List 38.

dar
brtn
Tečaj
šk
m
ar
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za Četrt leta 90 kr.,
poŠiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 18. septembra 1867.
Gospodarske stvari.
tako pičlo bilo, se mi zdi neresnica, kajti glavne bukve posestev, parcelne bukve
Delitev, zložba in drobitev
(Konec.)
J/VUVUVV » ,	VV1U«J WUl\ y U , m tip O i LV.I. V OC	oc
po zložbi zemljišč zmanjšalo na l/4c del sedanjega ob-sežka, tedaj je ocividno, da bise davkarijam krajši in lahki pregled njihovega področja napravil in izterjevanje
itd.
vse
bi
Kar zadeva zložbo zemljišč, neovrgljivo je to davkov itd. bi se na pol polajšalo, tedaj tudi prav dosti
da ravno pri delitvi pašnikov se zložba zemljišč vidno moči prihranilo. Pobiranju davkov bi zložba zemljišč polajša. To mi more vsak, ki na deželi med kmeti čisto nič delà ne skrajšala; samo tedaj, ko bi se me-
posebno na Krasu pritrditi. Tedaj delimo si paš- njalnice delile in tudi v katasterskin soseskah ktera
živi
bi
res
/jl v 1*	XXCV JAiaOU |J1 Itl Ultl»	jl vvamij viviauav	" J a a vy ^	axx tuvii, v ivtvlCilOlvl OIYlll OUOGu IV C
nike priložno, pa staknimo kolikor mogoče svoje dre-	zemljišča pomenjala in po mogočosti zložila,
kave (posamne kose) skupaj , in varujmo si gozdov,	nekaj davkarskih bukvic odpadlo. Da zložena zemljišča
kajti kjer gozdov ni, tam je tudi poljedelstvo žalostno.	bi kmetiču veliko veliko delà, po odpadu nepotrebne
Da bi zložba zemljišč kakor koli kmetijstvu škodovala , to je čisto čisto napačna misel, kajti posamna
h oj e
?
vožnje, ježe itd. zlajšala in skrajšala, to je go-
zemljišča enega kmeta v en kos zložiti
tova resnica, in tiste moci,
ktere bi tam odpadle
ako
?
je
^«A/JJLA U W	V v W A V/^r JLAA V/VV J JL M.JL %J M. KJ %J V-/ Ait V/ JL y JLX VU 1 V KJ JL Li Ci 1 H \J VA M ti vi L v/ J	j\ V^
skor ne- se na umno obdelovanje zloženega grunta porabijo, go-
dohodkov.
mogoce, tedaj tudi strah, da bi po zložbi en gospodar	tovo ne bodo zastonj , temveč na donos gotovih večih le eno sorto tal dobil, in da mu utegne potem ves pridelek spodleteti, taje čisto prazen; kajti kobi se zem-	Tudi drob it vi zemljišč ni zložba čisto nič na-ljišča zložila, vsak posestnik bi iz sedanjih 10—20 kosov	sprotna, ter gotovo bo posestnik za kos svojega zlože-
naredil, tedaj bi
zložena zemljišča gotovo nega zemljišča lože kupca dobil, kakor pa za
raznih sort zemlje imela, saj še ena sama njiva iz raz- drekave, ktere po pol ure saksebi in vsaka iz svojega nih prvin ali redivnih moči obstaja, od kterih so ene vetra ležijo.
za ta sadež ali žito , druge pa zopet za druge rastline pripravne. In to je tudi že na tanko dognano, če kmetovalec semena in sadežev ne premenjava tako, da
kjer
ena sorta najmanj na 6. leto zopet na isto njivo

Da se zemljišča (grunti) na drobno lože in draže prodajo, kakor pa celo premoženje, to je istina, zato ki lahko tudi nepremožni ljudje do majhnih zemljišč se-gajo, a zložba zemljišč ni tej dobroti čisto nič nasprotna.
}
je letos rastla, ne pride, da njiva opeša, da noče roditi.	Gospodar lahko tudi potem svoje zemljišče razdrobi
Zraven tega mora kmetovalec, posebno na Krasu,	zraven pa lepše in pripravnejše kôse za prodaj napravi,
kodar burja v suhi zimi dosti zemlje z njive izpiha,	tako da imajo mejaši (térmenki), kterih ima skor vsak
zemljo po njivah dopeljevati, tedaj se lahko druge sorte	kos zemljišča četvero, pa tudi drugi kupci več veselja zemlje po njivi zmeša. Kdo more dalje tajiti
đa
ne
do prodajalnega kosa ter ga tudi visoko pri dražbi za-obdelovanja kmetije zaželena zložba zemljišč vse- ženejo. Strah, da ne bi mogel revež do zemljišča
stransko polaj šala?
priti
in da pridemo v laške in angleške okolnosti,
Napačna in nepogojno napačna misel je ta, da raz- namreč da pridejo vsa zemljišča po zložbi bogatin om tresena ali majhna zemljišča se lože obdelovati dajo v roke, je očividno prazen strah.
nego
zložena ali veča. Dobro obděláno zemljišče, bodi-si
Tedaj delimo pašnike (gmajne), zlagajmo majhno ali veliko, daje obilih in lepših pridelkov; o zemljišča, zraven pa varujmo in vživajmo zaklad tem ni dvombe. Pri kmetu posli zeló malo obdeljujejo našega obstanka, namrec gozde, pod skupnim so-zemljišča, kajti gorjé kmetu
)
ki
sam se svojo
družino
je
U
ne kmetuje. Pregovor: „drugi delajo, drugi snedó pravičen. In če kmet, kteri ima bolj obširno kmetijo, kako deklo, hlapca ali celó najemnika pri delu rabi, gotovo je skrbni gospodar v vrsti svojih delavcev, tedaj
zanikerno, ampak
seskinim varstvom, in ne delimo jih!
Senožečah sv. Jerneja dan.
Jožef Zelen.
tukaj ne bo slabo, popolno delo storjeno.
o pravem času in
Kmet-Novicar.
potopisu
ki
^IV UVW	¥ I^V^tWjJlOU. J J\»l gOi JG X a^C^jJUO ta V	iiotu
Pri zložbi zemljišč ni govora o velikih posest- přinesla iz do lj nega Staj ar ja smo z veseljem brali
Tagespošta
a
v
211
listu
nikih, (P Vred.)
kose
kajti ti imajo tako večidel tudi velike te-le vrstice : *)
a	a	^	1	a	/
cela posestva skupaj.
zemljišč, eni tudi
Resnica, da bi bilo vladi davke od malih po-
sestnikov jati
>
kteri dosti „parcel" (kosov) imajo
?
lože tir-
nego od velicih z malo parcelami, in da bi pri
Naj dostavimo tudi nemški original : „Ein Bauer, der sich bis zum Lesen eines periodischen Blattes emporschwingt, ist ein Aristokrat des Geistes unter der Menge seiner nicht literari-schen Standesgenossen. So ein „No vice-Bauer" ist aber auch
jaw, u^gv ^v* v^xx^xxi ^ x^cav ^cnv^cvuux , íu vic* ^ A schen Standesgenossen. So em o vice- Bauer* ist aber aucn
več kosih zemijišč, kakor jih je sedaj po cell deželi, schon ausserlich als ein solcher zu erkennen. Sein Wohnhaus ist mimo zloženih zemljišč, pomnoženje davkarskega děla von Stein und mit frieschen Ziegeln gedeckt, jedeš Platzchen ist mit
310
Kmet, ki se je povzdignil v to, da kak časnik
vsi zapisniki o prisegah, posebno pa prisege
„I.V1.UOU , IVI OO JV^ ^»iiu.çjuw y vvy, v*«,	— *	^{.lu^ww w
bere, je boljár (aristokrat) na duhu med množico svojih same, če prisegajoci samo slovensko znajo;
Iji^dí, ki nič ne beró. Takému kmetu-novičarju se
3. vsi zaslišni zapisniki v kazenskih rečeh, če za-
že odzunaj pozná,
da
več
veljá mimo druzih. Njegova toženci ali priče samo slovensko znajo
7
naj
se pišejo
to je
ne
hiša je zidana in z opekami (cegli) krita; vsak prostor- odsihdob naprej vselej po slovensko ček je zasajen se sadním drevjem, in na polji mu stoji kakor se je doslej neki sèm ter tjè godilo koruza v lepih ravnih vrstah tako, kakor stojé vojaki povedbe in izreke tacih strank in prie po slovensko
da
so se
v bataljonih. On je tudi bčelar in tedaj ima na tisoce poslušale, potem pa ali s celoma ali deloma po nemško podložnih, ki delajo za-nj. V njegovi izbi je vse na v zapisnik zapisovale ; ampak popolnoma se imajo
pravem mestu, in čedni svinjak je tak Čen zgled biti okolici svoji
7
Tako
da
kaže
more
idili-
ze prva
po slovensko v zapisnik pisati.
Pravosodno ministerstvo
se
n a d j a
7
da se bo ta
stopinja omikanega duhá, ki se razodeva v znanji 24 ukaz na tanko izpolnoval; da bo viša sodnija na iz-abecednih „vitezev duhá." Prva podloga duševni na- polnovanje skrbno pazila, in da se tako vse dalje pri-
rodni omiki je sèm ter tjè položena še nahaja.
redko se tožbe prestrežejo.
Tako piše pošten mož v časniku štajarskem
navadno le nemškemu jeziku glorijo poje, da je
77
ki
sred-
7
3
membe v osebah storé
tvo omiki." Ali tudi po tem popisu edina prava pot, ministerstvu predložé.
Ako je ktera sodnija iz tacih oseb sestavljena, da bi izpeljavo tega ukaza zavirale, naj se potrebne pre-

ali
7
ce
Je
treba
7
pravosodnemu
da se naši kmetje povzdignejo na stopinjo omike v
kmetijstvu in vsakem drugem znanstvu, Ali. tuuaj - Alltl v V1VJV4U UU lUMIUJttWJUVl A	V J ViiilVV^ Y V»i-Ll ZJU«UJ1
materini j ezik? S tega popisa, kteri v „Tagespošti" advokatov na Kranjskem, kterega predlagaje naj slavno
ni
tedaj
Vrh tega pravosodno ministerstvo pričakuje, da mu hitro dojde še manjkajoci razkaz o jezikovem znanji
gotovo ní „Novicam" na ljubo
ampak
77
resnici na
c.
k.
više
sodnije predsedništvo svoje mnenje izreče
hvalo pisan, se pač jasno vidi, kakošni sovražniki slo- ali je kak zadržek, da bi se ukazalo, naj se na Kranj-venskega naroda so vsi oni, ki mu namesti materinega skem pri kazenskih končnih obravnavah, če zatoženec
jezika v šolah in drugod silijo tuji jezik namesti kruha ponujajo kamen!
7
in mu
tako
u
]\ove postave.
Ukaz
vis. c. k. pravosodnega ministerstva predsedaištvu c.
samo slovensko zná, tudi zagovorniki istega jezika po-služujejo.
Tako se glasi pravosodnega ministerstva ukaz od besede do besede. Res, da še ni vse, kar zahtevamo, in da posebno Še pogrešamo te naredbe, da bi se slovenskim ljudem sploh le po slovensko dopisovalo, in slovenske
odloke izdajale, potem da bi se sploh vsi zapisniki s slovenskům ljudmí po slovensko pisali, zakaj zastran teh
reči
ostane še za naprej vel javna že omenjena
više sodnije V Gradcí od 5. septembra 1867 Štev. 8636 naredba od 15. marca 1862." leta št. 865: vendar smo
in 9396.
„Iz razkaza, podanega s poročilom od 25. julija tega leta Št. 2481 pr. o tem, kterih jezikov so zmožni
ministru Hye-tu od srca hvaležni za to, daje očitno pripoznal to, da so slovenske zahteve pra-
ín no-
pravosodni in državnega odvetništva uradniki tarji na Kranjskem, pravosodno ministerstvo se je z
vične, pa ne samo pravične, ampak tudi pravosodju na korist, tedaj pametne, in da nam je to,
kar
nam
Je
dal
7
dal odkritosrčno, jasno in določno, ne kakor
radostjo prepričalo
7
da so malo ne vsi sodni in držav- njegovi spredniki ovinkasto, převito in pristavkasto, da
nega pravdništva uradniki, tako od koncepta kot od pisarnice, in tudi notarji dovolj zmožni slovenskega jezika ustmeno in pismeno , in da po tem takem ni no-
pn
dr-
benega zadržka, da bi se pri zbornih sodnij ah žavnem pravdništvu in pri okrajnih sodnijah na Kranjskem , kadar se zaslišujejo ljudje, ki so samo slovenskega jezika zmožni, odsihdob naprej zapisniki ne pisali vselej po slovensko, kar je ne samo pravosodju na korist, ampak kar tudi po pravici zahtevajo slovenske stranke, deželni in državni poslanci, in tudi sam deželni zbor kranjskega vojvodstva.
Pravosodno ministerstvo je tedaj , oziraje se na pravosodnega ministerstva naredbo od 15. marca 1862,
ktero je bilo rečeno, naj se pri sodnijah slo-
so uradniki razumevali in delali kakor so hoteli. Lahko se tedaj nadjamo , da kmalu tudi še pridobimo drugo, kar nam manjka do popolne pravice, od ktere ne moremo ne za las odstopiti
in
da
kakor je si. ministerstvo pravično kranjskim Slovencem, tako bode pravično tudi štajarskim, koroškim, primorskim in isterskim
in
da bo na vso moč skrbelo, da tudi ondod pravica čem brže popolnoma obveljá.
Slovatvene stvari
Iz vést ja
ali
programe
št. 865, s
venski jezik za nektere
reči
rabi
samo
kar je mogoče
7
kar
se
dá
in
7
zdaj
previdelo vsem sodnijam kranj-
skega vojvodstva ukazati:
Vsi zapisniki, kedar se zaslišujejo priče
nekterih slovenskih in hrvaških gimnasij
meinogredé nekaj slovniskih opazek.
Spisal prof. Zepič.
(Dalje.)
i
pa
ki
Zdaj pa ob kratkem porečemo se ktero o razpravi samo slovensko znaio', tako v tožnih, kot netožnih ci- S- Žolgarja. Té razprave je prvi dél užé natisnjen v lan-
i/ /	9	1 •	• TT	1 f i w • • ď~ ^ 1 • 1	•	• •	T\ * 1 T
vilnih rečeh
?
ski programi, II. pa v létošnji Celjske gimnasije. Dél govori o slovenskem glagolu, II. pa o slovénski skláni i. Govorili bomo najpred o I. délu, ter navedli to, v čemer se ne slažemo z g. piscem, potlej pa o II. Na zadnje
Obstbaumen angepflanzt und auf dem Kukurutzfelde reihen sich die stattlichen Halme geradlinig wie Bataillone aneinander. Er ist Bie-
nenzuchter und hat als solcher Tausendè von Unterthanen, die fur bomo dodali še nekaj opazek, za ktere nam je ta raz-
iím arbeiten. In seiner Wohnstube ist Allés „am rechten Orteu und
selbst der sauber gehaltene Schweinstall So
ein idyllisches Objekt
sich schon der erste Grad der Emancipation des Geistes
prava
stojí
der sich in der Bekanntschaft mit den
schen
undzwanzig alphabeti-
povod dala. Na strani 15. (programe 1866.) da se v 3. osebi mn. o z il premeni v nosni ô. To veljá le za staroslovenščino, zdaj ne moremo go-
7
Eittern vom Geiste" ausdriickt. Die ersten Anfánge zu einer
voriti v
os. mn. o nikakoršnem nosníku.
Tudi
mi
geistigen Hebung des Volkes sind hie und da gelegt — allein sie se zdí znamenje ô kaj malo prikladno za starosloven-bilden nur seltene Erscheinungen.u	ski Jaz bi rajši vzél v sili poljski <} namesti njega.
Zeló pogrésam tudi v paradigmah naglaska. Kajti ako nam postane danes ali jutri, kakor se nadjamo, slovenščina v svojih mejah jezik parlamentarni, to moramo gledati, da se koliko je mogoče tudi zjedinimo v na-glasu. Zato velim pri tej priliki, da bi morda prav bilo , da se v imperativu in sem ter tje ođrečemo tudi v indikativu gorénskega naglaševanja, ter da v imperativu ostane naglas skoz in skoz na deblu. Torej na pr. molčim - i š - i - iva - i ta - im o - ite - ij o ali - é v indikativu, ne pa v dvojini molčitá-iva in v množini molčim ó - itè - ij ô; v imperativu pa: mólči - i va - i ta -imo-ite, a ne (mólči) - mol čiva - íta - i m o - i te. Tako se, kakor predlažem izgovarjati, če se ne motim, govori sáj na Stajarskem , to zahtéva od nas sloga s Hrvati in tudi s Cehi. Kaj pisec té razprave o tem misli, ne vém, ker piše brez naglaskov.
Str. 17. „pletila"; ta oblik namésti pletla ali
plela vendar-le mislim ni nikjer v navadi. Kar se govori na isti strani o korenini id in deležniku šel, nisem z g. piscem jednakih misli. Po mojem mnénju ni i d korenina, ampak i, vcf. lat. i - re in grški l-évca ; kajti da je id korenina, moral bi biti infinitiv isti a ne iti, kakor je na pr. od préd — présti. Id je po vsem drug glagol, kakor šel (cf. ném. : bin, i st, seid, war). Jaz sem mnénja tistih, ki trdijo, da je šel postal iz korenine š e d (nii»a) ; kajti prvotni soglasnik h se je premenil samo zavoljo mehkega pologlasnika i> vs. 1) je pa pred 1 tako izpadel kakor v besedi jel nam. j e d e 1, pal nam. padel, prel nam. p r e d e 1 itd. Torej je Šed tudi prav lehko korenina ne samo deležniku sel, ampak tudi besédam hod, hoditi, hoj a. Cf. pocí-jem, pokoj, upokojiti; giiji-jem (s nj) gnoj, g n oj im, in (hrv.) uži-jem (z ž), u-goj, gojiti (Mast — másten).
Str. 18. „Trpná oblika. Sedanji čas: sem
tepen, sem vržen itd." Jaz mislim, da se sedanji čas glagola sem, si itd. smé jemati sploh samo z de-ležniki preteklega časa nedovršnih glagolov za prae-sens, z deležniki do vrš nih pa le za tako imenovani perfectum logicům (— perfect, v grščini). Po tem takem je tepen sem, vojen sem itd. praesens, a vržen sem, potolčensem, pregnan sem itd. perfectum logicům. — „o sram o ten." — I, ki je izpadel v osnovi osramoti pred en, zahtéva, da se t omehča v c, torej osramoćen (kakor pozlacen) nam. osramoti-en (-tjen). Toliko „o slovenskem glagolu." Zdaj pa še ktero ,,o slovenski sklanji" (progr. 1867). Govori se tu za kratkim vvodom najprej o sklanji imenski, potlej o zaimenski, a nazadnje o sestavljeni. V vvodu nam razjasnjuje pisec pritikline pojedinih pa-dežev ali sklonila iz jezika Sanskrškega; ali oblikov rakah (=zih), rakam (=om), letama (==: oma), jelenami, peresami itd. Sanskrščini za voljo vendar le ne bomo pisali. Tukaj se bo le treba držati sedanje slo-vénščine, živih jezikov slovánskih, zlasti pa staroslo-vénščine, ki nam je mnogo bliže od Sanskrščine. V imenski sklanji pravi g. pisec (str. 26.) , da samostav-niki, samo v mn. navadni, ki se skančajo v nominativu na i, da so možkega spola. To pravilo je samo dé-loma resnično; kajti duri, gosli, jasli, svisli, prsi itd. ženskega so spola. Samostavnike sklanja po
petih sklanjah, vzamši na pr. da gre peč — peči po četrti sklanji, a na pr. grád — gradů po peti. Ali meni se zdí praktičniše vzeti samo tri sklanje po skančanjih na a (ú), e in i v genit. jedn. za sedanjo slovénščino. Kajti razloček v sklanjanju med rak in tat, žival in kost déla skoraj povsod lé naglas, ter ménja sem ter tje kak i (časih tudi o) v e zlasti pred h in m (t. j. ako n. pr. tat ne dobiva pred sklonilo zloga o v). Pisati ô za starosiovenski /S, to sem užé zgorej napo-
menil, da ne veljá; kajti naglaski imajo sáj v slovenskem jeziku (ki zna lé za zloge naglašene in nenagla-šene) samo značiti, kteri je zlog dolg, t. j. naglašen, in ne smé mu se nakladati še kaka druga služba (zato tudi, mémo gredé bodi rečeno, ne veljá pisava sè sestro, kajti se = cum mit nima naglaska, ampak ie breznaglasnica ali procliticum). Tudi v grškem dobivajo naglaske lé samo naglašene slovke, ne pa tudi druge. Ní tedaj pisati acc. ribó in instr. ribô, kajti je i naglašen. Tudi menda ní prav pisati glede na staroslovenščino v dat. in instr. dvoj. „žival i m a" in v instr. pl. žival i mi, kajti ima v starosl. i»>ia in bMu, a ne eia in umu. — Nadalj e, kolikor je meni znano, ako naglas skoči na zadnji zlog v gen. jedn., jednak je nom. (acc. in voc.) dvoj. genitivu jednine, tako da je na pr. gradů, bogá, v o lká, sinů itd. genit. jed. pa tudi nom. (etc.) dvoj. — V opombici 5) (str. 26) se velí, da se je v srbsko-hrvaŠkem gen. mn. pri samostavnikih h ohranil. Hrvaški učenjaki so pa drugega mnénja, ter sploh velijo, da mu tukaj ní mésta, ampak da se je le vrinil iz pridevniške sestavljene ali
zaimenske^sklanje, izgovarja se pa lí, kolikor je meni
znano, v Crni-gori. Pišejo ga le nekteri Hrvatje, kterim rabi latinica, Srbje pa, ki pišejo s cirilico, tí ta h sploh izpuščajo.	(Dal. prih.)
Národně stvari.
Nekoliko sklepov
na predzgodovinsko omiko slovanskih narodov v
obce, sn slovenskega naroda posebej.
povzetih iz primerjanja njihovih jezikov. *) Posnel po F. E. Vocel-novem sestavku „O vzdělanosti Slovanského
národu v prvotnih sidlech jeho" prof. J. Majciger.
Doba, o kteri tukaj govoriti hočemo, leží daleč pred našim znanjem spisanih spomenikov in sporočil, sploh daleč pred znanjem zgodovine slovanskih narodov. Nahaja se sicer tù pa tam kaka nema priča teh časov, kak gmotni ali materijalni ostanek, izkopan iz starodavnih gomil, kak meden malik, kako orožje ali kaka posodica, pa to so vendar tako redke priče in tako ma-lobesedni oznanjevalci svojega časa, da se iz njihove besede le v obče kaj povzeti in sklepati dá. Dozdeva se po tem takem, da v one meglene dobe ne prodere oko, da bi mu bilo takratne razmere na tanko prezreti in pregledati mogoče. Pa vkljub tem neugodnim raz-meram imamo sredstvo bolj zanesljivo in bolj zvest glasnik svoje dobe kot stare letopisce in iz grobov na dan stopivše starine. Bolj zvest glasnik, pravim, zato, ker je vsakemu ljudstvu najbolj drag zaklad, najbolj zanesljivo zrcalo njegovega mišljenja in življenja. In to sredstvo, ta glasnik je jezik, kterega korenike in oblike dostikrat segajo daleč prek mej vseh druzih zgodo vinskih sporočil. V njem se izrazuje duh in izvirna posebnost národová, je kakor Vocel pravi, nit Ariadnina, ki pelje v blodišču predzgodovinskem do prevažnih zasledkov, do kterih dokopati se drugače ni več
mogoče.	i ■ '
Kakor vednosti dan današnji stojé, imamo po Mi-klošičevi razredbi desetorico več manj med seboj različnih in podobnih slovanskih jezikov, in ti so: starosiovenski, novoslovenski, bolgarski, srbskohrvaški, maloruski, ruski, češki, poljski, gornje- in doljesrbski. Schleicher jim še prideva beloruski in pa polabski,
*) Jako zanimivi sestavek smo zanaaaje se na prijazno dovoljenje Častitega gosp. profesorja vzeli iz letošnjega Šolskega programa mariborske gimnazije, ker je vreden, da ga izvé ves citajoči
slovenski svet.	Vred.
*
312
ki so ga zdaj ponemceni prebivalci pokraj in spodnje
Labe govorili.
Da so vsi ti jeziki nekdaj činili eden edin slo-
vansk jezik, to je jasna stvar vsakemu, ki mu razvijanje posameznih jezikov ni na čisto neznano, in tedaj tudi vsi te jezike govoreći in dan današnji bolj manj sebi odtujeni rodovi eden edin slovanski narod. Gotovo je pomembno in ni ne brez zanimivosti, da starému Slovencu pomenja beseda „jezik" ne le govor lingua,
ampak tudi narod natio.
Slovanski jeziki pripadajo z helenskim, latinskim, celtovskim, germanskim, perzijskim in indovskim oni ogromni jeziko vi betvi, kteri so učeni ime indoevropski*) nadéli. Sorodnost teh jezikov se pokazuje v jednakosti korenik, besed in obrazil ali slovek besede izpeljujočih, posebno pa v podobném načinu sklanjanja in sprèganja. In ta sorodna znamenja v vstroj bi indoevropskih jezikov so nam ravno toliki dokazi zato, da je indoevropsko pleme v davni minulosti med indovskim in hvalinskim morjem prebivaj oče jednega in istega jezika se posluževalo. Ze v neznanem pravěku so, rekel bi, izrojile razne rodo vine tega plemena iz prvotnih se-lišč svojih in se podale v zahodne pokrajine in tako obljudile veči del Evrope založivše tam početke narodom , kterih jeziki so v daljnem napredovanji veko v vlastni obraz dobili, pa vendar v svoji vstrojbi ohranili spomenike nekdašnjega skupnega izvira. Bila je to dôba, pravi Vocel, samostojnega stvarjanja, in, rekel bi, vladovanja posameznih jezikov indoevropskih. Z razvitkom jeziko vim koraka pa tudi razvitek omike. Ce pa damo to načelo veljati, pridemo do sklepa, da preiskovanje jezika pelje do znanja napredka, ki so ga posamezni rodovi na cesti izobraženosti storili, pa tudi do znanja onih predmetov, kterih znanje so ti narodi iz skupne pradomovine v poznejša svoja selišča přinesli.
Skupno iz azijske domovine přineseno znanje predmetov in pojemov se pokazuje v vseh indoevropskih jezikih, pred vsem v korenikah premnogih besed rodo-vinske razmere naznanjajočih postavim : otec **) (oče), mati, sin, hči, brat, sestra; dalje v nekterih besedah, dele človeškega telesa zaznamjajočih: oko, uho,
nos, zob, brada itd.; v korenikah besed, ktere naj-navadnejše prikazni v naravi imenujejo, kakor: luč, dan, noč, solnce, veter, sneg, morje itd.; tako tudi imena nekterih živali: tur, ovca, veper, gos, utva; ravno tako se nahaja beseda dom za hišo v vseh skoraj indoevropskih jezikih; in konečno v gla-golih najbolj navadno dejanje člověkovo izražajočih, postavimo: videti, jesti, piti, stati, sedeti, ležati in mnogo drugih. To in še drugo je tedaj blago, ktero so indoevropski narodi iz svoje prvotne domovine v svoja nova selišča seboj přinesli. To je bil tedaj prarod in njihov jezik prajezik, iz kterega so prej imenovani narodi in njihovi jeziki nastali. Dan današnji zavzema to ogromno steblo ljudstev in jezikov med narodi na zemlji prvo mesto in se deli v dve veliki panogi po nesorodnih narodih na Kavkazu pretrgani v evropsko in azijsko. Najveći povdaljni premernik vsake teh panog je skoraj jednak, kajti iznaša blizo 670 zemljepisnih milj od armenskega mesta „Erzerun-a"
——^~ -	_	uli	i	|—
*) Nekterim ime „indogermanski" bolj ugaja od imena „indoevropski'' , al težko iz opravičenega vzroka. Kaj bi se pa tudi Germani rivali ko representanti visoko izobraženim Helenom, Řimljanom in drugim narodom? Tudi so se naj veči učenjaki nemški sami, kakor Bopp in Wilhelm žl. Humboldt tega poznamovanja v svojih spisih izogibali in prvi ga naravnost zametuje. Glej „Bopp, vergleichende Gramm. Vorrede zur II. Auflage, str. XXIV."
**) V kraljedvorskem rokopisu v pesmi „Libušin soud'4 se bere
Še prvotna oblika: „ot", iz ktere se po obrazilu „ec" Še le „otec" izpeljuje.
do ustija Gangesovega in skoraj ravno toliko od portu-galjskega mesta Lisabona noter do mesta Viatke v se-verovzhodnem Ruskem, kjer že rodovi tatarskega po-kolenja selijo. V teh indoevropskih jezikih se kažejo trdne meje, s kterimi so korenike različnih teh jezikov ograjene, prek kterih daljše razkrojevanje jezikov ne sega. Potem smemo tedaj soditi, da so take besede samostojno vstvarjene bile pri posameznih narodih takrat, ko je pri njih znanje reči, na ktere se ovi nazivi vztegajo, občno postalo. Iz tega stališča na slovanské jezike gledé pridemo do važnih zasledkov.
(Dalje prihodnjič.)
Na K oči ki o !
(Dalje.)
Cesta je peljala od Klanjca do Tupalič zmirom ob levem bregu Kokre; ali koj zunaj vasi se zavije čez most na desni. Ravnina se čedalje bolj krči in naposled stisne v ozko kokriško dolino, ktero bi skoro rajši kokriško sotesko imenoval. Po obeh stranéh jo obdajajo visoke in strme goré ; med njimi je večidel le toliko prostora, da si je rečica Kokra prekopala tesno strugo, a človeška roka tik nje napravila cesto. Ako hrepeniš po življenji, po veselem gibanji, nikar sèm ne hodi; tukaj je samotno in skoro vse mrtvo. Kamor pogledaš, ne vidiš drugega, ko strme goré, ktere spenjajo svoje sive vrhove pod oblake, prêté memo gredočega pod težkim bremenom pokopati; le sèm ter tjè zapaziš ktero kočico, včasi tudi kterega ogljarja,
ki delà kopico, ali morebiti celó kteri voz, ki po cesti drdrá.
Ko sva se dobre pol ure po tej soteski vozila, prišla sva v Kokro k cerkvi. Tukaj drži most čez vodó, a pred njim stoji mitnica. Ker je bilo vže precej pozno, bila je zap rta. Za to skoči moj tovarš z voza in pokliče cestninarja. Pové mu, da potujeva na Ko-čino in ga vpraša, kje bi dobila dobrega vodnika. Tudi cestninar nama je nasvetoval Prim o ž a.
Tukaj se zavije cesta z desnega obrežja Kokre na levo in vodi po dolgem in hudem klanci nad strmimi pečmi dalje po soteski. Z vrha sva se peljala spet precej dolgo navzdol, ter přišedši na dnu klanca v dolino in še enkrat čez most, privozimo ob pol desetih ponoči v Leskovec do Poljšnarjeve krčme ali „prve žage", kakor tisto hišo navadno imenujejo.
Voznik zavozi pred vežo in izpreže konja. Velela sva mu, naj tukaj prenoći in naju tako dolgo čaka, da se s Kočine vrneva. Ali ne misli, da sva bila tudi mi dva za danes pri svojem cilju. Naj prej pobe-reva vsak svoje reči z voza in je znosiva v hišo. Dve ženski, gospodinja in dekla, ste še čuli in se ravno za nedeljo spletali. Povprašava ju, kje bi dobila kakošnega člověka, kteri naju bi spremil na goro k Suha-dobniku. Možaki so sicer vže vsi spali, vendar skli-čete voditelja domače žage, Ferdinanda po imenu. Ko je stopil v izbo, nosé v desnici svetiljko, držal se je kislo in je tako drobno gledal, da si na prvi pogled uganil, jkaj mu je; gotovo se je izbudil iz sladkega spanja. Se le potem, ko sva mu ponudila kozarec vina, razvedri mu se čelo in se pocasi dobro predrami. Ura je kazala vže deset. Treba nama bode odriniti, ker imava še poldrugo uro hodá do Suhadobnika in si morava tam gori vsaj nekoliko odpočiti, da bodeva jutri laže hodila : pravi mi potni tovarš. Za to opom-niva Ferdinanda, naj užgé svetiljko. Izroči vši mu še svoja^plašča, odideva z vodnikom iz krčme.
Sli smo še četrt ure dalec po okrajnej cesti dalje, potem srao jo pa zavili z dosedanje ceste na desno čez
313
most in koj unkraj vode zacelí lešti navkreber po ko- deželnih načelnikov, kodar prebivajo Slovenci, zastran lovoznej poti, ktera vodi naravnost proti oznožju Ko- rabe slovenskega jezika v šolah in pisarnicah. Ker so
Zukunft" že tudi drugi časniki tisto sporočilo pri-
čine
V/ ti *	wv/á. v^	▼ v m * A	T	^ ^ v	* v	v®— w «j vu «MI w
Suhadobniku. Vodnik je stopa! pred nama,
da sva videla za njim hoditi. Pametno
svetiljko seboj vzel, ker je
Je
storil

da
bilo silno temno.
Je
po „
nesli
ktero
do brej
ali tukaj smo zgre-
uri smo došli iz lesa na senokošo šili pravo pot. Vodnik je trdil, da je Suhadobnikovo
neki je grof Hohenwart zastran tega
vis. ministerstvu podal, naj z vej o častiti bralci vzroke, s kterimi
Pr
grof svoj upor upravičuj
nad čemur se
sin pravu put. v uuuiiv je w uu, u.«, jo uunauuuuiivuvu	O.XVV, uciu. uciuur »tj g. grof spodtikuje, io je,
poslopje na desnej strani senokoše. Krenemo toraj na spomenice slovenskih državnih poslancev nobed
to
da
desno in pridemo kmalu do njive, na kterej raste ajda. koroški posl To je pričalo, da tudi hiša ni daleč odtod. Konec v državnem zboru
ni podpisal, čeravno jih sedí pet
Mislili
smo vže, da smo
prav
Aii
mi ga poprašamo
ali
on ne vé, kakošen
njive doidemo do plota.
prišli; ali grdo smo se zmotili. Ozirali smo se naprej deželni zbor koroški in kakošne misli ga navdajaj
m nazaj
na desno in levo, pa hiše le ni bilo nikjer.
slovenskega naroda; da ta
zbor
ni se
V
se
do pomnil
Kaj neki nam je pa sedaj^ početi? povpraševali Slovencev, ne da bi se za njihove narodne pravice po
raji videli, da bi
smo se osupnjeni
Mislé, da je Suhadobnik še bolj
na
desnej
tegoval; temvec da bi mnogi
V
se
w M	—------ / ---- J	--------------— w	^ J	Q	/	^	V/ ^ JL	KJ V	JL MJ JL	f 1 VA Vll J	VA KAd
splazimo se počasi čez plot in pridemo na še te uboge male pravice, kar jih Slovenci vživajo
v
livado. Ali tudi tukaj ni bilo hiše. Tavali smo po ljudski šoli, se izpodkopale. Res, da sedí pet koroških mokrej travi sèm ter tjè; vendar nam vse to ni nič poslancev v državnem zboru ; al po sedanjih skušnjah se
pomagalo. Kar se spomni moj tovarš, kteremu je bil bojimo,^da nobeden njih nima ne petine srca za Slo ta kraj nekoliko znan, ker je bil vže na Grintovcu in vence. Cudimo se tedaj, da g. grof koroških Slovencev
pri Suhadobniku, da je hiša na levej
_	m	t	11»
a ne na
desnej
— uv^cij,	g. £1UI liurusiim oiuvcuucv
národně pravice zavisne delà od priporočila sedanjih
To
pač pogoj a
ki se težko
strani. Obrnemo se toraj nazaj doli po bregu in pri- koroških poslancev
demo spet na senokošo. Sedaj smo se zavili na levo kedaj dopolni; in ako imajo koroški Slovenci svoj
~ . dobé
in korakali tik ajde navzgor. Kar zagledamo streho in národně pravice dobiti še le po tem priporočilu
kmalu potem zalaja pes. Zadeli smo jo Bogu! pri Suhadobniku.
Bili smo, hvala
jih
ijb
o
etem Nikoli
Suhadobnik prebiva sè svojimi ljudmí na planja-
šol ni nobene pritožbe, temveč, da je več skih občin še celó prosilo, naj se v ljudski šoli
vici tik vznožja Kočine in ima dve hiši, skedenj
in
Iilev.
Sicer je pa prav na samem.
Iiiši ste
malo narazen; sicer je ena
zidana, druga lesena.
prav
nemški
Drugi vzrok je, da proti sedanji uravnavi ljudskih
pritožbe, temvec, da je več sloven -
vpelje
b
jezik
prvej
stanuje mladi gospodar sam, v drugej pa
Mi sicer ne vemo vsega na tanko, kakošne so
družina, ljudske šole med koroškimi Slovenci
Odtisnivši leso pred dvoriščem, obrnili smo se naravnost proti lesenej hišici. Vežina vrata so bila samo
bolj vemo
?
javaline so
)
priprta ter smo lahko noter prišli. Naj prej odložimo gl
svoje hramu
v f
reci, potem
bi
se pa ogledamo po prostornej izbi in nisterstvo je to potrebo nekoliko že pripoznalo
kterega člověka našli; ali žive duše Koroškem
Ker
X1ICILUU., AlVy WA "	---------* 7	* '
ni bilo nikjer. Odpravimo se toraj v drugo hišo. je bila veža zaprta, potrkamo na duri. Gospodar se kmalu prebudí in odklene.
od naših po Kranjskem; a zastran naših dobro da še niso vse, kakor bi imele biti, posebno da
prav krvavo prenaredbe potrebujejo. Samo mi
na bi
)
vse dobro bilo? Teško
je ponemčevalna sila še vse huj
da
7
Da se
pa
Dober večer, oče Suhadobnik!" pozdraviva ga
pravicam skličuje na tist
grof kot na dokaz proti slovenskim
ki
zahtevaj
mš k
^Bog daj dobro jutro!" odzdravi precej zaspan „Prišla sva sèm k vam, ker bi rada v goro,
učni jezik za ljudsko šolo, to nas, moramo reči,
Pljuje
^jv neki na celem svetu je ta navada, «« bi se šolski nauk pričenjal ne v maternem, nego v
da
pa
sama pota ne znava. Kaj ne, da naj u bodete vodili?" tuj em jeziku?
77
goro
deij a, m prav nic
77
77
E!
saj
bi rada? Ne vém, kako bo. Jutri je
rad bi ne šel od doma." vas domá ni treba. Le z nama pojdite!
neki v celí Evrop
Slovensko
ne-
moramo
7
žali Bog! izneti — je ljudska šola osnovana
u
pravi: „
Gospodar nekoliko pomisli m pomrmra, potem pa novico.
A	/I aUma win rio^-n viOl rvo rvA (ť	rV f
na drug jezik, nego materini?
Naj nam to pové g. grof
še kaj plaćamo za to
Ako mi dobro plačata, naj pa bo.
Kdor zahteva, naj se v ljudski šoli zgolj v tuj em
77
Ne skrbite, da vam ne bi plaćala, kolikor zaslu- jeziku podučuje, ta je človek kratke pameti
a ne
žite!" potolaživa ga
77
77
77
j v	u. J7UU.UWUJVI , úct jtž	ivJLciti\u uauiou , a iiv
zgled modrosti, in mi bi se take metode sramovali, ne bi se sklicavali na-nj o. Kaj neki je druzega krivo, da so šole po Slovenskem sploh tako malo sadu obro-
Saj gresta na Grintovec, kaj ne?" Niste je zadeli. Na Ko čin o sva se namenila." Na Kočino?" vpraša smejé in pogledovaje naju dile in da imajo pri ljudéh še dan današnji tako malo
" Kočina je huda, huda pa zaupanja, ako ne nesrečna nemškutarija? Slovenščina
vsaj ne, ker še dan današnji se na vso moč
7
debelo od nog do glave. „ grda! Mlada sta še res obá; ali vendar
No
ako
menda
volja in sta dovolj
srcna
vaju je
dar na vrh priplezamo. Kedaj bi pa rada odrinila?"
- J.W, rtlVU	^ ~--' . J	; —. . ^UUUCllJl »v,	—
morebiti ven- UUIAYd j in je . pred malimi leti v šolah niti bilo ni!
77
Slovenskega kmeta so nam ti ponemčevalci najpred zbe-štirih zjutraj. Ta čas si pa malo odpočijeva." ga-li in mu zdravo pamet zmešali; a zdaj se skličujejo
•v
Je
Gospodar naju spremi v izbo in vžge leščerbo, ki visela nad mizo. Pomenili smo se Še nekoliko o domaćih rečéh in o poti na Kočino. Ali dosedanjemu vodniku Ferdinandu se je mudilo domů. Za to odrine na pot, a kmalu za njim odide tudi gospodar.
na njegove nenaravne želje slepote pravico izpeljevati, da
zatirali ! !
Za tretji vzrok navaja
m
ni jih sram iz njegove bi mu narodnost še bolj
grof
da leta 1860.
so
(Dalje prihodnjic.)
bile slovenske občine vprašane: ali hočejo državni zakonik v nemškem ali slovenskem jeziku, pa da so
rekši
da slovenske

tirof Hohenwart ili koroški Slovenci.
e v zadnjih „Novicah" je bilo omenjeno
da
se
grof Hohenwart, koroški deželni načelnik, uprl ukazu
ki ga je razposlalo ministerstvo notranjih
reči
ga zahtevale v nemškem jeziku terminologije ne razumejo; a samo ena da ga je zahte-vala v slovenskem jeziku, pa še v tej je znal samo fajmošter slovensko brati.
Iz tega g. grof izpeljuje, da je nauk slovenskega
~~	mislimo, da bi se
do vseh jezika na Koroškem odveč
mi
pa
314
imelo ravno nasprotno izpeljati. Ce kdo česa ne zná, troje ljudi za crnim prisadom, od kterih je
kar bi po pravici in naravi znati moral, temu
bi bilo po pravi logiki reči
uci se
!
ker narobe svet.
77
ne znaš, zato se
niti
ne uči"
?
eden 9. dne t. m. umrl (Jure Birić), dva pa sta še
Al sklep: danes bolna. — Žalostno se je zopet poplaćala tista
neumna navada ljudi, da bolno živino zakoljejo
nam se
vidi
>
Drugače pa prašamo:
ali to, da
predno crkne, mislé, da ni poginila in se tedaj sme
! '
v celih slovenskih meso njeno povžiti! Da bi žalostna ta prigodba pod
občinah ne zná nihče slovensko brati, ni prav žalostno ; učila neverne Tomaže !
in ali ne mora vest peči vse tiste, ki so tega krivi ?
lz Primorja 14. sept.
V
(Cast, komár častí) Mnogo
In kaj porečete k temu, ako se kdo predrzne iz te more duhovnik še v sedanjih ako vlih na vsaki obzir strašne zanemarjenosti ljudstva, ktero je zve- žalostnih časih, če ima pravo krstjansko rodoljubnost
i
sto
svoje
davke državi in deželi odrajtovalo in vse moder način -, storiti za olikanost krstjansko izučenega svoje dolžnosti do pičice izpolnovalo, še celó vzroke si ljudstva. Taka izvrstna delà duhovniška vidimo v izpeljevati, da naj se še zanaprej zanemarja; naj se Rukavcu, poddružnici velike župe kastavske v trst-
mu pot do omike že zanaprej zapira!
vati
janskej vladikovini, s kterimi ondašnjemu puku mnogo Zastran terminologije v zakonikih nećemo preiska- koristi i sebe proslavljuje prezaslužni duhovnik častni ali slovensko ljudstvo res bolj ume nemško nego gospod Jože Janec vže celih 18 let. Ta gospod je
a za
slovensko, ali ne; vendar to se drznemo določno trditi, bil rojen 1820. leta v Begunah na Gorenskem da v enakih okoliščinah slovenski kmet ne ume nič duhovnika posvećen 1846. leta. Njegova prva služba
manj ^slovenske termin ologij
;
kot
Cetrti in zadnji vzrok g. grofa je
mški nemške? je bila duhovno pomočništvo v Sovinjaku na gorenjej
prava šola je hči katolške cirkve
da
dnik
Istri, i on
vedè, da
v/^ti u iu ^jauiiji y u JL \j IV	^jiuia j y	ci i a u ii i j\ i lotii^ x vjl x v	y ucti j^i w v w ouiw j v^ nui i\atuioi\v^ un iv v y
po slovenskih okrajih znajo toliko slovenskega jezika, ka more svojej materi mnogo pomagati, ako je držana
da z ljudm ne zahteva.
brez tolmača govorijo
;
a več
Ne bomo preiskovali
ali
da ljudstvo v pravem krstjanskem duhu, ustanovi ondi novo šolo
na tem mestu veselo deleval na polno
za
otroke, ter je
slovenskih krajih dovolj slovenski jezik, čeravno sli
znajo res vsi uradniki po zadovoljnost svojih glavarjev poldrugo leto. Od ondot
šimo
)
da
dosti takih
vprašati
grofa
y
ki
ga ne znajo
al to
cemo
bil prestavljen v mesto Pazin, kadi je isto tako izvrstno služil kakor duhovni pomočnik, i kakor katehet
Je
ima Slovencu
po kteri božji ali človeški postavi se z laškim jezikom v ženskej šoli malo
manje nego
dva
posebej zahteva?
takrat pravica godit
d
Laškem itd. tudi tako?
185. kaz.
Ali i
s e
leta.
Na teh dveh mestih si je vže pridobil pri svojih
Ali
po Nemškem, Ogerskem, predstojnikih toliko zaupnosti, da je bil postavljen v
tem kraji je
na
pr
123
184
in
sede jeziku
mar ukazuj ej o, da naj se zaslišaneg
be
?
ki ne ume sodneg
jezika
?
Rukavac za poddružnika i učitelja, moral stanovati nekoliko let v nekej kmetskej tesnej
takrat v njegovem hiši četvrt ure deleč od cirkve, a šolo je učil v nekem
v
Prosimo odgo
Nazadnj
pisnik pišejo, kadar to posebej zahteva? skedni. Cirkev rukavačka je imela takrat samo dva
trdi
grof
?
Koroškem med seboj v miru in slog
mala zvončića; a temu gospodu znajočemu, da krepek da Nemci in Slovenci na glas zvonov vže nekakšno vživljuje krstjane za službo
zive
da drug
božjo
bila
je prva
skrb
7
druzega v svojem krogu ne moti, pa da niti nočejo, da kar on posebno umè, lepo nagovarati bi jih drugi motili
kmete ljubeznjivim načinom
y
>
cla
si napravijo
dva
Na to imamo odgovoriti, da radi verjamemo
da
tv 1LUM/-LU KJ VVi^V Y VlAtl ^ UM) AC iUl V V^ 1J Ci IXJ \j JLII \J y UOl	tJ \J£j\;y ^UU J/lOCl V Ol OV.
Slovenci nemških krogov ne motijo ne na Koroškem prineskom, koledva
veća zvona; oni se popnmejo te misli; a gospod Jože, podpisavši se prvi za svojo zmožnost z velikim
ne
drugod
nabira, spravlja, dokler ni
bilo
po
?
da bi pa Nemci slovenskih ne motili, temu lovice potrebnih novcev skupa; a kader ima te v rose veselo naroči pri Samasi v Ljubljani na dva
kah
pa ne moremo pritrditi tako dolgo, dokler se bodo kolovodj nemških Korošcev obnašali, kakor da bi Slovencev ne precej velika glasna zvona; a ljudje slišavši ju
y
so se
bilo
7
dokler bodo v slovenske ljudske
v
s
oie
v v
nemscino
ju veselili, in njemu je bilo lože drugo polovico novcev
silili, in tiste, ki slovenski ljudski šoli zahtevajo nemški nakoledvati. Po tem počne on glavarstvo i gospodare
jezik, za modre možake imeli, a tiste, ki s
o
pote
nagovarati, da bi
za vse reci mnogo boljše bilo, ako bi
J
m
mu bolje stanovališče i šolo priskrbeli bliže cirkve
i
gujejo za slovenske narodne pravice
sleparji psovali; in dokler bodo koroški deželni na-	tudi to je znal modro doseči.
čelniki sami ob svoji volji ministerske ukaze , ki hoté	odkázán neki majhin in pust dolčič s brežkom stena-
Slovencem pravični biti, ustavljali in nazaj pošiljali.	stim na južnej strani cirkvenega gricka; gosp. Janec
Mesto vrta mu je bil
Do tistihmal naj nam tudi drugim Slovencem nihče ne přestrašivši se sten, spravi se na delo
7
da
■I^B?
si na-
ne zameri
7
če se bomo za svoje zapuščene brate na pravi z nekoliko pomočjo od ljudi prav vrt ; potrošuje
Koroškem potegovali, ker vidimo, da druzega zagovor- vsako leto kakih 30 goid. za smodnik in delavce
nika
nimaj
dá
kedar bodo nemški Korošci sami jeli razvaljevati žive stene, delati zide i prezide, nanašati
♦A	vw	<m- III VW j V t	JX v/ VI. W mm	řvy V V» V XX v/ XII KJ xm JL X.Jk V A V/ KJ V A	KJ %J%> 111 JL	) ~~ ^j'	I V V ti u A JLA A T v KJ t V li. KJ y	Vi \J A ti U A. XJ A. Vk v/ -X. £ A v/ u a v y	Xá XX V% KJ V JI
za svoje deželane slovenskega rodů tako skrbeti, kakor zemlje i prsti, ter si tako napravlja leto za letom lep
zahteva brat inst
1
pravnost
bod
m
vrt
To
y
so
potem mi drugi radi odstopimo grofa vzroki proti ministerskému ukazu
kega misli zgorom na podzide zemljišča ne razkrči i ne razdela.
širiti, dokler
vsega
lz Gornjega grada na Štajarskem.
(Kon. prih.)
in slovenski spomenici. Mislimo, da ne bodo dosti jaki, tega meseca je imel okrajni zástop svojo sejo da bi za dolgo zadrževali pravico djamo, da bo
m za
ministerstvo vedelo
trdno kako
se na-
dne Prvo-
městnik gosp" Jakob Spendè je s tehtnim sloven
okom priti
jim v skim govorom začel sejo, v kteri so bile sledeče reči
s lo venski, vsi
sklenjene : v sejah se govori pisi in zapisniki morajo biti slovenski, čidel vsi zastopniki so nevoljo svojo izrekli o tem ie deželni odbor okrajnemu zástopu postavo o okrajnih
VflT % 0 m	g «	^	__	\J	%J	A	JL	t/
Pribancih na Hrvaškem 10. sept. (Neverni zastopih in poduk o tem poslal nemško; zato se je v
Dopisi.
do
Veda
—----— --- - — " "	W	VIAB * V»	X	^ » Vt/V/| «1/1/	^jaOlVMlll XXX LTVJVXdXlh.	t^IU LfVOlMl UVUJtJUV ^ M^KAtV w U V j V T
Tomazi čujte!) 30. dan u. m. je v našem selu pri Kupi	tej seji tudi sklenilo, nemške bukvice v Gradele
(unkraj Vinice) zbolelo govedo na vrančni bolezni	nazaj poslati in zahtevati slovenske. —
(antraksu); drugi dan ga je gospodar zaklal in ljudje	so možaki, kterim čast in hvala gré
Take
To
naj so
\	/ / # c ---o— j ~ o i----- --------- — J ~J~	v	,	~ ----- o	----~--y
so to goveje meso povžili. Vsled tega je obolelo vse županije in okrajna zástopništva na Slovenskem
>
315
in kmalu bode konec onim krivicam, da domač člo-
poddružnice je
14
vek se mora mučiti s tujim jezikom, kterega ne raz- starosti.
dne t. m. umri v 80. letu svoje
Gosp. Dessort je v reduti na ogled postavil
svoj etno logični in anatomie ni muzej, v kterem
mislimo, da smo kaj,če se uklanjamo tujčevi peti! Se vidi 600 vošcenih podob (preparatov), kteri kažejo
ume. Presvitli cesar je z ustavo vsakemu narodu za-gotovil ravnopravnost; ne bodimo tedaj šalobarde, ki
Zato slava zástopu gornjegraškemu! /Po so možaki.
Od sv. Križa pri Slatini na Stajarskem
ki-
movca.
Z.
razvitek člověka od prvega početka naprej, njega no-tranji organizem in mnogo obrazov raznih narodov.
Solska preskušnja se je pri nas letos resnici zanimiva in poduena ie ta razstava.
y-\	•	1	W W • • 1	1	JL	13
Ker
se
prav dobro obnesla. Otroci so v slovenščini lepo od- do 22. dne t. m. vidi, naj je nihče ne zamudi ogledati
govarjali in pričujočim gospodom kakor tudi starišem za nizko ceno od 30 krajc.
« »	i t i •	»vi	w	* i	•	i l	_	. 1/
veselje naredili. Žato gré hvala učenikom in duhov-
scini.
Tudi lepe slovenske pesmi so zakrožili
;
da je
Po vojski smrdi! Usnje se je tako podražilo, da že stari ljudje ne pomnijo tacega. Židovi (judje) ga
bilo veselje. Le nauk v sadjoreji se še pogreša pri nakupujejo tudi pri nas in pošiljajo — na Francozko.
nas
kjer je kraj zato ves pripraven
Ali ne bi hoteli
(Dramatisko društvo.
in
seja začasnega
Častiti gosp. nadžupnik dati prostorček zemlje za sadni odbora.) Gosp. blagajnik podal je sporočilo o denarnem vrt? Prav hvaležni bi jim bili. — Letina se dobro suce; stanu dramatiškega društva od 20. aprila
m	t t i	*	"1 * iim t	1 • •	1	1	•	• 1	^	O	_ _	_ _ 1
vma bo obilo, in dobra kapljica bode; pšenice
9
9
rzi, ko-
to
Je
od
za-
raze in fižolaje dosti, tudi krompir je lep; sadja imamo
tudi obilo, samo sliv ali češpelj malo. inspektor gosp. dr.
Jožef Sok, kteri je
Ker bo se
34 let na Slatini
četka do konca avgusta. Dohodki znašajo 107 gold.
, ki ga je društvu za-
35 kr. ; in ako se prišteva legat
pustil rajni domoljub gosp. Grmek, 207 gold. 35 kr.
veliko dobrega storil, letos v pokoj
podal, zato
9
da
ima
mu vsi
Stroški znašajo do zdaj 36 gold. 81 kr., tako društvo zdaj 70 gold. 40. kr. gotovega denarja in ome-
sosedje želijo srečo še za naprej; Bog naj ga blagoslovi njeni legat za 100 gold. Iz tega se bodo tiskale letos še veliko veliko let, ker je mnogo siromakom bil na 3_4 knjige in morda razpisalo še kako darilo, ako se pomoč iz svoje moči, pa tudi od deželnega zastopa denarni stan poboljša. Na društvene stroške naročil se
za-nje pomoči izprosil.
Zdaj pa še eno : Ker je Sla-
Je
glediščini list „Česka Talia."
glediščinim vodjem
tina na slovenski zemlji in ima inšpektor mnogo s Slo- se je porazumelo zarad představ v gledišču, akoravno
venci opraviti, pačje želja naša popolnoma pravična, pogoji niso. društvu kaj posebno ugodni.
da
gospodje, kteri
inšpektorja
volijo, na to
gledaj o, da
sprej me predlog
Dalje
se
naj
se skušajo dobiti vsi rokopisi
nam slovenskega moža dajo. Po našem mnenji bi bil ves kterih društvo do zdaj še nima. Znanih je tacih roko
pripraven za to službo sin gori omenjenega dr. Soka, pisov 27. Društvo shranuje 19 rokopisov. — Sporočilo
kteri
je pri nas roj en
in so mu vse naše okoliščine
presojevalcev slov. iger povdarja posebno željo, naj bi dobro znane. Tudi on je doktor zdravilstva itd. Dajte prestavljalci segaliraje po slovanskih igrah in naj bi
nam tedaj njega! Z Nemcem si mi ne moremo poma- te predelavali za slovensko gledišče. — Društvene knjige
gati
;
pa tudi on sam bi bil vsak dan v zadregah
9
naj
izdajale se bodo pod imenom: „Slovenska Talija
a
m
od nas potrebne, reči kupuje ali nam to ali uno pro- izročevale v prodajo vsem knjigarjem, ki se bodo ogla-
d a j a.
Iz Sodražice 13. sept.
naši fari ste dve
bil sprejet predlog, da se začno
srenji, pa vsaka je za-se. 28. dne u. m. pokliče naš župan odbornike obeh srenj , in tudi župana iz Zamo-
, kar
sili za to. Konečno je
koj bralne vaje poslovenjene igre „Tomaž Mor", ki se
bode brala javno.
(P rip or o čiloj Gosp. Milic prodaja 4. napeve za Tantum ergo." Te napeve je lepo po muzičnih pra-
stica, da bi se združile. Ze dve leti ste přetekli
so naši možje govorili o tej združbi, in posebno prej- vilih za petje in orgije* postavil gosp? Belar
«nji župan J. St. je v to svetoval. Zdaj se je to spolnilo. Hvala srenjčanom	— -zavoljo prevelike suše, tudi koruna bo malo
9
učitelj
in organist pri s v. Jakobu v Ljubljani. Ker so „Novice" Turšice bo manj od lani omenile slovensko mašo, ki jo je zložil tudi gosp.
Belar, in je ta maša marsikomu ugajala, morda pravo
íižola bo
precej; tudi žita in otave smo malo dobili, detelje pa zadenemo, ako te napeve priporočamo vsem prijatlom
več od lani.
Bogom !
B. Stupica, kmet.
Iz Ljublj
in izvedencem cerkvene godbe. Veljajo pa ti napěvi
Bralci naši nahajajo v današnjem 30 kr.
listu od besede do besede ukaz c. kr. ministerstva
7
Belar ima še nekaj iztisov omenjene sloven-
---------— ;----— ——- - -x.	, po
kterem se sodnijam na Kranjskem předpisuje raba slo-
ske maše, s ktero more organistom postreči.

venskeg kun ft
jezika lahko
Iz tega tudi
spoznava, da je prehit
sl. vredništvo „Zu
(Grammatik-Humor„Laib. Zeitg." je přinesla
v našem zadnjem
listu
natisnjeno sporočilo
nekega
„bester Quelle", ktera mu je donesla novico
^ Ç g Q n Ir q 7 o n i !
9
ni
Cholera-Humor"
k
Gosp. dr. Tom
odbor, in pa gosp
9
Svet
ki j
jelo tisti zdravnika o koleri pod nadpisom „
, da — rekši, da je to sporočilo prejel naš župan ljubljanski.
častit župan"
——j —j i i Tega pa „Novice" nikoli
niso rekle, ker „
bil izvoljen v ustavni (ein geschàtzter Burgermeister) ni to
sta se v
na Dunaj
9
delj
9
podala
kar „častiti
kr
se 23. dne t. m. začne državni zbor ministerstvo za kupčijstvo in narodno
99
(der geschatzte Burgermeister.) In tako se Cholera-Humor-u" pridružil „Grammatik-Humor."
župan
Je
gospodarstvo skličuje za 15. oktobra skup
gres)
1 o r e j
na
Dunaj
ki bode
aii
vu y u ? xAvi vjvv y uc« uuaj y ai uuuu tJ ail
jala, se pomenkovala o sredstvih za razširjenj
m
to (kon-
dni tra-
murvo-
viloreje, o skušnjah z japaneškimi svilodi" z Yama-
(Pober ki iz raznih časnikov.)
V časniku „De-
9
ces
9
batte" je obiral te dni „někdo" mestno policijo da cel dan ni zapazila neke čečkarije na J. hiši v St. Peterskem predmestji. Ta „někdo", kteremu je posebno
mai-imi
se naut
)-7 - ------j----j-r;----7—-	- ^c*^«,- mestna policija trn v peti, uc vo, «« ^«.xc* xx*^«*^«,
o pomočkih proti svilodnim boleznim, kako bi mestnih policajev tem manj mora biti povsod pričujoča
ne ve
da mala množica
9
v murvo
in
šolah itd. ministerstvo tudi
viloreji razširil
po
dopisom od 7. dne t. m. je povabilo
kmetijsko družbo v to skuj:
ljudskih in vsevidijoča, ker še celó obilna dunajska cesarska ne
gospod grof Barbo bode prošen, da jo zastopa
9
ubrani in ne pozvé obilih hudodelstev, ki se jej — kakor vsaki dan beremo v dunajskih časnikih — prav pred
Prečastiti gospod
nosom
Kur alt, fajmošter
godijo.
Nasproti temu „Debattinemu" čuđenju
__—	^	« a	a a	a	fa.
V
pa to še tem bolj čudno, da oni drž. policijni organi
Mengšu in predsednik kamniško-mengiške kmetijske ki skozi te ulice hodijo na kolodvor in nazaj in sicer
bistro oko imajo, niso sami pred zapazili onega napisa
Tuđi mi pravimo: hvala pametnim možém
t
Vred
ali, kar bi
v
se
bolje bilo, pisalca samega
9
da bi se iz-
--316
vedelo za gotovo, kdo da je ta hudobnež ali ta norec, kajti dandanes je tudi to prav lahko mogoče, da kak „dober prijatelj" slovenskega naroda kaj tacega stori, kar se potem naklada nedolžnim. Pisalca izvedeti, to bi se moralo po naših mislih veliko bolj povdarjati, kakor pa po „Debattino" abotno obirati mestno policijo, ktera, kolikor je mogoče, stori svojo dolžnost.
Državni zbor na Dunaji se začne zopet 23. dne t. m. Odbori, ki jih je zbor volil pred svojim razho-dom, so mu pripravili mnogo gradiva, to je, mu osnovali mnozih postav, in te osnove bode zbor zdaj v pretres vzel. Osnovo za postavo šolsko (to je za postavo ljudskih šol) smo že zadnjič omenili ter rekli, da je ta osnova pravi cvet centralističinega birokratizma ; ljudsko šolo hoče vzeti iz nadzorstva duhovščine, ki je pri nas odnekdaj za ljudsko šolo največ skrbela in je sèm ter tjè sama šole snovala, ter jo izročiti c. k. Bezirksvorsteher-jem. Da ta osnova učitelja Hermana ne bode obveljala, moremo tem več se nadjati, ker osnova glavne državne postave, ki joje tudi že izdelal za to izvoljeni odbor, šolstvo drugače snuje. — Druga postava, ki joje osnoval dr. Megerle Miihlfeld, je zakonska postava. Hejsasa! hopsasa! to bo dobro na svetu, kadar ne bo več treba v farovž hoditi ženinu zavoljo ženitve, — kadar ne bo nobenih cerkvenih zakonskih zadržkov, — kadar se bo vse po-prek ženilo in možilo, in se bo ženil tudi fajmošter in kaplan , benediktin in frančiškan, in se bota mož in žena lahko ločila, ako si nista všec. Hejsasa, hopsasa! tako svetuje Megerlova-postava! Al pustimo šalo na stran in na kratko pověj mo jedro obširne nove zakonske postave, ki jo je osnoval poslanec dr. Megerle, eden glavarjev „nemškega liberalizma." Na čelu tej osnovi stoji preklic zakonske postave, ki je bila po vodilih konkordata 1. januarja 1857 vpeljana. Bistvo Megerlove zakonske postave meri na to , da obveljajo pravila dr-žavljanskega zakonika (burgerl. Gesetzbuches) ; al sè svojo osnovo deleč sega čez ta pravila. Megerlova osnova izročuje vsacemu spolnovanje cerkvenih postav le „na vest" in „dolžnost vere." Po Megerlovi osnovi ni treba cerkvenega oklica ženinov, na njegovo mesto stopi trikratni oklic županov; kdor v cerkvi hoče po-roko imeti, naj jo ima; kdor je noče, je tudi prav; zakon je le velj aven tedaj , ako se ženin in nevesta pred županom zavežeta v zakon. *) Cerkvenih zakonskih zadržkov ni nobenih ; če ima duhoven že tudi više žegne ali če je menih že obljubo storil za samostan, mu to nima overa biti, da ne bi se mogel ženiti (celó na Francozkem, kjer veljá civilni zakon, se duhoven in menih ne smeta več ženiti !) ; zakon se more lo-čiti in druga žena ali drug mož vzeti: 1) po prešeštvu, 2) če je mož ali žena bila za 5 let ali več v ječo ob-sojena, 3) če je mož ženo ali žena možá hudobno zapustila, 4) če je mož ženi ali žena možu hudó žugala, 5) če se večkrat stepeta, 6) če drug druzega nikakor ne more trpeti. To so nektere glavne stvari Megerlove osnove, po kteri se zakon kot sakrament formalno in bistveno predrugačuje. S tem saj bo vendar sit vsak liberalec, kajti „Herz, was willst du mehr?" Gotovo je, ako bi ta osnova obveljala, da se nam razruši vse družno življenje! — Izdelane so še druge osnove državnih glavnih postav. Prva določuje splošne
*) Nekako tako je glasoviti rokonač stari Grega poročal v bor stih svoje ljudi.
pravice vseh državljanov (to je, vseh ljudi, ki spadaj o v naše cesarstvo), kteri imajo svoje zastopnike v dunajském državnem zboru. Naj iz te osnove povemo nektere oddelke, ki se tako-le glasijo: Pred postavo so si vsi državljani enaki. Vsak državljan more na vsakem kraji stanovati, posestvo imeti itd. Vsacemu je pot prošnje (peticije) odprta. Verska in vestna sloboda je vsakemu zagotovijena. Državljanske in politične pravice niso odvisne od vere. Nobeden se ne sme siliti h kakemu cerkvenemu delu ali h kaki cerkveni svečanosti. Veda in nauk sta slobodna. Vsi narodi države vživajo enake pravice, in vsak narod ima nedotakljivo pravico do tega, da si varuje svojo narodnost in skrbi za svoj jezik. V takih deželah, kjer biva več narodov, se osnovajo javne šole tako, da brez sile učiti se druzega deželnega jezika, tudi tisti narod, ki ga je manj v deželi, dobi pripo-močke omikati se v svojem jeziku. Za učni jezik v javnih ljudskih in srednjih šolah se rabi tisti jezik, ki ga v državnih šolah država, v deželnih dežela in v občinskih občina (srenja) odloči. Verski nauk v ljudskih šolah oskrbuje duhovščina. GlavnjD vodstvo nad vsemi učilnicami pristaja državi. Časniki ne smejo biti pod cenzuro. — Druga osnova glavne postave zadeva izpeljevanje vladne oblasti. V tej nahajamo le-to odločbo : Kadar cesar nastopi vladařstvo, prisega vpričo oboj nega državnega zbora v to, da bode zvesto spolnoval glavne postave in po njih vladah
—	Tretja osnova glavne postave odločuje izpeljevanje sodniške oblasti. Po tej nehajo vse vojaške sodnije in 1. januarja 1869 prestopijo v civilne; sodniki so v sodstvu samostojni in neodvisni; sodnije so lo-čene od političnih oblasti; o teških hudodel-stvih in pri vseh političnih inpo časnikih stor-jenih hudodelstvih in pregreških razsojajo porotnice (sodbe po prisežnih možéh), ali je kdo kriv ali ne. — Četrta osnova glavne postave zadeva ustanovljenje državne sodnije. — Kmalu, ko se začne državni zbor, pridejo vse te osnove njemu v obravnavo, in takrat bomo videli, kaj bode iz njih. — Po dunajskih časnikih je račun za skupne državne stroške
neki ta, da Ogerska plača 52 milijonov, druge dežele pa 206 milijonov. Lepa poravnava! — Presvitli cesar s cesarico potuje neki prve dni oktobra v Pariz*
—	O novih ministrih je zopet vse tiho. — V Inspruku je bil zbor katoličanov, kterega so se iz Ljubljane udeležili gospodje dr. Vončina, L. Jeran, D. Heidrich in T. Župan. — V Genevi je bil zbor mirú; Garibaldi mu je bil častni predsednik; zborovanje je bilo tako viharno, da je bilo bolj vojni kakor miru podobno. — Teško je po pripravah uganiti, kdo se bolj pripravlja za boj : Francoz ali Prus. — Prihodnji mesec je poroka kralja grškega z rusko princesinjo Olgo*
Listilica vredništva. Gosp. J. Pr. na Vrhp: Za danes prekasno; gotovo drugi pot.
Žitna cena
v Ljubljani 14. septembra 1867.
Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 45. — banaške 6 fl. 10. — turšice 3 fl. 82 — soršice 4 fl. 80. — rži 3 fl. —. — ječmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 50. — ajde 2 fl. 60. —
ovsa 1 fl. 50.
Kurs! na Dunaji 17. septembra.
5% metaliki 57 fl. — kr.	Ažijo srebra 121 fl. 25 kr.
Narodno posojilo 65 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 89 kr.
Odgovorni vrednik: Janez Muinik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.