logaške NOVICE glasilo skupščine občine logatec leto XXIII štev. 1 april 1992 SPREJET JE OBČINSKI PRORAČUN Občina nima več lastnih davkov in prispevkov. Porabo predpisuje republika, ki tudi zagotavlja potrebni denar. Ta poraba znaša za letos 137 milijonov tolarjev. /,a vse drugo je treba /brati sredstva i/, drugih virov. Zbori obe. skupščine so v začetku aprila glede na učinkovit izid lanskega proračuna s prepričljivim zaupanjem sprejeli IctoSnji tudi konstruktiven Občinski proračun v znesku 374,5 milijona tolarjev. Tekoči tlel znaša 145 milijonov, 30 milijonov zajema sklad stavbnih zemljišč, skoraj 200 milijonov pa je predvidenih dodatnih virov. Poraba sredstev je začrtana takole: ca delo vseh upravnih organov <>2 milijonov tolarjev, za l.im. družbene dejavnosti 55, /a drugo javno porabo (časopisi, vzdrževanje spomenikov, zgod. arhiv, statistiko, krajevne skupnosti, stranke, obrambo, požarno varnost ipd.) 6 milijonov, za nujna vzdrževalna dela 17 milijonov, /a odplačilo kreditov, obvezno in tekočo prorač. rezervo ter intervencije v kmetijstvu Se dobre 4 milijone. V zadnji lanski Številki našega časopisa smo objavili pogovor s predsednikom IS, Vladom Pueem. v katerem je bil govor o letošnjih načrt ih. Kaže, da napovedi niso bile pretirane, saj jih je večina zajela v proračunu, čas pa |e dodal še nekatere nove. Med investicijami omenimo najprej razširitev telefonskega omrežja v Logatcu. 26. marca se je pričela vgrajevali nova telefonska centrala, za katero je zakupljenih 900 novih številk. Vzporedno se gradi nova povezava /vrhniško centralo, kar bo končno povečalo prepustnost sedanjih, pa tudi novih povezav. Naložba ho brez. centrale veljala 2M> milijonov. Montaža ho končana v 4 lednih: zatem se začne priključevanje tistih naročnikov, ki jim to omogoča že closlejšnja razpeljava telefonskega omrežja v Dol. I ogalcu. Nekako obenem bo sleklo delo za povečanje Števila priključkov na hotenjski centrali za 40 novih številk. Začenja se tudi projektiranje razširitve rovtarske centrale. Nekaj republiških sredstev bo Slo za ureditev nekaterih cestnih odsekov: najprej za dokončno obnovo in asfaltiranje ceste Kovic - /.iri, zatem Se za dokončno ureditev ceste Laze - Unec. če bodo le rešena lastninska vprašanja na spornih zemljiščih, sicer pa se bo denar porabil za ureditev nekaterih črnih točk na cesti Logatec - Laze. Do 15. maja naj bi bilo končano - če bodo ugodne vremenske razmere - asfaltiranje 2 km ceste iz Rovi proti sv. Trem kraljem. V delo gredo projekti za ureditev pločnika oh magistralni cesti (lor. Logatec - Kaleč ter idejni projekt dela ceste lahor - /idovnik. Predvidena so nekatera zemeljska dela za rckonsruk-Cijo ceste Kalce - llrušica, popravilo mostu na Mariinj hrihu ler rekonstrukcija poti v .lakovici. Oh tem teko na Republiki še pogovori za modernizacijo t. im. "kellike" od Kale do kohiča. Med družbenimi objekti navedimo najprej priprave na gradnjo osemletke v Rovtah, zalem ureditev Sole v I a/ah in prispevek h gradnji Karnasovega doma za ostarele v (lor. Logatcu. Sem /apiSimo Se zunanjo ureditev (okrog) Notranjske 14, obnovo "Starega vrtca" na Notranjski 4, kjer bodo urejeni prepotrebni prostori za logaško glasbeno šolo m projekt ureditve objekta ZB regijsko središče na Tržaški 105. Nekaj denarja bo namenjenega ludi obnovi objektov kulturne dediščine, ureditvi stadiona na Sekirici in delni komunalni ureditvi gospodarske cone "Ziipolje" Če k navedenemu pripišemo še sofinanciranje mlekarne v l.azah. dobrih f> milijonov tolarjev za sklad za gospodarski razvoj in intervencije v občini I ogatee ler dobrih 30 milijonov za sklad stavbnih zemljišč, zaokrožimo del proračuna iz drugih virov (brez telefonije) na 200 milijonov tolarjev. Med nujnimi vzdrževalnimi deli navedimo p. ure k dovozni cesti. Da bo okolje resnično čistejše, se načrtuje novi projekt medobčinskega odlagališča, ki prostorsko še ni določen, lako še ni znano, v kateri izmed občin bo novo odlagališče. O sedanjem odlagališču in načinu zbiranja odpadkov bodo verjetno dobrodošle sugestije Zelenih Logatca - pa tudi drugih občanov. A.Č. Po novem je občina ustanovitelj javnih zavodov za vzgojo, izobraževanje in varstvo otrok. Med te zavode sodijo: - Osnovna šola 8 talcev v Dol. Logatcu s podružnicami v Roviah, I .azah in na Vrhu, - Osnovna šola Tabor v Gor. Logatcu s podružnicama v Iloledršici in Rovtarskih Zibršah, - Glasbena šola v Dol. Logatcu - Vzgojno varstveni zavod "Ku-rirček" v Dol. I .ogaleu z enotama v Iloledršici in v Rovtah. Vsak zavod upravlja svet zavoda, ki ga v štiriletnem mandatu sestavljajo po trije predstavniki pedagoških in drugih strokovnih delavcev zavoda, trije predstavniki ustanovitelja in prav tako trije predslavniki staršev. Zavod predstavlja in zastopa ravnatelj, ki je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela. Temu je v pomoč pomočnik ravnatelja. Mandat obojih traja štiri leta. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Zavod ima še druge strokovne organe: učiteljski zbor, učiteljski oz. vzgojiteljski zbor oddelka, razrednika oz. vodjo oddelka ... Za vključevanje vpliva staršev na življenje in delo zavodov se izvoli na roditeljskih sestankih svet staršev. Naloge upravnih in strokovnih organov ureja statut zavoda. Zavode pretežno financira republiški proračun, le del materialnih stroškov, nanašajočih se na tekoče in investicijsko vzdrževanje pa sofinancira občinski proračun. Deloma se zavodi financirajo tudi s plačili staršev za oskrbo otrok, s prodajo blaga in storitev z darili ali tudi kako drugače. Maš DELOVNI CAS V TRGOVINSKIH, GOSTINSKIH IN OBRTNIH OBRATOVALNICAH Občinski odlok določa najkrajši delovni čas v trgovini, gostinstvu in v obrtništvu. Na osnovi priglasitve izda občinski upravni organ soglasje k razporeditvi delovnega časa obratovalnic. Enako velja tudi za vse spremembe: daljši, krajši delovni čas ali najava za začasno zaprtje obrata (zaradi dopusta ali kakega drugega razloga). Obveznost minimalnih tedenskih oz. dnevnih urnikov natančneje ureja navedeni (xtlok, ki zahteva tudi, da je delovni čas jasno razviden ob vhodu v obratovalnico; enako velja tudi za sporočilo o začasnem zaprtju obratovalnice. Maš _— ZAHVALA SKUPŠČINI OBČINE LOGATEC IN OBČINSKEMU ŠTABU ZA CIVILNO ZAŠČITO ZAHVALA Izvršni svet skupščine občine Idrija in Občinski štab za civilno zaščito se v svojem imenu in v imenu vaščanov Onega vrha zahvaljujeta za hitro izkazano pomoč po eksploziji vojaškega skladišča v Črnem vrhu g. Oblaku ter občini Logatec za ponuđeno pomoč pri sanaciji posledic. V prilogi vam pošiljamo fotografijo, ki je nastala takoj po eksploziji, z željo, da jo skupaj z zahvalo objavite v vašem občinskem glasilu. Načelnik oddelka za splošne zadeve SO Idrija ZorfcO Vol i kanj c LEP je kabelski program Ob tem, ko se je snovala kabelska televizija v Dolenjem Logatcu, ki mimogrede prinaša sliko tako imenovanih zemeljskih in satelitskih programov, je dozoiela tudi misel o lastnem, logaškem televizijskem programu. Na 12. kanalu lahko torej v Dolenjem Logatcu spremljate Logaški eksperimentalni program (LEP), o katerem bi vam radi, dragi bralci, namenili nekaj besed. Začetek je, seveda, vedno težak. Začeli smo z video stranmi, to je nekakšen telivizijski časopis, ki mu obračamo strani v uredništvu. Aktualnost mu spreminjamo tedensko, v njem pa delajo novinarji, uredniki in tehnično osebje. Za zgled smo pač vzeli podobne sisteme po Sloveniji, kjer podobne programe že imajo, in pa osrednjo TV hišo. Denar jc kajpak vedno vprašanje, zato smo na začetku zadovoljni le z novinarskim delom, ki prinaša obvestila o domačih dogodkih in problemih v časopisni obliki. Vendar mu le dajemo bodočo televizijsko obliko, to je predvsem aktualnost, jedrnatost in informativnost. V dobrem letu, začeli smo 5. decembra predlani, pa bi radi imetnike kabelskih priključkov tudi s sliko, torej s pravim televizijskim poročanjem, obveščali o logaški občini, pripravljali okrogle mize na domače teme, predstavljali zanimive osebnosti in še kako drugače naredili logaški kabelski spored bolj zanimiv. V tem času skušamo namreč zagotoviti sredstva za nakup potrebne opreme, predvsem kamer, montažnih enot in druge tehnike, ki omogoča pripravo slikovnega materiala za oddajanje. Zc zdaj pa lahko napovemo, da bomo obdržali tudi video strani. Razmišljamo tudi o razširitvi rubrik. Uvedli smo "zeleni telefon", pripravili vrsto anket in spre- jemali pobude za nove televizijske oblike. Kljub temu, da nikakor nočemo postati edino komercialna televizija, je kajpak sila pomemben dele/ lastnega denarja, ki ga skušamo ustvariti z reklamami in marketingom nasploh, saj naročnina za celoten kabelski sistem namenja le nekaj sredstev za LEP. Ogrevamo se za delno sistemski) rešitev financiranja, tO pomeni za slalen priliv sredstev, saj bomo le tako lahko zagotovili program. Tale zapis je namenjen v prvi vrsti obvestilu, kako delamo in kaj smo si zamislili, vsekakor pa bi radi sprejeli tudi pobude gledalcev. V prvem tednu februarja je nekatere lastnike kabelskih priključkov obiskal novinar LEP-a z. vprašalnikom o kabelskem sistemu in posebej 0 logaškem programu. Seveda, pa je že zdaj tudi odprt telefon na krajevni skupnosti Naklo (741 216), kamor lahko sporočate svoja mnenja, lahko pa jih tudi zapišete in nam jih pošljete. Po izkušnjah podobnih lokalnih televizijskih postaj pričakujemo obilo sodelovanja občanov. Ne le s pripombami, ampak ludi tvorno, s sporočanjem dogodkov, zanimivosti in problemov. Tako bomo lahko imeli pester in zanimiv spored, v katerem bo prostora za vsako besedo, ki ustvarjalno spreminja ali bogati naš čas. Primož SAlsK Odgovorni urednik LEP-a NOV KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK Lani julija se jc izteklo petletno obdobje krajevnega samoprispevka v krajevni skupnosti Vrh. Namenjen k bil adaptaciji šolske stavbe. Z izdatno pomočjo občine Loga'.cc ir. s prostovoljnim delom vaščann je bil uresničen zastavljeni plan. Glavna pridobitev je bila uvedba centralnega ogrevanja. Zgrajen je bil tudi vodni zbiralnik, prenovljena šolska kuhinja s sanitarijami. Tudi drugače jc naša krajevna skupnost v zadnjih desetih Iclih precej napredovala. Asfaltirali smo prva dva cestna odseka in tako omogočili dobro povezavo z. Žirmi. Kljub temu pa so potrebe po nadaljnjem posodabljanju krajevnih cest vrhnji problem lake hribovske krajevne skupnosti kot je naša; še vedno nam jc občinsko središče zelo odmaknjeno prav zaradi slabe cestne povezave. Želja, da bi asfaltirali tudi cesto Pil - Hlcvni vrh - Popit jc stara že več let. Padla jc odločitev, da poskušamo z novim krajevnim samoprispevkom. Zaradi znanih zaostrenih gospodarskih razmer smo nekoliko oklevali z razpisom referenduma, po domačijah smo nato poslali anketne lislke, iz. katerih smo razbrali, da jc volja ljudi za nov samoprispevek poz.iliv-na. Predlog jc dobil podporo tudi na zboru vaščanov 3. novembra. Tako je v nedeljo, 17. novembra za uvedbo krajevnega samoprispevka glasovalo 75,6 % vaščanov. Samoprispevek se je uvedel za obdobje petih let: od 1.12.1991 do 30.11.1996. V celoti bo namenjen za posodobitev krajevne ceste skozi Hlevni vrh Zavedamo se, da bo glede na majhno število prebivalcev, dolok sredstev iz. samoprispevka nezadosten in da bo ireha zbirati dodatne vire financiranja. Računamo na podporo občine v okviru programa za razvoj demografsko ogroženih območij. Prav tako računamo tudi na dodatne prispevke po naših domačijah in na pripravljenost za prostovoljno delo. Hkrati pa tudi upamo na uskladitev akcije s krajevno skupnostjo Rovtc, ki ima v načrtu asfaltiranje cestnega odseka Rovtc -Popil. Evlalija ČEI .IK MED ETIKO IN USTAVO V decembru sem napisal prispevek za "Logaške novice", ki bi bil/x> novem letu manj učinkovit, zaloga je objavila "Logaška župnija", t glej I.7., letnik II, liožič 1991) Lam sem ob koncu zapisal tudi: "( e bo ostal 55. člen v Ustavi, bo treba črtati: a) Hipokratovo prisego, b) vsa zdravstvena prizadevanja za obrambo in ohranitev človeškega življenja, c) vse kazenske postopke v zvezi z umori, uboji, zločini... č) prometne znake, ki me ovirajo pri svojeglavi vožnji." To, česar sem se bal, se je zgodilo. Manj kot mesec za tem, se mi zdi to z nami in okoli nas kot zabaviščni prostor po veselici. Blagajna je že morda polna, pa kaj je to, ko so pa enega zaklali, tri peljali v bolnišnico, več se jih je steplo, mladoletni so bili pijani, zelenica je pohojena. park je uničen, javna razsvetljava razbita, nemalo ljudi sprtih med seboj... Kaj Slovenci danes bolj cenimo, visok standard ali visoko etično in moralno življenje? Gospodarstvo (uspešno) brez morale je hudič. Uspeva sicer, vendar nima bodočnosti, je kratkoviden in sam sebi grob koplje. Še bolj boleča je pa raven vzdušja "na veselici". I a je še bolj zaskrbljujoča. Danes redko koga še skrbi, kaj bo z našim narodom. Na lanske dogodke je večina že pozabila, /udi nacisti so se navadili na koncentracijska taborišča in so se tragike zavedli šele po izgubljeni vojni. Sprejem ustave, ki dovoljuje umor nedolžnega, je za narod neprimerno hujše kot izgubljena vojna. Prave težave se bodo šele začele. Ko bom razlagal božje razodetje in nauk Cerkve, ko bom pojasnjeval osebno prepričanje, bom glede tega ravnal vedno protiustavno. Glede temeljnih vrednot človeškega življenja se bom z vsemi močmi boril za resnico in pravico, naj bo to komu všeč ali ne. Sv. pismo pravi: 'Boga je treba bolj poslušati kot ljudi." Končno pa: ni treba biti veren, da spoštuješ in braniš življenje. To je naravni zakon, zato obvezuje vse ljudi, ki so pri zdravi pameti. Upam, da ne bo ostalo pri brezumju in da bo čez čas tudi slovenska ustava bolj človeška in ne bo nasedala civilizacijskim zablodam. Tone KOMPARE KRI ALI 2 DNI? Konec decembra smo imeli v Logatcu spet krvodajalsko akcijo. Sem redna krvodajalka in v ponos mi je, ko s tem dejanjem lahko nekomu pomagam! Skoraj vsako leto pa nastane problem, ko se ugotavlja, do koliko dni počitka sem upravičena za to dejanje. Ni mi za tista dva dni, saj jih tako še nisem nikoli istočasno izrabila, gre za tisti pravi odnos -človek do človeka. Letos pa me je še posebno prizadelo, ko je pristojna oseba pri Mercatorju izjavila "ŽAL, RES, DVA DNI V NAŠE BREME". Te besede so me tako zabolele, da nisem zdržala, da vam ne bi napisala teh nekaj vrstic. Saj mislim, da bi bili lahko ponosni na take delavce, ki se osebno odzivajo na krvodajalsko akcijo. Ti dokazujejo z zgledom, da imajo v sebi nekaj več kot zgolj željo za zaslužkom in nabiranjem let za pokojnino. Dva prosta dneva sta le majhen in skromen simbol hvaležnosti zdravstvene ustanove za kri, ki je, gledano z denarne plati neprimerno več vredna kot dvodnevni zaslužek v podjetju ali ustanovi. Verjetno tega ne morejo razumeti samo tisti, ki ozko in egoistično gledajo na svojo korist, usoda drugih ljudi (življenjsko ogroženih) jim pa ni mar. Potrebno bo še veliko krvodajalskih akcij, pri katerih bodo darovali kri tudi tisti, ki jih prosta dneva motita, da se bo njihova mentaliteta ali usmerjenost spremenila na boljše. Marina MUSEC Po vozovnice na "Staro občino" Vse več dijakov in delavcev, ki se vozijo v Ljubljano, ne izgublja več časa z nakupom mesečnih vozovnic v Ljubljani: lahko jih kupijo v prostorih krajevne skupnosti Naklo. Res, da se je treba potruditi dr> podstrešja na Notranjski 14 (Stara občina), vendar se prav dijakom pozna vsak tolar. Vozovnica, kupljena v Logatcu, je le malce cenejša kol v Ljubljani. 1'oleg mesečnih vozovnic lahko kupite na istem mestu tudi blok vozovnic za posamična potovanja v Ljubljano. Vozni listki veljajo celo leto in so zlasti primerni za vse tisle, ki se občasno vozijo v Ljubljano ali zaradi delovnih izmen ne morejo na "lokalca". Poizkusile.' A.Č. EPIGRAMI Borisu A. Novaku Janezu Janši S poezijo ne zrušiš bojnega letala. A s topom ne dobiš duhovnega kapitala! Nacetu Simončiču Nace tačkast je, nabrit. V njem prelep je biser človeške duše skriti Adolf Pušnik ŽIVOST KMETIC GOZD NAŠ VSAKDANJI Odkar |C Slovenija poslala država, gledamo na mnoge sivari in pojave v našem okolju drugače. Tako sla ludi gozd in les prišla na prepih družbene krinke. Različni ljudje različno gledajo in različno vidijo rešiiev gozdnega vprašanja. Čeprav smo že krepku zakoi tkali v leto 1992, le vedno radi s spominom pobrskamo p<> dogodkih preteklega lei.i rudi kmečke /ene iz Logatca in okolice se lahko pohvalijo 7. zanimivimi dejavnostmi In dogodki preteklega kil. Piva pomembnejši prireditev je bita le tradicionalni "Gregorjev sejem" M Cankarjevi cesti v Logatcu. Kmečki /ene so razstavljale m prodajale vsem dobro znane dobrote ler vsakovrstna semena in obljubljale bogat pridelek, seveda, oh primerni oskrbi. Konec maja so se odpravile na nepo zaben izlel v Belo krajino. < (gledale so si vinsko klet. obiskale tovarno Beti v Melliki in se po/ahavale v gostilni v Črnomlju Posebno pa jim je ostala v spomina kmetija v AdtoMčih, kjer sov prijetnem domačem okolju pokušale pustno domačo medico. Kljub neprijetnemu doživljanju julijske Vojne je koraj/a kmečkih žena obveljala in kol predpripravo na pravi "praznik letve", so se zbrale pri letvi plenice na Vavknovea griču, Pravi kmečki praznik pa je bil 25. avgusta na Medvedjem brdu pri cerkvi. Ves dan smo gostili kmečke /ene i/ Savinjske doline, s katerimi smo osla le v stalnem sliku . razred OS K talcev I OgatCC Moj kuža Moj kuža je Luža, ga rada imam, on pleše in laja ter skače vsak dan. Z menoj se sptehaja in gre na potep, zvečer pa ves truden se uleže pod klop. Urša JAKIČ 5. d 0$ 8 talcev Logatec USPEHI IN SKRBI Logaški tekaški smučarski klub je tudi v letošnji tekmovalni se/oni. ki seje Že skorajda i/tekla, dosegel imenitne uspehe. Andrej Dolenc, njegov predsednik, obenem pa predsednik odbora /a teke pri Smučarski zvezi Slovenije, je v razgovoru povzel značilnosti sezone iu nanizal nekatera vprašanja, ki se kažejo kot odločilni dejavniki za nadaljnji razvoj tega tekmovalnega sporta na logaškem. Kluh je v minuli se/oni osvojil precej lovorik: Godcev memorial, Srehrno palico, Pokal Črne na Rogli, itn. Najmočnejše so ženske ekipe, pa tudi fantje se vse bolj uveljavljajo. Prvo mesto je doseženo v Emona pokalu - to so mladinske kategorije, kjer sta tudi posamična zmagovalca, Jožko Petkovšek med mlajšimi mladinci in Tanja Zelene med ml. mladinkami. Boris Zelene je visoko uvrščen med starejšimi mladinci, enako tudi Vesna Dolenc, ki zaradi tekmovalnih obveznosti v državni reprezentanci ni tekla vseh tekem v pokalu. V Žito pokalu letos ni osvojeno prvo mesto, zadovoljstvo pa se kaže v velikem številu novih, najmlajših tekmovalcev. Končna uvrstitev ho 2. ali 3. mesto. Kluh ima najmočnejšo žensko ekipo v državi./, velikimi napori je klub organiziral 1. državno prvenstvo v najmlajših in mladinskih kategorijah ter dve tekmi za Žito pokal. Vse tekme so bile dobro pripravljene in izpeljane. /al je tudi v tej sezoni manjkalo snega na Logaškem, zato je bilo ireba trenirali, pa tudi tekmovati predvsem daleč od domačega okolja. S tem je povezanih več žagal: domačini svojih tekmovalcev skorajda nimamo priložnosti ne videli ne spodbujati na tekmovanjih, ki hi jih v boljših snežnih razmerah bilo na domačih terenih več, pa še dragi prevozi na tekme in treninge bi odpadli. S tem hi bili delno razbremenjeni tudi tekmovalci, ki bi čas, ki ga zdaj prebijejo na vožnjah, lahko kakorkoli koristneje uporabili. Mlajše tekmovalce je uspešno treniral Rafael Marn. Zaradi številčnosti mladih navdušencev, pa tudi zaradi lastnih študijskih obveznosti je vprašanje, kako hi /otvoritve državnega prvenstva zmogel to delo opravljal i naslednjo sezono, liil pa bi velik handicap, če bi obveznosti ne bilo mogoče uskladiti: delo je bilo dobro in uspešno opravljeno, pa tudi varovanci so se svojega trenerja privadili in se z njim sprijateljili. Nitjti ustrezno zamenjavo je kaj težko. Starejše kategorije trenira edini zaposleni trener, Pavel Domik. /e pred letom smo vedeli, da brez redno zaposlenega trenerja ne bo mogoče naprej, pokazalo se je, da 10 drži. Brez lako zastavljenega cilja bi težko prišli lako daleč, da bi imeli dve stalni članici državne reprezentance, Urško Fečur in Vesno Dolenc, pa večinsko udeležbo v reprezentanci za pokale OPA, Kunkkala, Topolino. To je zunanja podoba kluba in posameznikov v njem. Kaj vse pa je v ozadju'.' Ogromno organizacijsko delo, zbiranje potrebnega denarja in nedenarnih sredstev za delo poeni strani, vprašanje stimu- lebruarja 1W2. lacij in življenjskih opredelitev ;ck-movalcev na drugi sirani. Malokdo se zaveda kakovosti doseženih rezultatov, saj praviloma štejejo le visoke uvrstitve, ne pa dejanski zaostanki za najboljšimi. Malokdo se zamisli nad napori teh mladih tekmovalcev, ki se obenem redno šolajo, pa so zdoma včasih tudi po K od 10 dni, pa gredo spel na pot.Malo ljudi iskreno ceni napore tekmovalcev, ki so na milosi in nemilost prepuščeni vremenu: lepemu, slabemu, ledeno mrzlemu. Kdo hoče razumeti stiske deklei. ki so njim znane, kdo iskreno podpira vse le napore. Preveč nas je lakih, ki skomignemo z rameni, pa rečemo: saj sami tiščijo v to. Ko pa preberemo v časopisu, da sla logačan ali llo-tenjka zmagala na mednarodnem tekmovanju, pa vsaj nekaj trenui-kov hodimo pokonci, kol da sme kaj prispevali k lemu. C c hi ne bilo posameznikov, staršev teh tekmovalcev, zasebnikov, ki lo dejavnost denarno pod pirajo, če bi ne bilo močne in klene opore v Valkartonu, bi vsa prizadevanja vaditeljev, trenerjev in mladih tekmovalcev ne rodila sadov, ki so jih.Ob vseh doseženih rezultatih bi pričakovali, da se z nadaljnjo naklonjenostjo do sedanjih dobrotnikov, pa še kakega novega, zberejo sredstva za vsaj en kombi, ki bi bil klubova last, da hi z njim lahko prosto razpolagali. Res je: Slovenija je majhna država, resda ima ogromno štev ili > talentiranih in z odličnimi rezultati potrjenih Upornikov, kulturnikov, ustvarjalcev in pouslvarjalcev. Ne bilo bi narobe, če bi vse le potenciale učinkovito uporabili v pri >mo-cijske namene, po tem ili / večjo ekonomsko močjo tudi lažje pokrivali potrebne stroške za njihovo nadaljnje delo. Enako velja za našo občino. J. GOSI ISA KO JE PRIJETNOST VSA NASA Končno! Sneg, namreč. I.etos ga še ni zapadlo toliko, kot v listih "dobrih starih časih", ko so se izza robov spluženih cest videli le še cofi otroških kap. Pa vendarle toliko, da smo lahko preizkusili opremo, na kateri se je že vsaj eno leto nabiral prah, pri tistih, ki smo bolj plitkih žepov, pa še kakšno lelo dlje. Na /aplani je bregov dovolj, m letos, dokler jim odjuga ni odtegnila snežne odeje, niso samevali. Kmalu potem, ko so smuči nehale puščati rjave sledi od zarjavelih robnikov, se je skupina navdušenih domačinov odločila organizirati lekmo v smuku. Manj kot leden dni časa je bilo za prizadevne organizatorje šc vedno dovolj, da je bila tekma zgledno pripravljena. Klekironsko merjenje časa, radijska povezava med Slanom in ciljem, ozvočenje, okrepčevalnica in zanimive nagrade, ki so |ih prispevali domači obrtniki in posamezniki (vsem najlepša hvala!), vse lo je privabilo lepega nedeljskega popoldneva, 2. februarja, čez štirideset tekmovalcev. Veliko več pa je bilo listih, ki so si spusi po skoraj kilometer dolgi progi (to ni bil prvi smuk na tej progi!) raje ogledali z. varne razdalje. Rezultati niso bili pomembni,saj je bil vsakdo, ki je prismučal do cilja, zmagovalec zase. Pokazalo pa seje, da manjka med mladimi tista povezanost, ki jih je združevala v /SMS -jevskih časih. Morda si- ta vrzel na podeželju čuti še toliko bolj. Mladi so bili pobudniki družabnega življenja na vasi, sedaj pa so prepuščeni sami sebi in potisnjeni čez. rob dogajanja. Mar trditev "na mladih sve I sloji", sploh še drži?! Tudi zalo si še toliko bolj želimo takih pobud, kot je bila tekma v smuku, na kateri pa so se organiza- torji zaradi presenetljivega zanimanja (verjetno je bil temu "kriv" tudi odlični Samo Gostisa), odločili leden dni kasneje organizirali še smučarske skoke. Sneg je počakal in lo je bilo šc eno prijetno zimsko popoldne, v čudovitem vremenu, v prelepi /aplani. Ničesar nam ni manjkalo. In za naprej? Nobene nostalgije, nobenih obljub. I.e skromna želja, da hi se tudi listi na najbolj mehkih slolih kdaj pa kdaj spomnili, da so bili nekoč mladi in da danes mladost ni prav nič lažja. Damjan si Alti- JANKO AVTO d.o.o. 61 370 LOGATEC, Tržaška 14 AUTO -| Telefon (061) 741 287 Cenjene kupce obveščamo, da v naši trgovini prodajamo: • nadomestne dele za vozila ISUZU, ZASTAVA, LADA, RENAULT, GOLF • dodatno opremo • mešamo avto lake proizvajalca Glasurit. Prodajamo HI-FI opremo, televizorje, videorekorderje, avtoakustiko, baterijske vložke itd. Po naročilu dobavimo vse, kar potrebujete. Nakup je mogoč tudi na čeke, z odloženim plačilom. V servisni delavnici opravljamo vsa ličarska in kleparska dela za vse znamke avtomobilov. Smo pooblaščeni servis vozil ISUZU. Odprto vsak delavnik od 8. do 19., ob sobotah od 8. do 12. ure. Za vaš obisk se priporočamo! OBČINA LOGATEC Slano vanjsko gospodarsh r> v sodelovanju z najemniki poslovnih prostorov Notranjska 14 razpisuje JAVNINATEČAJ za idejno in tehnično rešitev izvedbe napisnih tabel za poslovne prostore v stavbi na Notranjski 14. Poslovni objekt je spomeniško zaščiten. Natečaja se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe. Dokumentacijo pošljite do konca aprila 1992 na naslov: Občina Logatec, Stanovanjsko gospodarstvo. 61.170 Logatec s pripisom "Notranjska 14". Komisija bo vse prejete rešitve pregledala in najboljšo sprejela. '/. avtorjem najboljše rešitve bo sklenjena pogodba za izvedbo. Za dodatne informacije se lahko oglasite v prostorih Stanovanjskega gospodarstva Notranjska 14 pri Raj kit Rupniku od 7. - 8. ure zjutraj, tudi po telefonu (061) 74h.11.1. MALI OGLASI Logaški Ikarus Samo Gostiša Pred letom dni jc hil v Logaških novicah predstavljen smučarski skakalec Samo Gostita. Zdaj, po preteku sezone, jc čas, da preverimo realizacijo ciljev, ki si jih je takrat zastavil. Nameraval je doseči točke v svetovnem pokalu, uvrstiti se v olimpijsko ekipo, dohiti medaljo na državnem prvenstvu in sploh poleteti čim dlje. Marsikomu se je zdelo, daje prevelik optimist. Pa poglejmo! V svetovnem pokalu je dvakrat dosegel 6., enkrat 7., 8., in 9. in dvakrat 12. mesto, /.bral je 52 točk in se uvrstil na 18. mesto v končnem seštevku svetovnega pokala. Samo sc je kol prvi Logatčan uvrstil na olimpijske igre in lam dosegel 12. mesto, kar je tretji rezultat naših tekmovalcev na dosedanjih olimpijskih igrah na srednjih skakalnicah. Na državnem prvenstvu si je na veliki skakalnici "priskočil" srebrno medaljo. Vsa pričakovanja pa je presegel v poletih. Velikemu uspehu v Obcrstdolfu - 6. in 9. mesto ter odličen osebni rekord 183 m - jc sledil šc večji uspeh na svetovnem prvenstvu v poletih v Ilarachovu, kjer sc jc uvrstil na 6. mesto. Samo je bil eden najbolj obremenjenih tekmovalcev letošnjega svetovnega pokala, saj sc jc udeležil prav vseh tekem in poletov na obeh velikankah; vse tO dokazu- je njegovo izredno fizično in psihično pripravljenost. Šele na zadnji tekmi v Planici je bila velika utrujenost vzrok za nekoliko slabši nastop. Preden se s Samom zazremo v novo smučarsko sezono, sc spomnimo še lega, da je bil v januarju 1992 proglašen za najboljšega športnika meseca v Sloveniji, nedvomno pa je tudi najboljši logaški športnik vseh časov. 12. mesto 4.1.1992 - prve ločke za SP. Želimo mu uspehov tudi v naslednji sezoni, ki bo zanj zelo težka, saj bo moral potrdili svoje mesto v svetovnem vrhu. Janez Ix)štrek AVTOŠOLA PO-LO LOGATEC, Tržaška 11 organizira tečaje cestnopro-metnih predpisov in praktično usposabljanje za voznike motornih vozil A in B kategorije. Telefonske informacije na št. 741-761, pisarna je odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Frizerski salon "VANJA", Rovte št. 98 (pri cerkvi v stari KS) Strižem in urejam pričeske vsem družinskim članom Odprto: od torka do petka od 14. do 18. ure ob sobotah od 7. do 17. ure Telefonska naročila sprejemam vsak dan po 19. uri na štev. 768-070 Občinski odbor SKD vabi vse člane, prijatelje in simpatizer-je na spomladanski zbor ZA SOCIALNO PRAVIČNO DRŽAVO, v petek, 8. maja 1992 ob 19. uri v Narodnem domu v Dolenjem Logatcu. Gostje: Lojze Petrle, predsednik SKD, Peter Reberc, tajnik SKD in dr. Peter Vencelj, minister za šolstvo in šport. Prisrčno vabljeni! Skupina študentov instruira matematiko, fiziko, angleščino, kemijo za osnovne in srednje šole, mehaniko (statiko, trdnost in dinamiko), strojne elemente in termodinamiko za srednje šole. Matematiko, fiziko in kemijo instruiramo tudi za fakultete. Informacije: Tomaž LUKANČIČ, Grič 21, Logatec, tel. 741-257 OKREPČEVALNICA ŽAKEU, Kalce 20a išče dekle za pomoč v strežbi v popoldanskem času. I Spoštovani bralci, pretekli so trije meseci od izida zadnje številke Novic. Zakaj? Zato. ker predvsem ni bilo jasno, kako bo sploh z nadaljnjim izhajanjem občinskega časopisa. Dokler ni bil sprejet proračun, nismo izhajali. Zdaj je znano, koliko denarja občina namenja svojemu glasilu Predvidevamo, da bomo letos lahko izdali 6 številk: to, pričujočo, zalem eno v maju, juniju, septembru, novembru in decembru. Izhajale bodo ob koncu meseca, z morebitnimi odmiki glede občinskega praznika in volitev, ki jim datum še ni opredeljen. Raznosili jih bodo delavci pošte. In še pogled nazaj: v letu 1991 je izšlo 8 številk: januarska, februarska, marčevsko-aprilslai, majsko-ju-nijska, julijska (po končani vojni), septembrska, novembrska in decembrska. Uredništvo 2n memoriam STANE DREMELJ (1906-1992) Profesor Stane Dremelj, kipar medaljer, se je rodil v številni družini 1906. leta na Vrhniki. Svojo likovno nadarjenost je začel kazati že v Buhovi rezbarski delavnici na Vrhniki. Naročilo večjih del pri obnovi farne cerkve Sv. Nikolaja, ga je 1924. leta pripeljalo v Logatec. Z delom je nadaljeval v lesnopredelovalnem podjetju Javor, kamor se je vključil skupaj z vrhniškimi sodelavci: bratoma Francem in Lovrom Gromom. Tod se je mladi Stane Dremelj seznanil tudi z Rudolfom Hamerlitzem. Povabil ga je k rezbarsko bogatemu opremljanju bivanjskega kota, ki je še danes lepo ohranjen. V tej hiši je spoznal tudi svojo bodočo ženo Milico Hamerlitz. V teh letih je tudi z veliko samood-povedovanja obiskoval Tehnično srednjo šolo v Ljubljani, kjer je pri prof. A. Severju in F. Kralju pridobil osnovno kiparsko in medaljersko znanje. Študij je 1930 -1934 nadaljeval na speci-alki v Zagrebu pri prof. I. Kerdiču in se izpopolnjeval v Italiji. Svoja zgodnja medaljerska dela je izdelal v skromni delavnici, ki je stala na dvorišču sedanje Erker-jeve domačije. Iz tega obdobja so ohranjene posamezne manjše plastike in Logačanom vsem znana plastika sv. Boštjana na kapelici, posvečeni padlim v prvi svetovni vojni. Na pokopališču v Dol. Logatcu pa je ohranjeno ambiciozneje zasnovano delo nagrobnik De Glerieve družine. Polnih deset let, z večjimi in manjšimi prekinitvami, je bival ali prihajal v Logatec in s svojim delom vplival na takratno "kulturno klimo", ki je bila tedaj v Logatcu na zavidljivi višini tudi po njegovi zaslugi, iz katere so izšle mnoge kvalitetne prireditve. Leta 1936 se je z družino preselil v Ljubljano v novo zgrajeni dom ob Večni poti, kjer je preživel dobra tri desetletja. Dalj časa po vojni je bil profesor na šoli za oblikovanje v Ljubljani. Zadnjih dvajset let pa je živel v Radovljici. Od tod so njegove posmrtne ostanke pripeljali v Logatec, in v ožjem družinskem krogu, na njegovo lastno željo, v začetku letošnjega leta pokopali. Kot umetnik je zapustil vrsto del. Med njimi največ malih plastik, medalj, novcev, plaket, situl, risb, osnutkov, medalj z upodobitvijo velikih mož slovenske kulture itd. Razstavljal je v Ljubljani, Zagrebu, Cetinju, Sarajevu, Beogradu, Varšavi, Moskvi, Leningradu, Bratislavi, Krakovu, Radovljici itd. Ko se poslavljamo od tako ustvarjalnega človeka, ki je vtkan tudi v zgodovino našega kraja, in izražamo svojcem globoko sožalje, si vsaj zaželimo, da bi imeli tudi mi priložnost kdaj spoznati vsaj del njegove bogate umetniške dediščine. PhvoI Mihevc PETRU KUNCU Samo dan pred Prešernovo proslavo smo pospremili na logaško pokopališče Petra Kunca, ki je za svoje življenjsko delo prejel februarsko priznanje kulturnih delavcev občine Logatec za leto 1990. . Peter Kune je več kot pol stoletja veljal za eno sredniščnih pevskih osebnosti v Logatcu. Svojski so bili njegovi solistični dosežki v zborovskem petju in operetnih igrah. Kot igralec je uspešno oblikoval premnoge karakterne dramske like, najdlje pa je svoje življenje zapisal petju, saj je v Pevskem društvu Logatec prepeval vse do leta 1986. Prepričani smo, da se bodo vedno znova uresničevale besede slovesa iz Carduccijeve pesniške zbirke: Umrli bomo, ali neutrudna vrtela se bo še krog sonca zemlja razsipajoča v hipu tisočero življenj kot iskre. Vedno znova bo odmevala pesem iz mlajših in svežih grl in skozi pesem se bomo spominjali njegovega dela. Odbor za kulturo I^ogatcc MITJU TOLLAZZIJU Kapitanu bojne ladje v pokoju v spomin Mitja Tollazzi se je rodil leta 1926 v Logatcu. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. V jeseni leta 1941 je začel aktivno delovati vOF. V NOV je vstopil 6. julija leta 1944. Pogumno se je bojeval v I. bataljonu Notranjskega odreda, ujet je bil 13. februarja 1945 v bojih odreda pri Sv. Ani (nad Ložem) skupaj s šestnajstimi soborci. Domobranci so ga izročili Nemcem, zaprt je bil v sodnijskih zaporih v Ljubljani, od koder mu je uspelo pobegniti še z drugimi tovariši pet dni pred osvoboditvijo Ljubljane. Po vojni, leta 1950, je dokončal Vojno pomorsko akademijo. V JVM je opravljal mnoge visoke in odgovorne dolžnosti. Kot perspektiven častnik se je pol leta izpopolnjeval v ZDA in nato še pol leta v Veliki Britaniji. Dosegel je čin kapitana bojne ladje (polkovnik) in bil odlikovan z več državnimi odlikovanji in priznanji. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija in brata Franca Gabrovška se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter ostalim, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za opravljeni obred in upokojensko-inva-lidskemu pevskemu zboru za zapete žalostnike. Vsi negovi! Po upokojitvi je aktivno deloval v odboru Skupnosti borcev Notranjskega odreda. . Predsednik odbora NO je bil od leta 1985, obenem pa član odbora Skupnosti borcev XVIII. divizije NOV Slovenije, Z njegovim vodstvom se je delo odbora NO zelo razgibalo. Organiziral je vrsto uspešnih borčevskih proslav na Notranjskem. Njegova zasluga je tudi, da so izdelali spominski znak NO in ga dodelili vsem borcem odreda. Trudil se je za ohranjanje tradicij NOB po osnovnih šolah Notranjske, še posebej v osnovni šoli Notranjskega odreda v Cerknici. Okrepil je sodelovanje z borci iz Gorskega Kotarja. Posebej si je prizadeval, da bi izšla monografija Notranjskega odreda, katero je že pripravljal prezgodaj umrli Franci Strle. Napisal in objavil je več člankov o narodnoosvobodilnem boju na Notranjskem. Intenzivno je pripravljal proslavo 50-letnice ustanovitve Notranjskega odreda, pri čemer pa ga je prehitela smrt. Z njim smo izgubili sposobnega in nadvse priljubljenega soborca in organizatorja. Pokopali smo ga 11. februarja 1992 v Logatcu ob udeležbi številnih soborcev in prebivalcev Notranjske. Skupnost borcev Notranjskega odreda Ob smrti moža, očeta, starega r-xita in pradedka STANETA KLANČARJA se zahvaljujemo dr. Turkovi za zdravljenje v času bolezni, župniku T. Komparetu za pogrebni obred, članom ZZB Logatec in gasilcem GD KLI za sodelovanje pri pogrebu, govornikoma Pavlu Smrtniku in Albinu Čuku in Logaškemu oktetu. Hvala za pomoč sosedom in sodelavcem iz KLI, sorodstvu in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje. Žalujoči: žena lv;mk;i in otroci z družinami n mcmormm ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta Ignacija Hladnika se iskreno zahval|ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njegov spomin, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo obema župnikoma iz Rovt in Šentjošta za opravljen pogrebni obred, Gasilskemu društvu Rovte za opravljen prevoz in predstavniku Krajevne skupnosti Rovte za poslovilne besede ob grobu. Vm njegovi Delo, skromnost in pošten/e tvoje /e bilo življenje, tvoj dom ovila je črnina, a ostala je tišina, ki močno boli. (ljudska) V SPOMIN 21. februarja sta minili žalostni dve leti, odkar si nas zapustil naš najdražji mož, očka in ata IVAN ČERNE Z žalostjo v srcu obiskujemo Tvoj grob in se te spomin-jamo Hvaležni smo tudi vsem, ki se te spominjajo In obiskujejo Tvoj grob. vsi TVOJI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata Stanislava Moroza se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali ob težkih trenutkih, nam izrazili sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi gasilcem, pevcem, gospodu župniku ter g dr Jožetu Skvarči in sestri Ivki za obiske na domu. Vsi njegovi Sem dolgo upal m ie bul. slavo sem upu. strahu dal: srce je prozno, srečno ni. nazaj si up in strtih teli. (Prešeren) ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi dragega sina in brata ANDREJA ALBREHTA se iskreno zahvaljujemo vsem. ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno še mladini iz Žibrš. Hvala vsem darovalcem cvetja in svetih maš ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred Hvala KS Trate za vsestransko pomoč in Gasilskemu društvu za organiziran prevoz Hvala predstavniku KLI-ja za poslovilne besede in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pokropili in pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegm i ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice IVANE TRČEK rojene Pleško, 1910 se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti Hvala vsem, ki so darovali cvetje ali denar za Karitas, maše in drugo Zahvala gre tudi dr. Jožetu Skvarči za ves trud. Posebna zahvala velja tudi g župniku Tonetu Komparetu za iepo opravljeno pogrebno mašo, mladim pevcem pa za pesmi VSI Nil NI "OSTATI SE TU, NE ITI DRUGAM, ČAKATI, DA SE ODPOČIJE DOBROTA, UTRUJENA OD DAROVANJA.' (F. LOKAR) Ta močna želja je ohranjala našo ljubo mamo IVANKO ANDREJAŠIČ roj. ČUK osem mesecev njene težke bolezni med nami Ko nam je do zadnje kapljice izlila vso svojo ljubezen, se je v triinosemdese-tem letu tiho poslovila od nas Mnogovas je bilo, ki ste počastili njen spomin s cvetjem, s svečkami, z molitvijo, s pesmijo Bili stez nami, ko smo poslodnjič šli skupaj z njo na pot, s katere smo se vrnili sami. In ostajate z nami, ko se je s toplo mislijo spominjamo takšne, kot je vedno bila: naša ljubeča In skromna mama. Vsem in vsakomur iskrena hvala. Njeni: Pavel, Jelka in Jože z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka Alojza Šušmelja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali cvetje, ter ga pospremili na njegovi zadnji poti Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Stanku Skufci ter gasilcem Laz in Ja-kovice za svečan pogrebni obred, Viktorju Krmavnarju in Francu Kobalu pa za nepozabne besede ob njegovem grobu. Vsi njegovi Zahvaljujemo se vsem, ki ste ob smrti našega očeta in starega očeta ALOJZA DODIČA sočustvovali z nami, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti Vm njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in strica PETRA KUNCA se iskieno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, se udeležili njegovega pogreba in ga počastili s prijaznim spominom Posebna zahvala dr. Jožetu Skvarču za dolgoletno zdravljenje, logaškim lovcem za organizacijo pogreba, gospodu župniku za svečani obred, govornikoma za besede slovesa, pevcem moškega zbora in okteta ter društvu upokojencev Logatec. /cn;i Rezka in nečakinja Mimi z družino ZAHVALA ob boleči izgubi mojega moža in našega očija Milana Nagodeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali cvetje Hvala za darovanja v druge namene. Zahvaljujemo se podjetju PETROL, sodelavcem Petrola, potapljaški ekipi, g. župniku, VZ Logatec, lovcem, AMZS in vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Zeita lozioi. Klavdija in Scl\islj;in;i LOGAŠKE NOVICE Glasilo Skupščine občine Logatec Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "Lotos" Postojna Naklada 3000 izvodov Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. BITI JE VELIKO VEČ KOT IMETI esmiselje - pravi razum. Je, kar je - pravi LJUBEZEN. Nesreča je - pravi preračunljivost. Samo bolečina je - pravi strah. Brezizhodno je - pravi umetnost. Je. kar je - pravi LJUBEZEN. Smešno je - pravi ponos. Lahkomiselno je - pravi previdnost Nemogoče je - pravi izkustvo. Je. kar je - pravi I II HI 77 V ti.rieh Iried) Ko sem prebrala tole razmišljanje, sem se spomnila Silve. Silve Kranjc - D> beiv, ki razviju in dopolnjuje svojo socialno dimen :ijo v logaški Karilas. kalen' predsednica je. takole se je predstavila na začetki t najinega pogovora Sem človek, ki vseskozi teži k duhovni rasti. Veliko več kol imeti mi pomeni biti. Tlldi zato sem izbrala poklic socialne delavke. Svoje tlelo opravljam z velikim veseljem in ljubeznijo, tako da mi m nikoli v breme. Ko se je v Logatcu ustanavljal Karilas, sem se brez pomisleka odločila za sodelovanje. Živim po načelu molči, moli in delaj. Molči, ker ob obilici govorjenja ostane malo časa za delo. Moli. ker v molitvi dobim oporo in duhovno vzpodbudo. Delaj ker delo krepi duha in telo. Ko zjutraj vslanem. si rečem: Delaj dobro.' Ne kaži ljudem slabe volje in ne tlajaj jim občutka, da niso prišli pravi trenutci Pada sem z ljudmi in med ljudmi. Včasih pa ljubim samoto, da v miru premislim svoja dejanja, da sama v sebi razčistim določena navzkrižja, da najdem pol naprej. Praviš, da si rada med ljudmi in l njimi. V svojem poklicu se srečuješ predvsem s tistimi, ki imajo probleme. Kako najdeš pot do njih? Dnevno redno molim za vse Ijuth. s katerimi s,- bom srečala. Tudi to mi pomaga, da v trenutkih napetosti reagirani kar najbolj strpno. Skušam razumeti vsakogar. Predvsem je treba gledati človeka s srcem m ne z očmi Ugotavljam, da je vedno več tistih, ne glede na starost ali spol, ki trpijo duhovno slisko ■ praznina smisla življenja jih navaja v razne oblike zasvojenosti, predvsem pa v popolno apatijo: nič se več ne splača, nič ni več vrednota, vse je en sam velik nesmisel. Vse več je tudi faiahsličnega mišljenja: ljudje se počutijo nemočne in za vse krivijo usodo, družbene razmere, vzgojo... Menim, da so ti ljudje najbolj potrebni pomoči, zalo se jim tudi največ posvečam. Misliš, daje današnja duhovna praznini) posledica materialne krize? Res je. da je dane več materialnih stisk kot pred časom. Vendar pa duhovna kriza navadno ni v soodvisnosti z materialno revščino. Duhovna kriza je globlja, izhaja iz človeh >ve osebnosti in ne le iz zunanjih okoliščin. Je rezultat porušenega sistemu vrednot - ne vemo, kaj smo, čemu sploh smo'.' Veliko delaš z. mladimi. Njihovi problemi so odraz, razmer v družinah. Stranke so se v svojih predvolilnih programih zavzele /.a dobro družinsko politiko. Kaj lahko država naredi za družino'.' Res, dober program so na tem področju imeli prav krščanski demokrati. Toda iz tega programa, žal. nismo uresničili še ničesar. Družina je še v globlji krizi, kot je bila. Menim, da je skrajni čas. tla hi država na tem področju storila korak naprej. Mlade družine je treba materialno stimulirati, da bi se lahko odločale za drugačen način življenja. Saj ne morejo imeli več smisla za duhovne vrednote, ko pa morajo najprej skrbeli za "ljubi kruhek". Kaj meniš o krilatici, da hoče politika spraviti ženske za štedilnik? Ženske smo se s svojo emancipacijo ločile od svojega bistva - materinstvu in vzgoje otrok, lemu posvečamo manjši del sebe in svojega časa. Naloga politike je. tla prizna in ovrednoti tudi delo matere, ki ostane doma. stvar vsake /Tosameznice pa je. da se vpraša in si iskreno odgovori: kaj hočem bili. kaj je moje poslanstvo'.' Kada hi te vprašala, kaj meniš o splavu, temu. pri nas do kraja spoliti-ziranemu - zlu moderne družbe? Najprej naj poudarim: splav kot ustavna pravica je norost. I o je vendar težka odločitev vsakega posameznega para. I i si za to dejanje odgovoren in nihče ne more odgovarjali namesto tebe Za dobro imaš osebno zaslugo, za slabo osebno krivdo. Ce si lako daleč, da ti tudi življenje ni več svelo, kaj ti je potem sploh svelo'.' Žensk pa, ki splav naredijo, ne moremo obsojali. Doživljajo hude duševne krize pred splavom in po njem. Sama se držim načela: ne sodi nikoli nikogar. Kajti vsak zakaj ima tudi svoj zato. Od ustanovitve lojjaške Karitas januarja 1991 si njena predsednica. Ali lahko kaj več poveš o Karilas? Ce govorimo o Karilas kot ustanovi, povejmo, tla je to mednarodna katoliška (laična) dobrodelna organizacija. Okrog 1.10 nacionalnih Karitas je od leta 1951 združeno v neke vrste konfederacijo - Carilas Iniernationalis, s sedežem v Rimu. Njen namen je hitro in učinkovito spoprijemanje z velikimi stiskami modernega sveta. Njena glavna naU >ga je širili v svetit ljubezen do bližnjega in socialno pravičnost. Sicer pa s,■vajo podobna prizadevanja že v čas prvih kristjanov, ko so z organiziranu nabirkami bogatejši pomagali revnejšim. Karitas pa je tudi temeljna dimenzija krščanstvu? Da. Jezus pravi: Kar sle storili kateremu izmeti mojih najmanjših, sle meni štorih, (ire za dobrodelnost - zaslonjska ljubezen - za katero bi si moral prizadevati vsak kristjan, m1 glede na to ali deluje v Karitas alt ne. Dobro delnost pa je namenjena predvsem ljudem v stiski, ne glede na njihovo versko, narodno alt kakšno drugo pripadnost. ljudje večkrat mislijo, da gre pri Karitas predvsem za zbiranje materialne pomoči. Nikakor ne. Čeprav je litih ta pomembna - npr. ob predlanskih poplavah, lanski in letošnji vojni m z njo povezanimi begunci. Predvsem pa je treba ljudi reševali od duhovnih stisk in spreminjali miselnost ljudi, da bi zaščitili slisko drugega. Je pa pri dejanju pomoči potrebna velika mera taklnosti. Prostovoljno delo pri Karitas je zelo zaželeno, vendar dobra volja prav vselej še ni dovolj. Nekateri problemi so iako veliki (alkoholizem, narkomanija t. da je potrebna še posebna strokovna pomoč. Zato si zelo prizadevamo usposabljali sodelavce v okviru škofijski- in slovenske Karilas. Na kakšen način teče to pri nas? Prek seminarjev. I i so zelo dobro obiskani, pa tudi predavatelji so zelo kvalitetni, da človeka osebnostno in strokovno bogatijo. Imate težave, ker še ni sprejeta ustrezna zakonodaja? Težave obstajajo, predvsem zaradi finančnih zadreg, saj Karitas kot institucija formalno ne obstaja Kljub temu />a smo uspeh realiziran nekaj projektov in odpreti svoj žiro račun št. 501 /0-625-711.1-20001X Karitas Logatec. Trenutno je V logaški občini okroj; 4(1 beguncev. Kako skrbite zanje? Večina teh beguncev stanuje pri znancih, sorodnikih Podatke dobivamo prek centra za socialno tlelo. Hrano in simbolična denarna nakazila zanje oz. družine, pri katerih so nastanjeni, smo dobili od škofijske Karitas ftu er pa jih redno obiskujemo, saj preživljajo težke duševne krize. Kako vidiš logaško Karitas za naprej? Vsaka Karilas si mora ustvariti svojo vizijo - treba je razumeli znameniti časa, treba je videti resnične potrebe m možnosti (kadrovske in finančne j. Bistvena naloga /ta je. tla bi v ljudeh prebudili čut za stisko sočloveka, tla bi se potrošniška miselnost umaknila želji po III 11. Kako to doseči? V bistvu je to stvar vsakega posameznika. Vsakdo mora srečo sam doživeti. Doživiš pa jo tako, da daješ, da zastonjsko daješ. Ko to doživiš. li m nič več težko. V ljudeh je več pripravljenosti, kot si mislimo, potrebna je le drobna vzpodbuda. Ni pomembno kaj br>š velikega storil, temveč kaj boš naredil iz ljubezni. I budimo se gledati s srcem. Opažam, da se ljudje v različnih stiskah obračajo na Karilas. Pridobivamo zaupanje'. To \ia je najvažnejše. Ali se s prostovoljnimi prispevki na računu Karitas zbere veliko denarja? Zelo malo. Nikoli ni na njem več kol .1000 SLI. Potreb pa je veliko, predvsem za osnovno preživetje tistim, ki konec meseca nimajo niti za kruh. Predana si poklicu in veliko delaš za Karilas. se izobražuješ ... Kako ti uspe? Zelo veliko energije imam; črpam jo iz evharistije. Kako doživljajo tvojo dejavnost mož in otroci? Mož me v prizadevanjih podpira. Otroci mi včasih očitajo, da imam za vse druge več časa kot zanje. Zelo bistveno je. da vse. kar delam, delam z ljubeznijo. To me osrečuje. Vprostem času se kvalitetno posvetim družini. Veliko se pogovarjamo: vsakdo izrazi svoje želje, stiske, načrte. Drug do drugega smo zelo odkrili in iz dneva v dan doživljamo, da se imamo radi m si lahko zaupamo. Vesela sem. da si se pogovarjala z mano, hvala. Kodi še naprej srečna in osrečuj! pogovarjata se je s.M. N