n Um GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO VIII 1969 — »t. 9 DECEMBER — 50 S din Srečno novo leto 1970 želijo vsem občanom in delovnim kolektivom: občinska skupščina, občinska konferenca Z K S, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinska konferenca ZIHS in občinski odbor ZZB NOV Kamnik aaaawmaaaaammaaawiammaaaasammamaanaaauaaaaaaaamauuaa*Bmaaaamaaaaa*amaKm3wxammaammmmaa**aaamaKmmm9w*st Ob zaključku leta vsak po svoje pregleduje zastavljene naloge in hkrati te razmišlja o novih. Kaj lahko v imenu skupščine izrazim ob zaključku leta 1969? Ni tetko tudi v tem letu ugotoviti napredek na vseh področjih: v proizvodnji, v razvoju trgovine, investicijah za ceste, investicijah za šole, komunalnih napravah itd. V celoti smo presegli vsa pričakovanja zlasti v ekonomskem razvoju naše občine. Gospodarstvo se torej uspešno razvija. Toda to ne pomeni, da sedaj lahko na hitro rešujemo pereče probleme, temveč nadaljevati moramo s politiko ske nalolbe, ki bodo omogočile tem podjetjem še hitrejši razvoj. Izvoz se bo povečal za ¡0—15 %, ker je bilo leto ¡969 zelo uspešno. Gradbeništvo, trgovina in obrt imajo programe, ki so razveseljivi in ki jih bo moč v nekaj letih v celoti realizirati. Tako bo trgovsko podjetje »Kočna« v letu ¡970 zastavilo gradnjo številnih trgovskih lokalov, med njimi, kar je naj-interesantnejše, večjo blagovno hišo v samem cenim Kamnika. Zanimivi so tudi podatki, da jc leto ¡969 leto, v katerem smo dosegli preko 1.000.000 S din narodnega dohodka na občana. Osebni dohodki, ki naj bi ciranje urejeni. To ostaja naloga za leto ¡970. Ureditev Tomšičeve ulice je v zakasnitvi zaradi študije lokacije hotela, kina in avtobusne postaje. Vse navedene študije se zaključujejo. Program razvoja investicij v šolstvo se izvaja v celoti. Lahko trdimo, da bo leto ¡970 najuspešnejše leto za dokončanje investicij na področju šolstva, saj bosta zgrajeni dve šoli (Komenda, Stranje) v investicijski vrednosti 5J milij. N din. Ce smo lahko splošno zadovoljni z rezultati in uresničitvijo številnih nalog, pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati na po- Vinko Gobec: Na pragu novega leta druibenih dogovorov Inlo za sredstva, ki jih predpisuje skupščina, kot za sredstva, ki jih bomo namensko zdrulevali (investicije v šolstvu in tuhinjska cesta}. Zavedati se moramo, da nam vsak še tako majhen korak v nadaljnjem razvoju, če je čvrst, pomeni mnogo več kot dva koraku, ki nimata trdnih temeljev. Trden temelj pa pomeni trden razvoj gospodarstva. Takšna politika je prisotna te v sedanjem obdobju. V industriji, ki je za gospodarstvo občine najpomembnejša, pričakujemo modernizacijo zlasti v delovnih organizacijah, ki zaključujejo svoje investicijske programe, pričakujemo pa v delovni organizaciji podjetja »Stol* in »Kamnik« večje investicij- pO predvidevanjih v letu 1969 znašati 1.050 din, bodo po vsej verjetnosti dosegli ¡.¡00.— din. Za naslednje teto upamo, da se bodo osebni dohodki povečati v poprečju za ¡2 %, seveda predvsem z večjo produktivnostjo dela. Usklajevanje osebnih dohodkov s produktivnostjo dela ho v leln l<>7() ena pomembnih nalog vseh samoupravnih organov in SkttpSčine. Podpirali hotno ekonomsko utemeljene procese zdrutevanja delovnih organizacij. V mestu nismo uredili nekaterih perečih problemov predvsem zato, ker telimo, da jih oh načrtovanju za prihodnost celoviteje rešujemo. Navesti moram, da ni urejena Usnjarska ulica zaradi zemljiških zadev, čeprav so načrti za finan- dročju stanovanjskega gospodarstva. Razdrobljena sredstva onemogočajo investicije v blokovno gradnjo. Premajhna gradnja blokov pa postaja problem predvsem za zagotavljanje stanovanj socialno šibkejšim občanom in delovnim ljudem s poprečnimi osebnimi dohodki. Leto ¡970 mora biti leto skupnih akcij samoupravnih organov v sleherni delovni organizaciji, druthenopoli-tienih orgamzaeijali in skupščine, da storimo korak v koncentraciji sredstev za stanovanjsko izgradnjo in komunalno ureditev. Izdelan je urbanistični načrt za Moste in Komendo. V zaključni jazi je urbanistični načrt širšega mestnega območja Kamnika. V januarju 1970. leta bo pripravljen načrt raz- voja turizma za območje Velike planine. V razpravi bodo številne ideje o potrebnih investicijah v turistične objekte v občini, pripraviti bomo morali vso potrebno dokumentacijo za gradnjo hotela v Kamniku. Asfaltni trak se bo podaljšal v Tuhinjski dolini za 4—5 km. Sprejeti program razvoja varstvenih ustanov in igrišč za naše najmanjše občane bomo morali hitreje uresničevati. Razpravljali bomo o programu srednjeročnega razvoja objektov za rekreacijo in šport, ter, kar je najpomembnejše, začrtati program razvoja občine Kamnik do leta ¡975. Kako bomo uresničevali zastavljene naloge? Prepričan sem, da nič drugače, kot do sedaj, in sicer tako, da se bomo vsak po svoje in vsi skupaj prizadevali storiti kar največ za napredek občine ter za zadovoljevanje svojih potreb. Cim hitreje moramo stopiti v korak z razvitimi območji. imamo vse pogoje, potrebno nam je le aktivno, strpno in ustvarjalno sodelovanje. V prihodnjem letu bomo posvetili mnogo skrbi in časa izobratevanju. Naš interes je tudi, da sleherni občan spozna dolžnosti in pravice v primeru, če bi bilo potrebno s puško v roki braniti našo neodvisnost. Situacija v svetu nam ne daje garancije, da bi bili do svobode, demokracije in našega socialističnega razvoja, ki ga imamo, brezbrižni. Nasprotno. Nazadnje ne smemo pozabiti, da je leto 1970 ju-bilarno leto. Četrt stoletja je preteklo od zmage nad fašizmom in četrt stoletja, ko naša socialistična skupnost, občani naše občine z vso svojo sposobnostjo, znanjem in prizadevnostjo gradimo demokratični drutbeni sistem, sistem za človeka, v katerem vrednotimo človeka resnično kot človeka. V letu ¡970 bodo zato številne prireditve, ki naj manifestirajo naš povojni razvoj in ki naj pokaiejo tudi rezultate, doseiene v sedanjem obdobju, hkrati pa tudi nakaze jo naše naloge v prihodnosti. Zato je prav, da vsi občani v krajevnih skupnostih, v delovnih organizacijah in občini storimo vse, da bomo jubilarno leto proslavili kar najbolj dostojno. Na zaključku se vsem občanom zahvaljujem za podporo, ki je je bila skupščina občine vedno deletna, in telim, da bi ta podpora bila prisotna tudi v prihodnje, s čimer pa ne mislim, da se v interesu napredka ne bi odkrito kritiziralo nepravilnosti. Za sodelovanje se zahvaljujem vsem predstavnikom krajevnih skupnosti, odbornikom skupščine, predstavnikom drutbe-nopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in direktorjem delovnih organizacij, s katerimi smo sodelovali resnično kot velika druiina. Tudi to je eden izmed pogojev za napredek. Vsem občanom telim, da bi bilo leto ¡970 kar najuspešnejše in da bi bilo polno osebne sreče in zadovoljstva! mm am mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm mm s: ■■ am mm am ■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i "■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i S5S5SS5HSS5?S "■■■■■■■EE'::"!BB"",'*P""""""""""""""""""""" Novoletni razgovori Leto 1969 se je izteklo. Za mnoge je bilo pomembno, nekaterim je pomenilo mnogo, drugim nič, temu so se izpolnile želje, a onemu je ostalo upanje, da bo prihodnje leto lepše, zanj uspešnejše. Kot vsako leto tako moramo tudi letos zaključiti leto s pregledom uspehov, neuspehov, morda razočaranj in zadovoljstev. Pogledati pa moramo v oči tudi jutrišnjemu dnevu. Kaj bomo delali v letu 1970? Ugotoviti moramo, kaj je bilo letos pomanjkljivega, kaj moramo v prihodnje popraviti, da bomo še bolj zadovoljni, da bomo še laže pogledali drug drugemu v oči. S tem namenom smo nekaj občanov poprosili za kratke razgovore, ki smo jih v naslovu poimenovali kar za novoletne. Vsak je povedal svoje mnenje, svoj pogled na ta ali oni (ne)problem, ki ga (ne) teži... DARETA GJURINA sem srečal ob kavici v že tako opevanem Bachussu. Pravi, da mu tu še kar prija, saj nima, kakor tudi drugi mladi ljudje v Kamniku, kam iti. »Če letošnje leto primerjam s prejšnjim, ko sem se vrnil od vojakov, me posebno preseneča zanimanje našega mesta v turističnem smislu, vendar ugotavljam, da gremo vse preveč počasi v to smer. Za prihodnje leto si nadvse želim, da kamniška mladina dobi svoj prostor, svoj tako težko pričakovani mladinski klub, ki bo morda odprt prve mesece po novem letu. S tem bi nedvomno zadovoljili predvsem tiste, ki nimajo kam iti (takih je kar precej) in svoj prosti čas zapravljajo po lokalih. Vsak dan jih srečujemo. Pa naj se zgodi kaj nenavadnega ali pa tudi ne. Skrbijo za varen promet ob vsakem času, skrbijo za našo varnost... Kamniku na turističnem področju premalo narejenega. Ni prave povezave s Turističnim društvom, občinsko skupščino in nami. Treba bi bilo tudi malo več reklame za naš kamniški kot, povedati pa moram, da v naši in podjetju poskušamo, da bi delali ne samo kot prometno podjetje, ampak tudi na področju turizma. Menim, da bi morali biti v turističnem društvu zastopani tudi mladi, da bi jim starejši, ki sedaj delajo na tem področju, posredovali izkušnje«. Pričakoval sem, da se bova Odločil sem se, da se z be-ležnico odpravim tudi k njim; najbrž ste uganili: k uslužbencem milice v Kamniku. Sprejel me je namestnik komandirja JOŽE KALAN. Sprva ni bil prav nič navdušen, da bi govoril, nato pa mu je beseda kar sama stekla in začel mi je pripovedovati o temi, za katero misli, da bo občane najbrž zanimala. »Po statistikah iz lanskega leta je znano, da je v našem mestu, takoj za Ljubljano in Mariborom, največ vinjenih voznikov. Seveda vsi ti vozniki niso le iz Kamnika, a vendar nam delajo največ težav. Morda je zanimivo tudi to, da se vedno in povsod govori o brezposelnosti, da pa pri nas iščemo ljudi, ki bi jih sprejeli, če bi imeli pogoje za to službo, toda interesentov ni. Težki delovni pogoji, delo z ljudmi tudi ob nedeljah in praznikih, pomanjkanje uslužbencev, vse to še bolj vpliva na našo preobremenjenost«. MAJDO BOGATAJ sem obiskal na delovnem mestu v turističnem biroju: »Moja ugotovitev je, da je pri nas v z »LECTARJEVIM« IVANOM pogovarjala predvsem o lovu: koliko jih je v letošnjem letu Zahvala iz Banjaluke SKUPŠČINI OBČINE KAMNIK DIREKCJIA ZA OBNOVO BANJA LUKE Oprostite nam, ker se vam z zamudo v imenu prebl-l ' va Banjaluke in Bosanske Krajine najiskreneje zahvaljujem za pomoč ob nesreči. Vaša pomoč bo mnogo doprinesla k premagovanju teži rga položaja, ki Je nastal zaradi katastrofalnega potresa. Prenesite našo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so sodelovali pri zbiranju pomoči. Iskrena hvala in tovariški pozdrav! Direktor Meho PIROLIC zgrešil ali zadel v polno, koliko jih namerava v prihodnjem letu ... Toda hitro je pogovor preusmeril na drugo stran. Nekaj je tarnal nad našim vodovodom, pa o sanitarijah, ki jih morajo imeti privatni lokali, še najbolj pa se je razgovoril o Športu: »V kamniškem športu slonijo vse panoge preveč na egoističnih težnjah, čutiti je nestrpnost med klubi. Imamo jih le nekaj, ki kolikor toliko uspevajo. Treba bi bilo rešiti ta nasprotja in upajmo, da bo to že v letu, ki stoji pred nami!« Upajmo, da bo tako. Vsa nasprotja, težave, probleme, ki jih nismo mogli rešiti v letu 1969, bomo skušali odpraviti čimprej, v zadovoljstvo nas vseh. T. S. Občinska skupščina o problemih urejanja našega mesta Za lepšo podobo Kamnika Osrednja točka na dnevnem redu 7. seje občinske skup-š< inc 18. novembra je bila namenjena obsežni problematiki mesta Kamnika s komunalnega, sanitarnega, spomc-niškovarstvenega in turističnega vidika. Lahko ugotovimo, da še nobeno področje, ki ga je do-slej obravnavala naša skup ščina, ni bilo odbornikom tako na/orno prikazano, kot to. Slava Zupan, ravnateljica Zavoda za spomeniško varstvo Kranj, Mirina Zupančič, ravnateljica kamniškega muzeja in ostali strokovni sodelavci so z barvnimi diapozitivi in drugimi pripomočki predstavili podobo našega mesta v preteklosti in sedanjosti, še posebej pa so nazorno opozorili na pomanjkljivosti, ki še kazijo izgled Kamnika. Odbornike je zlasti zanimalo, kako urbanistični načrt, zlasti z vidika prometne ureditve, industrijskih območij, zelenih površin, ohranja neokrnjeno podobo starega mesta. V zelo pestri razpravi so odborniki govorili o nadaljnjih prizadevanjih za uredi- Iztok Jurančič-sekretar občinskega komiteja ZKS Na nedavni volilni konferenci zveze komunistov kamniške občine je bil za novega sekretarja občinskega komiteja ZKS izvoljen ing. Iztok Jurančič, direktor Živilske Industrije, član republiške konference ZKS in predsednik zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. Svojo dolžnost bo opravljal neprofesionalno. Dosedanji sekretar Jože šteh odhaja na novo dolžnost na CK ZKS. Obema želimo mnogo uspehov pri opravljanju odgovornih družbenih nalog. tev Kamnika. V tem okviru je bilo precej govora o pri-mcrnosii napisov v gotici. Večina je bila proli takim napisom, kljub vsem strokovnim utemeljitvam, da taki napisi spadajo na gotske porta-le in da gotice niso uvedli Nemci. Odborniki menijo, da bi poplava takih napisov v slovenskem roestu preveč spominjala na polpreteklo obdobje, na obdobje okupacijo. Govora je bilo tudi o tem, da bi Kamnik dobil stalen prostor za umetniško galerijo, ki bi prispevala k turistični mikavnosti mesta, dalje o arkadah, s katerimi bi zadihal promet skozi najožje predele mesta, o programu kamniške krajevne skupnosti pri urejanju mesta itd. Se in še je bilo pripomb in predlogov, ki dokazujejo, da odbornikom ni vseeno, kakšna bo bodoča podoba tega zanimivega mesta pod Kamniškimi planinami. Zato so bili tudi sklepi, ki jih je nato skupščina sprejela, dokaj obsežni. V glavnem pa se nanašajo na naslednja vprašanja: V letu 1970 je skupno s sredstvi proračuna, sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča in krajevne skupnosli Kamnik izvršiti program za ureditev mesta; Krajevna skupnost Kamnik, sklad za urejanje in odda Janje stavbnega zemljišča SOb Kamnik in skupščina občine Kamnik naj v letu 1970 namenijo v ta namen več sredstev; sprejeti je prioritetni red urejanja mestnih ulic v prihodnjem letu. To so Usnjarska ulica, Tomšičeva ulica, asfaltirati dostop do tuhinjske ceste pri železnem mostu in priključek poti na Poljane ter urediti Hipolitov prehod in obojestranske pločnike ob Ljubljanski cesti do bencinske črpalke. Prostor pred »bohkovo kletjo« je treba urediti s sredstvi delovne organizacije, ki prostor uporablja, ali s sredstvi skupščine; strokovne službe naj približno ocenijo stroške navedenih del; financiranje Usnjarske ceste je potrebno urediti z vsemi interesenti, to je s podjet- (Nadalj. na 3. str.) Zahvala E. Kardelja SKUPŠČINI OBČINE KAMNIK Dragi tovariši! Prejel sem vašo čestitko, ki ste ml jo poslali za dan republike In se vam prisrčno zahvaljujem. Želim vam In vsem občanom ter delovnim organizacijam v Kamniku obilo uspehov pri ustvarjalnem delu za dobrobit naše socialistične skupnosti. S prisrčnimi pozdravi E. Kardelj PETEK - 26. decembra 1969 KAMNIŠKI OBČAN # J. STRAN Za lepšo podobo Kamnika Pogovor o problemih kamniškega vodovoda Zbiralnik v Podgorju še preizkušajo Delavska univerza Kamnik razpisuje v šolskem letu 1969/70 9. februarja 1970 vpis v I.letnik POKLICNE ŠOLE ZA KOVINSKO IN ELEKTRO STROKO ZA ODRASLE (večerna šola) šola bo izobraževala za sledeče poklice: KOVINARJI: ELEKTRIČARJI: splošni ključavničar elektrr«lnstalater strojni ključavničar elektrikar orodjar elektromelianik kovinostrugar (vsi ta jaki tok) kovinoreskalec kovač Pogoji za vpis: 1. starost 18 let 2. uspešno končana osnovna Sola 3. zaposlitev na ustreznem delovnem mestu 4. šola traja tri leta Prijave sprejema takoj Delavska univerza Kamnik (Nadalj. z 2. str.) jem »Meso« Kamnik, tovarno usnja Kamnik, »Alprcm«, Kamnik in skupščino. Pripravljenost sodelovanja pri financiranju ic zapisniško ugotovljena, določena pa je tudi višina sredstev, ki jih bodo prispevala posamezna podjetja. Razliko od investicije naj krije sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča; komunalno podjetje Kamnik mora bolje skrbeti za čiščenje ulic v mestu. Sredstva naj išče neposredno pri udeležbi na licitacijah. Zaposluje naj strokovne kadre in fizične delavec, bodisi za opravljanje vzdrževalnih del v mestu ali drugih pogodbeno prevzetih del. Za čiščenje mesta naj nabavi primerne stroje; pristojne strokovne službe se morajo pogovarjati s predstavniki podjetja »Kamnik« in tovarne usnja Kamnik o zmanjšanju onesnaženja zraka zaradi izpušnih plinov; zaostriti je čistočo ob Kamniški Bistrici. Občane, ki ne spoštujejo predpisov, je v skladu z odloki predlagati v Postopek; do 30. 4. 1970 je odstraniti vse barake v mestu; strokovne službe morajo ugotoviti, kaj sodi v mestno okolje in kaj ne, kaj je treba porušiti ali urediti. Postavijo naj določene roke za iz-visilcv. Kontrola mora biti popolnejša; Za gradnjo ali adaptacijo "lanjših komunalnih objektov naj izdelajo načrte strokovne službe SOb; strokovne službe uprave SOb naj tudi ugotovijo namen prostorov železniške podaje v Kamniku; na sestanek naj se povabi Predstavnike društva »Solidarnost« in predstavnike občinskega komiteja ZMS; v razpravo je vključiti tudi muzej /. željo po galeriji in Pnpraviti predlog o potrebnih finančnih sredstvih za njeno ureditev; pripraviti je treba odlok o »*vcdbi gradnje arkad na območju mesta. Naštcjejo naj se lokali, ki bi morali imeti arkade in tudi pri adaptaciji lokalov morajo upoštevati gradnjo le-teh. Možnost gradnje arkad je treba proučiti samo za vzhodno stran Kidričeve ulice; vsem lokalom, ne glede na lastnika ali kdo z njimi upravlja, je določiti namembnost in šele nato pričeti z adaptacijami; strokovne službe naj takoj Postavijo reklame za Mali grad, muzej in knjižnico; na prostoru, predvidenem za avtobusno postajo v Kamniku, naj se zaradi potreb občanov zgradi garažna hiša in ne servisna delavnica; sredstva, predvidena v proračunu za leto 1969 za komunalno ureditev, a niso bila porabljena, se prenesejo namensko na krajevno skupnost Kamnik, sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemlji- šča, ali komunalnemu podjetju Kamnik za konkretno izvedbo del. Prenose je uredili s posebno pogodbo; sredstva v višini 20.000 N din, ki so zagotovljena v proračunu za leto 1969 za postavitev spomenika na ploščadi na Trgu talcev, se namensko prenesejo na občinski odbor ZZB NOV Kamnik za postavitev spomenika v letu 1970 ob 25-lclnici osvoboditve; v prihodnjem letu je urediti tehnično dokumentacijo za gradnjo hotela najvišje kategorije v Kamniku s 70 do 100 ležišči. Gradnja naj bi sc pričela v letu 1971; v letu 1970 je zgraditi štiri-stezno kegljišče v Kamniku in minigolf; skupščina naj na eni izmed prihodnjih sej posveti posebno točko razvoju turizma v Kamniku; V zadnjem času zaradi občasnih prekinitev vode, zlasti v južnih predelih Kamnika, občani vse bolj pogosto postavljajo vprašanja, kdaj sc bo preskrba z vodo v Kamniku izboljšala. Posebno prebivalci Zapric, Bakovnika in Duplice pričakujejo od novega vodnega zbiralnika v Podgorju, da jih bo rešil skrbi zaradi vode. Doslej so bila namreč v tem predelu višja nadstropja pogosto brez vode, zlasti v poletnih mesecih. S kopico vprašanj smo sc napotili k direktorju Komunalnega podjetja v Kamniku Francu Zoretu, ki se je rade volje odzval naši želji, čeprav mu je tiste dni (bilo je 18. decembra) neprestano pel telefon s podobnimi vprašanji občanov. V pogovoru je sodeloval tudi predsednik občinske skupščine V. Gobec in projektant vodnega zbiralnika v Podgorju in generalne študije o preskrbi kamniškega območja z vodo Drago Cepon iz Projektivnega ateljeja v Ljubljani. Prostor nam ne dopušča, da bi v celoti reproducirali zanimiv pogovor o problemih preskrbe z vodo v Kamniku, zalo se bomo omejili le na vprašanje, ki trenutno občane najbolj zanima: OBČAN: V prvi etapi modernizacije kamniškega vodovodnega območja Je bila predvidena gradnja vodnega zbiralnika v Podgorju z zmogljivostjo 1000 m', ki naj bi pokrival konice In zagotovil normalno oskrbo z vodo južnega dela Kamnika. Slišali smo, da je rezervoar že v obratovanju, vendar v zadnjem času, zlasti v nočnih urah, v tem predelu nekajkrat nI bilo vode. Kako Je s tem? svet za splošne in notranje zadeve SOb naj na predlog zavoda za spomeniško varstvo in mestnega arhitekta odloča o napisih, izobešenih na posameznih lokalih; v priliodnjem letu naj se zagotovc v proračunu SOb sredstva, s participacijo republiškega zavoda za spomeniško varstvo za obnovitev stropa kapele sv. Petra na Primožu. Skupščina pooblašča predsednika in pristojne strokovne službe, da opravijo razgovore z republiškim zavodom za spomeniško varstvo o sofinanciranju; skupščina soglaša, da je potrebno zgraditi obvozno cesto, vendar roka za pričetek gradnje zaradi že sprejetih programov (tuhinjska cesta, šole) ni mogoče določiti. Pričetek del je odvfsen od razpoložljivih finančnih sredstev. CEPON: Predvsem je bilo narobe to, ker je ljudem rečeno, da bo s tem vse rešeno. To je šele prva gradbena etapa. Mislim pa, da je bolje, da sc je vsaj to napravilo in da ljudje v zgornjih nadstropjih dobijo vsaj vsak drugi dan normalno vodo, kot pa da je sploh nimajo še pet ali pa deset let. Lahko trdim, da sc bo stanje v spodnjem delu Kamnika zboljšalo, vendar kako velik bo ta spodnji del, ki ga bomo napajali iz rezervoarja, to bodo pokazali poskusi, ki jih sedaj delamo. ZORE: Pri meni sedaj neprestano zvoni telefon. Pravijo: Zore, zavedaj se da imajo sedaj ljudje gripo in da jim ne moremo kuhati niti čaja. Druga: moj mož je šel že neštetokrat umazan v Ljubljano in sc je lahko šele v službi umil, ker hodi ob petih na avtobus. Spet drugi: nocoj sta pregorela dva pralna stroja, ker ni bilo vode itd. Iz Strcliškc ulice pa Je klicala tovarišica in dejala: lepo vas prosim, vsaj napišite: v Strcliški ulici boste imeli vodo v ponedeljek, sredo in petek, da bomo vsaj lahko vodo nalovili, oprali, sedaj pa kuhamo s snegom. Mi smo te dni noč in dan pokonci, delamo, poskušamo, ugotavljamo pomanjkljivosti. Imamo težave, ker nimamo dovolj ljudi, ki bi delali samo pri vpeljavanju novega sistema (vsklajeno odpiranje in zapiranje ventilov itd.). Sedaj delajo ljudje podnevi redno delo, ponoči pa jih damo k temu delu. Mi smo pričakovali, da bodo nastopile določene težave. Da voda bo, smo vseskozi trdili, drugače nismo mogli opravičiti teh milijonov in tega programa. Da je bil dosedanji sistem preskrbe zgrešen, je tudi točno. 2al, da smo šele pred 5 leti začeli z raziskavami, to bi morali storiti preje. Imeli bi danes že vrsto problemov rešenih. Pri razširitvi omrežja smo v tem času veliko naredili, saj je bilo položenih 18 km glavnih vodov. OBČAN: Ali v novi rezer-var v Podgorju dobite vodo, če hkrati napajate tudi omrežje. CEPON: Seveda, saj to ravno te dni delamo. Podnevi in ponoči. Pridite in prepričajte se. Tu ni ničesar skritega. Ne zdaj misliti, da smo ljudi »farbali«. OBČAN: Zakaj pa potem še ne bo v celoti saniran spodnji del Kamnika, mislimo na višja nadstropja? CEPON: Vode na izviru pod Skalco je manj kot smo pričakovali. Računali smo z ugotovitvami geološkega zavoda iz Ljubljane (leta 1955), ki so pokazale, da je bila takratna zmogljivost okrog 100 l/sek., sedaj pa daje ta izvir največ 45 l/sek. Talna voda je v teh letih upadla. Drugič, večja potrošnja nastopa zaradi večjih pritiskov, ker dobijo vodo ljudje, ki jo prej sploh niso dobili. Tretjič, je bila ta faza (rezervoar v Podgorju) nujna, ker bi jo morali prej ali slej zgraditi, ker tudi vode iz Mokrice v Kamniški Bistrici ne bi mogli uporabili zaradi prevelikih pritiskov. Sedaj ko je zgrajen rezervoar, bodo imeli ljudje v tem predelu stalno vodo, poleti pa v višjih nadstropjih morda vsak drugi dan. Novo vodo pa je nujno potrebno pri- peljati v Kamnik. To je sedaj povsem logično. OBČAN: Koliko časa bodo še trajali poskusi z rezervoarjem? CEPON: Če se nam posreči, bo v najboljšem primeru v enem tednu že lahko gotovo, lahko pa to traja tudi ves mesec. OBČAN: In kdaj boste lahko objavili režim preskrbe z vodo v južnem delu Kamnika? CEPON: Najkasneje čez en mesec, konec januarja prihodnjega leta bo ta režim znair. Poleg tega je treba opozoriti ljudi še na to, da bodo zaradi večjih pritiskov marsikje popustila tesnila v pipah in ventilih in da naj potrošniki to dajo popraviti. Prej so bili pritiski do 0,8, sedaj pa bodo 23 do 3 atmosfere. Preko neustrezno zatesnje-nih pip se bodo lahko izgubile velike vodne količine. Da sedanji sistem še ni v celoti stekel je morda vzrok tudi v določenih napakah v starem delu omrežja in se nekje izgubljajo precejšnje količine. To bomo ugotovili s poskusi. Pojasniti je treba ljudem, da je to poskusno obratovanje in da tako brez vode, kot je bilo pred dnevi, ne bodo več ostali. GOBEC: O tem je treba obvestiti občane. Še zlasti pa bodo morali občani Kamnika razmišljati o predlogu, kako bi uresničili zamisel, da Mokrico, kjer so zadostne količine zdrave pitne vode, čimprej pripeljemo v Kamnik. Nikakor ne more biti rešitev, da imamo v mestu pod planinami klorirano vodo. TITAN Tovarna kovinskih izdelkov in livarna KAMNIK proizvaja: fitinge črne in pocinkane ključavnice navadne in cilindrične obešanke navadne in cilindrične gospodinjske strojčke ulitke iz sive in tcnipcrnc litine. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno 1970. leto. Srečno novo leto 1970 želi vsem delovnim ljudem podjetje KAMNIK Kamnik Naročnikom in kupcem nudimo: amonitratna praškarska razstreliva, vžigalne vrvice, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone. MENINA Kamnik Ob novem letu 1970 želi mnogo uspehov vsem poslovnim partnerjem in našim občanom. Kolektiv industrije pohištva STOL KAMNIK Duplica želi vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1970. Ob novem letu 1970 želi mnogo delovnih uspehov, kup cem in poslovnim partnerjem kolektiv TOVARME USNJA Kamnik awwii m ■!!■■■■»»»■■■■■■■■ Gozdno gospodarstvo Ljubljana Kolektiv obrata KAMNIK želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1970. Kreditna banka in hranilnica Ljubljana podružnica KAMNIK želi vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in občanom srečno novo leto 1970 Iz življenja upokojencev v Kamniku Društvo upokojencev, ki šteje 1300 članov, s podružnicama Komenda in Motnik pa cca. 1550 članov, nima svojih prostorov (doma upokojencev ali kluba), zato je tudi delovanje društva zelo omejeno. Društvo se že več let prizadeva, da bi prišlo do svojih prostorov, vendar brez uspeha. V stanovanjski prispevek republiške skupnosti za udeležbo pri reševanju stanovanjskih potreb upokojencev se je steklo do vključno 1969. leta 1,627.700 N din. S temi sredstvi mislimo graditi dom upokojencev. Občinska skupščina nam je dodelila prostor in naročila načrte za gradnjo doma, vendar se je že tu zataknilo, ker občinska skupščina ne rnore prispevati tako visoke soudeležbe, da bi se lahko začela taka gradnja. V sredo, 3. decembra, se Je sestal iniciativni odbor za gradnjo tuhinjske ceste. Obravnaval je potek modernizacije te ceste in težave, ki se pojavijajo pri gradnji. Največ problemov povzroča dejstvo, da bodo za modernizacijo te ceste potrebna precej večja sredstva kot pa je bilo predvideno takrat, ko smo se odločali za samoprispevek. Vzroki so znani: stalno povečevanje cen gradbenemu materialu. Zato se je odbor, ki mu sedaj predseduje tov. Franc ZORE, direktor komunalnega podjetja, znašel pred vprašanjem: ali vztrajati na zahtevi, da je treba letos asfaltirati 8,6 km ceste (po sedanji trasi — tudi v Buču) z najbolj nujnimi priključki in ostalimi dodatnimi deli, in da glede odškodnine skuša doseči sporazum z lastniki, ali pa da se napravi krajši odsek ceste In ugodi vsem zahtevam posameznikov. Odbor se je odločil za prvo varianto. Imeno- Bilo je še več drugih kombinacij, a vsaka jc splavala po vodi. Če nam ne bodo priskočile na pomoč gospodarske organizacije, bomo ostali praznih rok in še naprej životarili kot doslej. Izletniški odbor društva je v letu 1969 priredil 9 izletov v razne kraje Slovenije, 2 iz-lela tudi v sosednjo Avstrijo in Italijo. V društvu je 75 članov starih nad 80 let. Tem članom je društvo po svojih poverjenikih poslalo ob koncu leta skromna darila in čestitke, s katerimi jim želi še mnogo zdravih in zadovoljnih dni. Kot vsako leto bo tudi letos s pomočjo socialnega skrbstva najbolj potrebnim in bolnim članom dodelilo zimsko pomoč, sicer skromno, vendar pomembno. Jc pa v Kamniku šc mnogo val je tudi posebno komisijo, ki bo sporazumno z lastniki zemljišč in objektov ob cesti reševala posamezne primere. V komisiji bodo sodelovali tudi presednlkl krajevnih skupnosti Srednja vas, Šmartno in Tuhinj. Zato naj se občani obračajo predvsem nanje. Odbor je bil seznanjen tudi s stališčem izvršnega odbora občinske konference SZDL, ki meni, da je treba sprejeti program gradnje ceste uresničiti, pri tem pa upoštevati realne zahteve občanov, nikakor pa ne nekaterih posameznikov, ki skušajo izsiljevati. Krajevne organizacije In organizacije SZDL na tem območju se morajo bolj prizadevati za razreševanje teh vprašanj, saj gre za skupne koristi vse doline, ki že desetletja čaka na boljšo cesto in z njo na lepšo prihodnost vseh občanov tega predela. S. upokojencev, ki niso člani našega društva. Ako bi se zavedali, da jc v solidarnosti večja moč, bi se gotovo pridružili našim vrstam. Pisarna Društva upokojencev posluje v občinski zgradbi v sobi št. 2, levi hodnik spodaj vsak torek in petek od 8. do 11. ure. Stol bo gradil novo tovarno Tovarna Stol v Kamniku se je uvrstila med največje proizvajalce pisarniškega pohištva v državi. Na nedavnem sejmu pisarniških sredstev Interbiroja je razstavljala sodobno pisarniško pohištvo. Uspehi na tem sejmu in veliko zanimanje za pisarniško pohištvo je spodbudilo tovarno, da bo povečala kapaciteto te vrste proizvodov z gradnjo nove tovarne pisarniškega pohiStva. Tovarno bodo postavili na ravnem in nerodovitnem svetu onstran železniške proge na Duplici, južno od asfaltirane Korenove poti. Za novo proizvodnjo sc zanimajo že inozemski kupci. Tovarna Stol bo povečala čisti dohodek za okrog 50% in zaposlila tudi novo delovno silo. Računajo, da bo v novih objektih promet znašal 30 milijonov N din. S tem se bo podjetje Stol povzpelo na prvo mesto med proizvajalci pisarniškega pohištva v državi. Tovrstno pohištvo je prilagojeno sodobnim organizacijskim zahtevam in omogoča racionalno izkoriščen čas pri pisarniškem delu. Načrti za nove tovarniške zgradbe so že v delu. Gradili bodo začeli spomladi in upajo, da bo še pred zimo proizvodnja slekla. Našemu največjemu tovarniškemu obratu v kamniški občini želimo uspešno izvedbo novega objekta. Lepo smo praznovali Praznik republike smo tudi letos slovesno proslavili. Na šolah so pripravili praznovanja z govori, recitacijami in pevskimi točkami, občinski svet kulturnoprosvetnih organizacij pa je v počastitev dneva republike priredil komer! opernih arij, na katerem so nastopili Ileana Bratu/ K ac ja-nova, basist Jože Štabe j, tenorist Raj ko Korilnik in pianist Igor Deklcva. V drugem delu sporeda jc soliste spiem-Ijal kamniški komorni orke-• v, pod vodstvom dirigenta Srdjana Ribaroviča. Občinstvo jc izvajalce t.oplo nagradilo z zasluženim priznanjem. Živahno gradilišče V spodnjem delu tovarne usnja so v teku velika dela. Dosedanje skladišče surovih kož so porušili in začeli zidati novo, ki bo segalo 4 m pod sedanjo zemeljsko površino. Gradnjo so zastavili na prostoru, ki je skoro 45 m dolg in širok. Pri kopanju so najprej odstranili domala 4 m debelo plaši suhega rečnega proda, pod njim pa je debela plast mokrega rečnega proda, pomešanega z rjavo ilovico. Kjer so zastavili temelje za stebre, na katerih bodo sloneli oporniki za zgornjo ploščo podzemskega skladišča so kopali 2 m v globino, kasneje bodo postavili še zgradbo, v kateri bodo uredili razne tovarniške prostore. Pri kopanju niso v plasti suhega gramoza našli nobenih sledov kake stavbe ali gradnje. Pač pa so v plasti mokrega ilovnatega gramoza izkopali 30 cm debel borov hlod z vejami, ki ga je poplava prinesla na to meslo pred davnimi stoletji. Našli so tudi kost srnjaka ali gamsa, ki ga jc naplavila voda. Ves ta del Sutnc so Kamnieani imenovali Prod. Z novimi gradnjami Alprema bo zdaj ves prostor zazidan in nekdanji kamniški Prod bo nostal industrijski okoliš. Potrebno bo večje razumevanje občanov PETEK — 26. decembra 1969 KAMNISKT OR^AM * 5. STRAM Praznik cicibanov: sprejem v pionirsko organizacijo Cicibani so lepo in prisrčno proslavili 29. november Kako pa tudi ne! Saj je bil to njihov dan, dan sprejema cicibanov v pionirsko organizacijo. Ze teden prej je bilo vse živo v učilnicah prvih razredov. Tu imajo prav cicibani svoj drugi dom. Na sam praznični dan so urejeni stopili pred pionirsko zastavo. Starejši pionirji so Pripravili proslavo. Na zaključku jim je predsednik odreda obrazložil pomen spre- Novo gost v Asfaltni trak, ki se iz meseca v mesec počasi prebija v Tuhinjsko dolino, obeta tudi gostincem v tej dolini lepše čase. Zato verjetno ne bodo smeli več dolgo razmišljati o ureditvi svojih lokalov in o Postrežbi gostov, če bodo hoteli, da jim cesta ne bo speljala gostov naprej v Kam- jema, nakar so prejeli pionirske izkaznice in pravila. Po položeni zaobljubi so jim zavezali okrog vratu rdeče rute, v pozdrav pa so zavihteli s pionirskimi čepicami. Slovesnost je zaključila pionirska himna. Občinska zveza prijateljev mladine je vsem poklonila izkaznice in knjižice s pravili in zaobljubo, za rutice, čepice in značke pa so prispe- vali starši, katerim so cicibani v položeni zaobljubi zagotovili, da se bodo učili in zopet učili. Ob zaključku je bila dobra zakuska, ki so jo pionirčki res zaslužili. Veselih pesmi ni bilo ne konca ne kraja. Tako so zaključili naši najmlajši svoj praznik. Ne dolgo in zopet jih čaka novo veselje — DEDEK MRAZ. isce »Pod Kozjakom« Zg. Tuhinju nik ali v nasprotno smer na Vransko in drugam. Roko na srce, vendar danes popotnik po tej lepi dolini med Zlalo kapljo in Flegar-jem v Motniku težko dobi kaj za pod zob. Kaže, da zdaj kaj takega ne bomo mogli več trditi. Pred dnevi so namreč odprli Gostilna pod Kozjakom: začetek je težak, zato Je vsak nasvet dobrodošel v hiši, kjer je bila nekoč stara »furmanska« gostilna pri Kavsarju v Tuhinju novo gostišče. Nosilo bo ime »Pod Kozjakom«. Majda in Viktor Hribar sta vložila precej truda, da sta starinsko poslopje preuredila v prijetne gostinske prostore z vsemi pritikli-nami. »Spomladi nameravamo urediti še dve sobi za prenočišča, za gostilno pa senčnat vrt«, Je pripovedoval Viktor. »Prepričan sem, da bodo gostje zadovoljni, saj bodo vsak teden na voljo domače koline in dobra pijača.« Odveč bi bilo seveda dokazovali, da smo se o tem sami tudi prepričali, Torej, gostilna »Pod Kozjakom« v Zg. Tuhinju vas pričakuje. Nova zdravnica stomatologinja Ker je tiskarski škrat v zadnji številki zamešal vrste, še enkrat z zadovoljstvom in iskrenimi čestitkami sporočamo, da je v jesenskem roku diplomirala na medicinski fakulteti v Ljubljani za zdravnico stomatologinjo Marija Škorjanc - Jutei šck iz Kamnika. Srečno novo leto 1970 želi kolektiv obrtnega podjetja SLOGA Moste pri Komendi. Cenjenim naročnikom se priporoča s svojimi mizarskimi in tesarskimi izdelki. Obrtno podjetje USLUGA Kamnik želi vsem občanom srečno in uspešno leto 1970 Novoletnim čestitkam občanom in kupcem se pridružuje Lončarska obrtna zadruga Komenda Mnogo uspehov v letu 1970 želi kolektiv SGP GRADITELJ Kamnik Opravlja gradbena dela vseh vrst. Gradi sta novanja za trg. Individualnim graditeljem sc priporoča za prevzc ti gradnje stanovanjskih hiš. Gradbena dela opravi hitro, solidno in poceni. Srečno novo leto 1 f 70 želi gradbeno montažno podjetje ALPRLM Kamnik Priporoča se za izdelavo in montažo gradbenih konstrukcij, oken, vrat, predelnih sten iz aluminija za gostinske in trgovske lokale, ambulante, bolnišnice in zdravstvene domove. Priporoča tudi razno notranjo opremo iz aluminija in železa. „ ■rannnir'::«. Čestitkam ob novem letu 1970 se pudružuje Državna založba Slovenije Knjigarna in papirnica Kamnik Postregli vas bomo s sodobno, leposlovno in strokovno literaturo, s šolskimi in pisarniškimi potrebščinami, sprejemamo pa tudi naročila za razne knjižne zbirke. Živilska industrija Kamnik /eh vsem občanom, delovnim kolektivom in poslovnim prijateljen srcčno novo .«o ter priporoča vsem trgovskim podjetjem in potrošnikom svoje izdelke: gorčico, najrazličnejšo vloženo zelenjavo in razne sadne sokove. Srečno novo Ic;o vošči Blaž Podgoršek mesar v Kamniku Priporoča vse vrste kvalitetnih mesnih izdelkov Trgovsko podjetje KOČNA Kamnik se priporoča svojim kupcem in nudi bogato izbiro kakovostnih izdelkov po konkurenčnih cenah. Vsem občanom želi srečno in uspeha polno novo leto 1970. Iskrene čestitke vsem občanom Kamnika v letu 1970 želi kolektiv tovarne SVILANIT Kamnik KOMUNALNO PODJETJE Kamnik želi vsem odjemalcem vode in uporabnikom ostalih storitev srečno in uspešno novo leto 1970. Mnogo uspeha v novem letu 1970 želi kolektiv obrtno rionlažncga podjetja ZARJA Kamuik in se priporoča za naročila Industrijski kombinat SVIT KAMNIK s svojimi obrati keramika modeli t impregnacija plastika Križevci čestita ob novem letu 1970 in priporoča svoje izdelke Gostilna CERAR Baronik Joži, Kamnik, Maistrova 12 želi Kamničanom srečno in zadovoljno Novo leto! Domača kuhinja — sodobno urejeni prostori — obiščite nas! Uspela zabavna prireditev kamniške mladine Eva, Braco, Edvln... in še kdo Kamniška dvorana Doma najbrž že dolgo ni bila in tudi še dolgo ne bo tako polna, kot je bila v petek, 5. decembra letos. Občinska konferenca ZMS Kamnik je ta dan pripravila zanimivo javno mladinsko oddajo, ki je bila nekakšen zaključek praznovanj ob 50-let-nici ZKJ, Sindikatov in Sko-ja, namenjena je bila vsem tistim (mladim in starim), ki govore, da v Kamniku ni zabavnih prireditev, da mladina nima možnosti zabave, namenjena je bila tudi podelitvi pokala najboljšemu aktivu na tekmovanjih ob dnevu mladosti (prejeli so ga mladinci podjetja Kamnik), podelitvi zastavic najboljšim terenskim, šolskim in tovarniškim aktivom v lanskem letu. 2c je izgledalo, da z oddajo ne bo nič, četudi so bili obiskovalci že v dvorani. Napovedovalke Kristine Remškar, ki je obljubila, da bo vodila oddajo, ni bilo. In kaj sedaj? Odpovedati prireditev, ko je dvorana že polna ljudi? Nikakor ne! In našlo se je dekle, mimogrede povedano, spremljevalka Braca Korena, ki se je odločila, da bo vodila oddajo. Sicer ji ni šlo tako dobro, kot gre to Kristini, toda nič za to. In nato so začeli Kamnik-titi. Tako kakor oni znajo V standardni zasedbi: Brane, Tomaž, John in Tinka, prvič pa smo jih v Kamniku slišali z orglami. Naši, recimo, da so naši, čeprav jih je v Kamniku bolj malo slišati, ali bolje rečeno, nič slišati, so nato spremljali bolj ali manj kvalitetne pevke in pevce. Naj najprej predstavim pevke, dve sta nastopili na petkovi oddaji. Eva Sršen. Najbrž vsak ljubitelj zabavne glasbe pozna to ime, kljub temu, da ga poznamo šele nekaj mesecev — od opatijske-ga festivala sem. Tudi kamniško publiko je prevzel ta ljubek glasek, še posebno, ko je odpel popevko, ki je Evi odprla pot med najboljše slovenske pevke zabavne glasbe: Ljubi, ljubi, ljubi ... In še je Eva morala prihajati na oder, obiskovalci dvorane ji niso dali miru. Ljubi, ljubi, ljubi ... je morala zapeti še enkrat. In kaj naj povemo o drugi pevki petkovega večera? Lidija Toman z Duplice pri Kamniku je že nastopila na oddaji Pokaži kaj znaš, ki jo vsako lelo organizira mladinski aktiv Stola. Obiskovalcev Lidija ni preveč navdušila, izgledalo je, da ve, kaj je trema, pa vendar je zanjo prav gotovo uspeh že-, da je nastopila s trenutno najboljšimi pevci slovenske zabavne glasbe. Domačin Pero je močno navdušil poslušalce. Presenetil jih je s svojim glasom in ko so Kamniktiti za zaključek igrali solo, je bilo iz dvorane slišati glasove: Pero, Pero ... Franc Koren-Braco tokrat ni prvič nastopal na kamniškem odru. I .■•m j; namreč že gostoval na turneji skupaj z Ivico Serfezijem. Se z večjim navdušenjem kot takrat, so ga Kamničani sprejeli v petek. Niso se mogli ločiti od njega, še posebno pa jih je presenetil, ko je skupaj z Veselimi Gorenjci — ansamblom Erncsta Kvartiča, ki so prav M prijetno igrali, zapel Avscni-kovo Prelepo Gorenjsko. (Naj mimogrede omenim, da je H svojim oboževalkam dejal, da p bo pustil zabavno glasbo in se posvetil stilu svojega oče- », ta). Ali naj mu verjamemo ali ne, dejstvo je, da dobro tu poje, pa naj bo takšna ali u drugačna glasba, da je zaenkrat najbolj priljubljen glas v Sloveniji. Zakaj so obiskovalci dvora- u ne žvižgali Edvinu Fliserju ta (sicer ne preveč!), o tem se ■> je prav gotovo marsikdo "4 spraševal. Saj vendar ni pel slabo, morda se le s Kam- ^ nikhti ni najbolje ujemal, M ker je na oddajo prispel lo ^ nekaj trenutkov pred pričet- |„ kom. Publiki je bilo najbrž Bc največ do tega, da ponovno j, slišijo Evo in Braca. Pa ven- p, dar bi lahko žvižge, kljub mo- j| rebitnemu nezadovoljstvu ob t petju Edvina, prihranili za ti kasnejši čas. Tako bi gostje imeli vsaj dober vtis o kam- , j niški publiki. ,t Med oddajo se je na odru (K razvnel tudi pogovor o »naj- fl< večjih« letošnjih akcijah kam-niške mladine. O tem sta spregovorila* Miha Golob in ^ Mičo Kiš, ki sta poleti sode- |n lovala pri organizaciji grad-nje stadiona. Nato je nekaj B besed spregovoril tudi predsednik mladine Franc Rems, govorniki pa so se osredotočili predvsem na mladinsko delovno akcijo pri gradnji n sladiona in se nato zapletli v „ razgovor okrog mladinskega ~ kluba. O drugih akcijah, kot r. npr. o organiziranju proslave ^ ob 30-letnici 5. državne kon- rf fcrcncc Skoja letos avgusta na Veliki planini pa ni bilo prav nič slišati. Ali je oddaja uspela ali ne, o tem naj morda razsodi kdo drug. Vsekakor pa lahko iz tako velikega števila obiskovalcev sklepamo, da v Kamniku ta-kih in podobnih večerov primanjkuje. T. S. Eva Sršen In Ljubim, ljubim ... v Kamniku Delavska univerza Kamnik razpisuje poklicno šolo gostinske stroke Ta šola izobražuje dva poklica: kuharskega in natakarskega. Pogoj za vpis je dokončana osnovna šola ali polkvalifikacija in najmanj dvoletna praksa na ustreznem delovnem mestu. Pouk na šoli traja trikrat po štiri mesece. Predavanja bodo trikrat ali štirikrat tedensko. Ob koncu šolanja opravljajo slušatelji zaključne izpite v gostinskem šolskem ceni t n na Bledu ali v Ljubljani. Prijave sprejema Delavska univerza Kamnik, Zdravstveni dom s k F ITEK — ». decembra 1969 KAMNIŠKI OBČAN * 7. STRAN »Kamnik bo ostal Kamnik« r tem naslovom smo pnll v časopisih vest, da je Skupščina občine Kamnik, Ddklonlla predlog, naj bi k matu Kamnik dodali še kak pristavek, s katerim bi se Očil od drugih krajev, ki se udi imenujejo Kamnik. Od tod ta predlog? Sekretariat ¿' pravosodje in občo upra-S je namreč na predlog za-Vfda za statistiko SRS po-.al kamniški občini predlog, laj bi skupščina občine vsem laseljem, ki imajo enaka Imena kot druga v Sloveniji, loločila pristavke. Po določbah 3. člena zakona o imenih naselij in o Jznnčbl trgov, ulic ln hiš, Bora namreč v primeru, da Ima več naselij enako se glaseča imena, vsako tako ime dobiti prlstavck, da bi se preprečevale zamenjave. Na Pbmočju kamniške občine so : enakimi Imeni naslednji