER, 15.00 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA: RUDI KRIŽANIČ, 16.00 MOSTOVI – HIDAK, 16.30 ČRNO BELI ČASI, 17.20 GOSPOD PRVA VRATA DESNO, FR. FILM, 18.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 19.00 NA VRTU, 19.25 Z DAMIJANOM, 20.00 SLOVENSKI OKTET V POSTOJNSKI JAMI, 20.50 MAKSIM MRVICA IN ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 21.25 S POTI PO PATAGONIJI, DOK. ODD., 22.05 TONE PARTLJIČ: ČAJ ZA DVE, 23.45 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 05.08.2010, I. SPORED TVS 6.50 KULTURA, 7.00 ODMEVI, 7.40 NA ZDRAVJE!, 9.00 TIGER SEVERIN, RIS., 9.05 MOJSTER MIHA, RIS., 9.15 MARČI HLAČEK, RIS., 9.35 MODRO POLETJE, ŠP. NAD., 10.05 BIBIJI: KLJUČ, RIS., 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.05 BERLIN, BERLIN: KONEC TEDNA NA DEŽELI, NEMŠ. NAN., 11.35 SVETO IN SVET: EVROPSKO LETO BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 BEJBI BUM, TV NAN., 13.50 VRTIČKARJI, TV NAD., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI-HIDAK, 15.45 VIPO - PUSTOLOVŠČINE LETEČEGA PSA, RIS., 16.00 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.10 MOJ DOM JE NA OTOKU, DOK. FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI: MAGIJA, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 BELA, RIS., 18.45 KATKINA ŠOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČEZ PLANKE: BOSNA IN HERCEGOVINA, 21.00 DOMOVINA PETRA KLEPCA, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 MEDNARODNA OBZORJA: GRČIJA, 0.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.08.1992, 0.50 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 05.08.2010, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 05.08.1992, 12.20 BREZ REZA, 13.30 V OSEMDESETIH VRTOVIH OKOLI SVETA: SREDNJA AMERIKA, DOK. SER., 14.30 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 15.25 EVROPSKI MAGAZIN, 15.55 POMAGAJMO SI, 17.00 MOSTOVI-HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: SLAŠČIČAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG: UNICA, 19.00 VELIKI SPOMLADANSKI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 20.00 GOSPOD ČUDOVITI, AM. FILM, 21.35 FRIDA, AM. FILM, 23.45 SAMOSEŽIG, ANG.-KAN. NAD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL Člani okoljevarstvene civilne organizacije Geo-Environ, ki ima sedež v Szegedu, so po desetih letih zopet obiskali Števanovce. Organizacijo so pred več kot dvajsetimi leti ustanovili študenti geografije na Filozofski fakulteti v Szegedu (Tamás Buday, Zsolt Novák Kovács, in dr. Imre Tóth). Ti so v Števanovcih iskali naravne studence in so jih našli 257. Ugotovili so tudi, da iz 65 večjih studencev vsako minuto neporabljeno odteče 115 litrov pitne vode. Učitelji geografije so za Števanovčane napisali in izdali 50-stranski lokalnozgodovinski zvezek z naslovom 650 let Števanovcev. V majhni izdaji so obravnavali tudi podatke tistih otrok, ki so se rodili leta 1999, zato so se srečanja udeležili vsi štirje, in sicer Kristóf, Szilárd, Dorina in Vanessza. Slavljenci so dobili tudi skromnejše darilo in so se odločili, da se bodo srečevali tudi v bodoče. Na prijetnem srečanju so bili navzoči sedanja ravnateljica pa tudi nekdanji ravnatelj, učitelji in nekaj staršev. Po srečanju so geografi na povabilo direktorja Narodnega parka Őrség obiskali še Muzej mejne straže v Števanovcih. Naslednje srečanje bo čez eno leto, ob 125. obletnici rojstva Avgusta Pavla. dr. Imre Tóth predsednik organizacije Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu zveza.hu