Številka 75. Trst v petek 16. marca 1906. Tečaj XXXI. sjlf Izhaja vsaki dan .di ob nedeljah in prazoikih ob uri, ob ponedeljkih ob i*, uri zjutraj. Posamične Številke »e prodajajo po 3 mvć (6 stotink) mnogih tobakarn»h v Trznanib po 3 stot. »»eneda, nnjmanj p« o 4« stot. — ludne ; v Trebčah v gostilni „Gospodar, društva" ob 1. uri popoludne ; v Gropadi ob 4. uri popolu Ine (lokal se Ae le priobči); na Prošeku ob 1. uri popoludne (lokal se še le priobči) ; v sv. Križu popoludne (lokal in ura se šele priobči) ; v Barkovljah v „Narodnem domu" ob 4. uri jxjpoludne ; v ponedeljek dne 19. t. m.: na Opčinah in pri sv- Ivanu. (Čas in prostor za ta dva shoda se priobči pravočasno. ODBOR I*Mitičnega društva „Edinost". fladjari v Ameriki Franu Košutu. Fran Košut je bil poslal Madjarom, ži-v.Mim v Ne*-Yorku mdeče-belo-zelen emblem /nak) z napisom : -Carske barve morejo [K»minjati sinove na ljubljeno domovino, od jterv se srca ne morejo ločiti nikdar reč". Gl.-t-dlo madjarskih soeijalistov v New-\ trku hiovarja Košutu z nastopnim član- ' razkošnem naročju prostitutk, ter so povži-vali razsipno sad znoja proletarijata. In kaj dobiva ljudstvo v za* I m eno za to? Barve! Avstrijski cesar je suspendiral ustavo. Zakaj? Od kodi je dobil poguma za to? Zato. žalibog. ker ogrska konstitucija daja ljudstvu to isto. kar Fran jKošut daja Madjarom v Ameriki: barve! V letu 1848. se je posrečilo zbrati ogrsko ljudstvo pod orožje. Od tedaj je minolo 50 let ; ali v tem času se je to ljudstvo naučilo več. nego v prejšnjih 950. Narod, ki je doslej dajal svojo kri za konstitucijo Košutovo, noče več pokladati žrtev za delo madjarskega plemstva. Mi se spominjamo in zato nas komedija koalicije pušča povsem hladne. In naj le prihajajo trobavni trakovi vsega se spominjamo, ker nismo ničesar pozabili. 'in _Barve bi morale spominjati na daljno Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Prvo čitanje načrta volilne reforme. Govor ministerske^a predsednika barona Gautscha. Zbornica je nadaljevala prvo čitanje predloge o volilni reformi. Posl. K r a m a i- je iz-' javil, da bo ljudski parlament dovoljeval dr-| žavne potrebščine in da ne bo nikdar podpiral druge razim politike miru. Pravična volilna reforma je temeljni pogoj za ustavno politično življenje. Čehi so za pravično pomir-jenje. Živeti hočejo v miru z drugimi narodi, nikdar pa ne dopuste, da bi se ž njimi postopalo krivično, da bi se jih smatralo kakor inanj vreden narod. Nobena sila ne more več zadrževati volilne reforme. Pravice ni možno premagati in ista pomenja pri Cehih obrambo in zaupanje. Posl. A b r a h a m o w i c z je izrazil svoje obžalovanje nad včerajšnjimi nezaslišanimi izjavami ministerskega predsednika nasproti Po- v konstrukciji galerij v Karavankah. Interpe-lantje pravijo, da se je zbornica že lani bavila s prekoračenji kreditov, ki so dospeli že do 100 milijonov kron, na gradnji druge železniške zveze s Trstom. Sedaj prinašajo listi zopet vesti, da so navstale nove težave na konstrukciji rečenih galerij. V sled tega se je bati zopet prekoračenja zadnjič dovoljenih kreditov. Interpelantje vprašujejo, da-li so rečene vesti resnične in zahtevajo, naj voditelj železniškega ministerstva dade čim prej izčrpno poročilo o dovršenih delih na gradnji druge železniške zveze s Trstom in časa, kdaj je pričakovati otvoritve, izlasti črt Celovec-Beljak-Jesenice-Gorica-Trst. i »movino ! Mi se je opominjamo tudi brez »arv. Še nismo pozabili ljubezni do drage l. ranvi-a. prijatelja Košutovega in člena I pritožiti, pač pa mora z obče slovanskega sta-. dicije in nje suženjskega zakona : sporni- lišča prigovarjati proti temu. da se daje predam lu^ati. naš jok se ie du- upravno decentralizac ijo državuozborskih po-\ krvi. Mej tem. ko so na poljih, oploje- slov ter reformo poslovnika. Prihodnja seja ii i 0 do 7o tisoč Slovanov pridružiti italijanskim skupinam. ki bodo izgubljeni za nas, ki se potope v italijanski večini in za katere ne bo imela splošna volilna pravica nobene veljave. Nur bolečinam gospode Italijanov v tem pogledu je lahko odpomoči in mi jim bomo šli radi na roko. Vplivajo naj na barona Gausscha. da razdelitev volilnih okrožij v svoji predlogi spremeni tako. da se kraji s pretežno slovanskim prebivalstvom ločijo od italijanskih in se priklopijo slovanskim volilnim skupinam. S tem bo doseženo za Italijane, da bosta njihovi volilni okrožji manjši in bolj jednotni sosebno po svojih narodnih in kulturelnih interesih ! Je-li gospod Bennati zadovoljen s tem našim dobromišlje-liim predlogom ? ! Ne bo zadovoljen, to vemo. Njemu krvavi srce le, če se ima kak Italijan izgubiti v kaki volilni skupini. Prav in v redu in povsem pravično pa se mu zdi. če bodo tisoči in tisoči Slovani majorizirani v italijanskih skupinah ter izgubljeni kakor narodna individualnost. O, mi umejemo dobro, kaj bi hotel g. Bennati ! Ti tisoči Slovanov naj le ostanejo „italijanski" volilci in naj poniorejo Italijanom ditelja železniškega ministerstva ulede težav vsaj do enega mandata še' Nu. tudi prtiti temu uimamo nič, da Italijani dobe še en mandat. Ali jedno zahtevamo brezpogojno : Številno r a z m e r j e m e d slovanskimi in italijanskimi mandati mora ostati nespremenjeno. Bennati naj niti ne skuša dokazovati, da so Slovani v Istri favorizirani. Italijani pa oškodovani. Takov dokaz se mu ne more posrečiti ; ker to je istotako. kakor če bo hotel dokazati, da 3 je več nego 5. Slovanov v Istri je okroglo 200.000, Italijanov pa okroglo 120.000 duš. Ok takem številnem razmerju pač ni drugače mogoče - pa naj se še toliko ščiplje na principu splošnosti in enakosti volilne pravice — da ne bi imeli Slovani vsaj (to je najmanje) en mandat več nego pa Italijani. Vspričo dejstva, da je Slovanov dve tretjini, Italijanov pa le ena, res ne moremo reči, ali je sklicevanje Bennatijevo na direktni davek bolj smešno, ali bolj drzno. V tem sklicevanju moremo videti le pripoznanje, da gospoda istrski Italijani ne vedo navesti niti enega veljavnega dokaza, da so Slovani favorizirani na škodo Italijanov! Bennati se sklicuje na davke, ki jih plačujejo Italijani. Naj bi bil raje molčal, ker se je s tem dotaknil poglavja, prežalostnega za naše ljudstvo. in sramotnega za italijansko oligarhijo ! A" Istri velja še v nerazmerno veči meri to. kar smo rekli goriškemu Verzegnassiju : slovanski znoj in krvavi slovanski žulji so tista imetja, od katerih istrski Italijani plačujejo svoje davke ! ! S tem bi lahko zaključili svoj odgovor na govor Bennatijev. tla ni imel mož toli železnega čela, da se je v parlamentu skliceval na dosedanje italijansko .posestno stanje" na italijanskih mandatih. v katerem da je izražena volja naroda. Bennati se je skliceval namreč na to. da so se volitve v Istri vedno vršile ugodno za Italijane in da se je več občin s pretežno slovanskim : prebivalstvom pridružilo protestom Italijanov proti temu, tla bi se jih žrtvovalo — hrvatski in slovenski večini ! To, kar je rekel tu gospod Bennati. je velika naj nam oprosti to odkritosrčnost - oslarija, ker človek z normalnim človeškim razumom jednostavno ne bo mogel umeti. kako se more govoriti o -žrtvovanju", a k o s e Slovan e pridružuje Slov a n o m ! Sicer pa se nadejamo, da pride kdo do besede, ki malce pojasni tisto brutalno in sleparsko volilno prakso, po kateri v nekaterih občinah s slovanskim prebivalstvom dobivajo občin, upravo v roke ljudje, ki se pridružujejo italijanskim protestom, na katere se sklicuje g. Bennati!! Skrajna predrznost, ako se vspehe takih volitev označa kakor -volja naroda". Ne. gosp. Bennati ; take volitve niso izraz ..volje ljudstva", ampak so produkt infemalne in nasilne f a 1 z i f i k a c i j e javne g a ni n e n j a i n ! p a volja k o m p a r e t o v g o s p." I > e n -n a t i j a. i z v e s t n i h c. kr. političnih PODLISTEK. Prokletstvo. loloTnaki roman Avgust* Šenoe. Nadaljeval is dovršil X. E. Tomič. Prevel K. C -6. ! jej je tlošepml <«rga. Draga je pristopila k stolici, na kateri spal škof in ga je motrila nekoliko tre- i> »t kov. Skoro se zbudi... Spanje mu je ne-,110. jt- -e|>etala < iončika jtoluglasno. Ali >i prinesla seboj pijačo ? .je vprašal __tisto, o kateri sva govorila... Tu je v škatlji. je rekla a ga pa hi ne umori ? Ne takoj sedaj... je odgovorila e nehote umaknila za en korak. Tam je nektlo ! je zakričal silno, ka-zaje lol stransko *obo. k jer je bil oltar sv. Ladislava. — Kje ? Kje ? sta vprašala f4rga in Irončinka v en glas. Tam, tam ! je kazal škof s prstom v isti smeri- — Hočejo me o krast i 'ali jaz ne dani — ne dam.---Stojte lopovi_ in- poletel je v bližnjo sobo. a bi mogel le za liip pogledati v sobo in je odmaknil po-krovec ključavnice. Ključa ni bilo notri. Pripognil se je in i začel gledati. Kar je želel, je mogel videti popolnoma. Globina v zidu. ki jo je zapiral oltar sv. Ladislava, je bila odprta, a škof Ivan je stal pred njo ter štel in tehtal svoje vrečice. Dovršivši to delo se je nasmehnil zadovoljno in sv. Ladislav je zaprl zopet globino. Skof se je poklonil prijazno svetniku in potisnil v nedra malo vrečico, v katero je bil poprej spravil ključ svoje tajne hla-; gajne. Sedaj sem videl dovolj ! je šepnil i Grga vedrega obraza in je povlekel Gončinko za seboj k oknu. Legel je prvi mrak. Zvonovi na Griču in Kapitelju so zvonili pozdrav (iospej in ob enem naznanjali, da je začel sveti večer. Potem, ko so molili in se postili ves dan, so sedeli ljudje sedaj pri obilni večerji, želeči, da bi mirno in blaženo slavili sveto noč in pričakali polunočnice. Če pogledaš skozi ka-tero-koli okence, vidiš povsodi zadovoljne in mirne ljudi sedeče za polnimi mizami, ki je prinesel nanje domačin žarkega vina in slad- kega pelinkovca, a domačica izbranih jedil, ki so širile ugoden duh po sobi. Odrasli so zadovoljno praznovali in si pripovedovali o prošlih in sedanjih dneh, otroci pa so se zbirali v gruče in igrali za lešnike, ali so, sedeči v slami, ki so bila tla pokrita žnjo, pevali mile božične pesmi v slavo mlademu kralju, ki se ima roditi to noč v pripro-! steni hlevčeku ter donesti mir ljudem na i zemlji. Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki ! so blage volje ! se je glasila vesela pesem iz vsake kočice. V vsaki kolibici in tudi poti najsiromašnejo streho, povsodi vladata mir in veselje. Samo pod eno streho ne vidiš blaženstva velikega praznika : samo en človek ne ve za mir in veselje, ki ga angelji božji današnje svete noči oznanjajo ljudem. Ta človek, to nesrečno bitje je — škof Ivan. Bledega obraza in grozno plahim pogledom, ki ga sedaj pa sedaj meče na Grgo Prišlina, stoječega pri vratih, se sprehaja škof, ali bolje rečeno: hita gori in 'doli po prostrani sobi. Napitek, ki mu ga je dala Gončinka, mu je razburil živce do hesnila, ki je postajalo vedno huje od hipa do hipa. (Pride še.) o r g a ii o v. Nadejamo se. da je zadnji govor gospoda Kennatija ostani v parlamentu isto vreme, kakor je bilo. ko je mož začel metati svetu pesek v oči ! kakor žrtev tudi papeževa „nobel-garda". Papež meni. da je garda odveč, ker ni več posvetni vladar in ker nima niti denarja dovolj za čisto cerkvene ustanove. To gardo sestavljajo plemiči-bogataši, ki dobivajo za Dogodki na Ogrskem. „svojo službo" mesečno 300 lir. Papežev bla; Postopanje vlade se razvija dalje v zna- jajnik zahteva, da se gardisti odpovedo tej menju energije in v smeri strogosti. Tako priobčuje vladni list kraljevo ročno pismo, s kateri ni ie predsednik sodišča v Pancovi. Ivan mesečni nagradi in da obavljaj o svojo službo brezplačno, ali naj pa prepuste svoja mesta takim plemičem, ki bodo zastonj služili v Vosanr. imenovan kraljevim komisarjem. Z | gardi. Ako se taki ne prijavijo, bo garda go-druge *trani pa ne daja koalicija nikakih j *°vo razpuščena. znamenj prave energije od sebe. Nasprotno se | Nov romunski red. Povodom štiri-zdi. da v veliki javnosti pojenjuje energija.' desetletnice vladanja kralja Karola se usta- Zelo karakteristična je v tem pogledu vest iz Debrečina. kjer je od nekdaj nekakovo »r«-di>če madjarsk*- intransigem-e. kjer je se- novi nov red - Karola ki bo imel le en razred. Veliki križ in zlato verižico. V Romunski bo žnjim odlikovano najv»*č <>o oseb. dež gl. i-ovite rodbine Tisze in od koder je ^ inozemstvu ga dobe vladarji, osebe vla-_lev~ delirecinski to ime so mu dali radi darskih hiš in take osebe, ki so storile kako njegove neizprosne odločnosti in skrajne brez- posebno veliko uslugo romunski vladarski hiši. obzirnosti nasproti vsaki toleranci —. po- Romunska zbornica je odgod-k »jni Koloman Tisza vodfl l»oj proti nekda- jena do 7. maja t. L' njun konservativnim elementom in tudi —! Kralj Edvard v Ćrnigo r r. Po-zinagal. Iz Debrečina torej prihaja vest. da vodom svojega sredozemskega potovanja obi-t < lo tudi tam {^ostajajo mehkeji. šče angležki kralj Edvard- baje tudi Crnogoro Javljajo namreč, da je »odbor za javni; tt>r na ^etinju bival v vili princa Mirka. M.igor" v I>ebreeinu pooblastil mestnega /u- Nemške čete v Kitajski. Clca-]>ana. da ključe blagajne izroči zom cesarja Viljema se zadnja nemška brigada umakne iz pokrajine Čili v Kitajski. Tamkaj ostane sedaj samo o mož kraljevskemu komisarju, uradnikom pa da je dovoli!, da opust«- pasivni od-jH»r in da dobrovoljno izroče vplačane davke. Poleg Debrecina je Segedin glavna trdnjava niadjar>tva. Ali tudi tam se ni posre- vrne v Evropo po moiju. čilo prizadevanje koalicije, da bi ljudstvo ne p4a<«-valo davkov in da bi tako dovedlo DOlTIdCC VOStl. vlado v neprihko. Velike banke v Hudimpe- Imenovanje v finančni stroki. Carinit.. ki - }>ojc. da bi padel državni kredit, so I skl oticijaii jakoi» Kocijančič. Viktor Boruta vii. /:, M-daj vladi na razpolaga, odprt ra- „hes .]osip (Vme. Anton Costte in Eligij Ca-čun za H*» milijonov kron. Zato je vladi vaffna so imenovani višimi carinskimi iffijiff malo na tenu hočejo-li davkoplačevalci sedaj v činovnem razredu. ,Uvke- ker prej ali pozneje jih bodo Volitve v III. mestnem razreda. Vče- n.orali vendar le plačati. raj s0 volitve v III. mestnem raaeredu. Nemadjarske narodnosti na Ogrskem. y> na vse zgodaj je došlo mnogo volflcev; Kakor javljajo iz Budimpešte je klub za- opoludne so bile stopnice v magistrat« pa- •»topnikov nemadjarskih narodnosti sklenil, da! pohie voliicev. ki so čakali, da oddajo naj na i»odoc ih državnozborskih volitvah no-jsvoje ?iasove. Od H. do 9. ure dopoludne je l»-na i z-med naiodno>ti ne pomaga ni ma- glasovalo voliicev ; do poludne jih je ladjarski vladi, ni koaliciji, kakor tudi sploh svojega mesta vedo manj, nego o zgodbah slavnih Benetk in lepe Florencije in da judovska klika slepi ljudstvo. Literarno in zanstveno življenje tržaško je tako borno, da je v tem prekaša skoro vsako italijansko gnjezdo. Sedaj ob času volitev so pa židje uvideli, da je nevednost njihovih voliicev tako velika, da temu treba kar najhitreje odpomoči. Odtodi znanstvene debate ob času volilne agitacije. Sedaj bi torej bilo dobro, da mesto zopet podeli pesniku arhivarju Hortis u 40.000 K s pogojem, da jih ne porabi za volitve, ampak za — zgodovino tržaškega1 mesta. Tako lro menda kmalo konec „črkarske pravde". Po „Slovencu". Zlato srce rodoljubovo. Pod tem naslovom prinaša -Slov. Narod" volila pok. Iv. Marija Vatorca. Opozarjamo pa si. uredništvo tega lista, da so v njegovi vesti (gotovo pomotoma) izostala tri znamenita volila: 1000 K .„Dijaškemu pod|>. društvu"' v Trstu. 750* K istemu za dijaške* ustanovo in 300 K podp. društvu v Pazinu. S v c t o i v a d č a u. Volilni shodi. Prejeli smo: Volilni shodi so- javni in zaupni. Ker je iunogo takih, ki ne vedo, da sme prisostvovati vsem javnim shodom vsakdo, brez razlike stanu in spola, smo namenili napisati par vrstic o tej stvari. Na javnih, posebno pa na volilnih in 26 častnikov, sestoječi iz poslanske straže-j shodih, je sicer najboljše, ako se istih vdele-v Pekingu in iz posadke v Tsie»sinu. Moštvo | žnjejo v prvi vrsti volilci. ni pa izključeno ostalo občinstvo. ki ima z volilci enake pra*-vice vdeleževatD >e javnih shodov. Na javnih shodih sme govoriti vsakdo, ako- se drži predmetov. ki so na dnevnem redu in ako mu to dovoljuje predsedstvo. Ker je torej' vdeležba na javnih shodih dopuščena vsakommr. bi bilo želeti, da bi se naše ljudstvo iz mesta nekoliko več brigalo za shode, ki jih prireja politično društvo „Edinost" širom naše okolice. V okolici se navžrjete svežega, čistega zraka, dobite kapljico dobre pijače, a ob enem ste obiskali svoje brate ter jih vspodbujali v bodočo borbo. Oas je velevažen, zat*> upamo, da je sleherni razumel pomen in namen teh vrstic. sovalo 12H4. do ure popoludne 1720: do i Kak° Se~ F^lan« ™ P™k nobeni madjar^ki stranki. Nemadjarske stranke ure popoludne. ko je bila volitev pri'ki-1 v kmet,istvu ! Ker 'talijanski poslanci hočejo marveč sporaznmno in složno delati j njena, je glasovalo 2062 voliicev. Volitev settira.i° ravno te dni toliko švindlarijo s tisto •iH-d -eln.j in vsaka narodno-t nastopi na v o- j olli kopajo, ali pa neza stopaj o. - dne 12. t. m. je prišla v Fuškulin komisija J naJ l^ema,n0 P° ^oči" sporočilo o tem-le Izgredi aa francozkea povodom popisovaija da izpraša ljudi o njihovi želji, v katerem * dogodku : * -• ________• _ » v 1- Se ni cerkvenega prmozenja. jeziku naj se jim poučujejo otroci v šoli, ki I/ I 'a riza javljajo: V La Chapelle-Jan- j se ima ustanoviti v tem kraju. Proti vsemu -on v liretanji so napadli kmetje neki voja- \ pričakovanju vsemožne signorije v I^reču se -ki oddelek trena, ki se je vežbal. Kmetje so je ves narod jednoglasno izrekel uMili. da "O vojaki prišli na inventarizacijo j za hrvatsko šolo. V>a čast bodi vrlim »•erkveiioga imetka. Kmetje, okolu 2«»«» njih.' Fuškulinčanom. Mongebljanom in .lasenovče- so bili oboroženi > srpi in s kosami. Neka »t u rit a je bila oborožena z ražnjem, ki ga je vrgla proti vojakom bliko ! Neka draga noni. ki so tako odkrito in odločno izjavili pred neprijatelji vsakega našega napredka ter klicem: Proč z repu-1 si tako osvetili pošteni obraz. Živeli! Tako tarica je nekemu jmkI- treba! V zgledujejo naj >e na njih tudi drugi Se ni dolgo tega. to smo poročali, da se nekje v Furlaniji napovedani kmetijski shod potovalnega kmetijskega učitelja Per-liauza ni mogel vršiti, ker so se odzvali va-j vabilu v tako malem številu, tla se ni splačalo govoriti. Sedaj se je imel vršiti tak shod v Kon-kih. ali se ni mogel vršiti ker ni bilo niti enega poslušalca Perhauz je ostal sam. Pravijo, da je bila ura neugodna : možno, da je res, ali tudi ob ugodni uri jih ni bilo blizu. Iz tega sledi, da nimajo nikakega zanimanja za kmetijski napredek. Verzegnassi pa govori v parlamentu o o laški kulturi v naši deželi ! Naj le pride _ I m<*d Slovence pogledat na kmetijske shode. vršijo., in videl bo |kaka častniku vrgla skledo v glavo. Neki kmet je ] naši bratje ob sličnih prilikah! Zmagati se - >voj<> (talk o napravil črto preko ulice ter i mora. ker pravo in pravica sta na naši strani j*- ] »rej »o v eda 1 vojakom, daje ne smejo pre-; A kdor je proti nam — proč žnjim! ^topiti. Stotnik čet je pojasnjeval kmetom, da Kdo pači imena?! Nedavno se je ni priši l radi inventarizacije. Toda kmetje; bil rPiccolo~ sila razgrel proti pačenju imen. niso h«»t« li ničesar >li>ati o tem ter so pri- krstnih in krajevnih. To se ni zgodilo prvi . čeli metati kamenje na vojaštvo, ki se je krat. „Piccolo" je marveč dosleden smrten | se sec^aJ v.-dlo mirno in ni rabilo orožja, vkljub temu. sovražnik pačenju imen. kadar trdi. da jih I razlike je med Slovenci m Mam ! Med da so bili ranjeni stotnik, poročnik in 18 vo-; pačijo - drugi. Če jih pa pači on sam. Fnr,ani ne Priha>a nobeden bllzu' da 1,1 ka-' iakov. da so bili poškodovani vozovi m ra- potem je pa to. seveda, kaj druzega. ! slišal in se kaj naučil, Slovenci pa prihajajo njenih tudi nekoliko konj. Vojaki so se krajevna imena Boršt. Ricmanje. Klanec. Posodi v lepem številu m s pravim navdu-umaknili. vzemši >ebo, kamenje, skledo in Herpelje. Koljun,, . Holino. T»ivačo j, ! šci.jem na taka prodavanja, (.t. Verzegnassi raženj ter nekoliko srpov kakor dokaze na- davno skoval svoje brezsmiselne spake. Tud | in Bennat. naj se le pmmeta ^ nrs in naj.ne je bil že pada. Oblast nije so odredile sodnijsko pre- na Krasu in celo po Notranjskem je bil že I TrMw ^dlijeta \e< \ iskavo ter so jtoslale v La 4 hapelle-Janson | na tem svojem talzitikatoričnem delu. V zadnje 1pravljic! mrM-an f>ddelek orožnikov. ' čase je ta čit'utarija jela obračati svojo po- Dobrohotno Svarilo. 1/ St. Anne de Aurav pa javljajo: Po-i zornost tudi podgrajskemu okraju. Na«o- Jta-vodom inventariziranja v tukajšnji cerkvi se terijo n. pr. so že vzeli v svoje roke in so parlamentu o laški kulturi je zbralo več tiso«- oboroženih kmetov. Škof. konservativni j>oslanci in senatorji departe-menta >0 prod cerkvijo pričakovali vladne komisarje, ki pa niso niti poskušali, da bi pričeli z inventarizacijo, ampak so kar odšli. Stroški za inventarizacijo. Parižki list -Figaro" piše. da stroški za vojaško asistencijo povodom inventarizacije na Francoskem iznašajo do sedaj skupno dva milijona frankov. Drobne politične vesti. < e n z n r a v Bosni. Srbski list rRieč~ javlja, da mu je cenzura v enej zadnjih -tevilk črtala vrst različnega gradiva. Omenjeni li*t je pričel priobčevati uvodne članke sestavljene od citatov sv. pisma. — Razpust papeževe ^n o belca rde". Pape/ Pij X. nadaljuje svoje ti-nančn«- retorme. katerim pade skoraj gotovo jej nadeli spako Metelliano. To je že skrajna samovolja, proti kateri naj bi oblasti začele nastopati z vso energijo. Ali. žal, mnogo jih je tudi med c. k. organi, ki kaj radi vsprejemajo tako robo iz „Piccolove" fabrike. Zanimiva „znanstvena pravda- razburja sedaj v času najhujše proze tržaško časopisje. „Indipendonte" se pritožuje, da je tržažki mest. arhiv ves zapršea in da ni nikogar. ki bi spisal zgodovino tržaškega mesta, kar bi zelo povzdignilo kulturni nivo kramarskih in prozajičnih Tržačanov. Stvar je pa tale. Arhivar tržaškega mesta je drž. planec Atilij Hortis, pesniki ki rajši kuje hude pa-trijotične ode. nego bi brskal po starih fo-lijantih. Mesto mu je v rznanstvene namene" podelilo K. s katerimi Hortis maže svojega Pegaza in pogoščuje svoje prijatelje. Posledica tega je, da Tržačani o zgodovini Onemu gospodu,, ki nabira — in sicer 11a zvijačen način po drugem okoličanskeni okraju neke podpise, svetujemo, naj nikar ne prihaja na dan s kakim pozivom na volilce. ker bi bili v nasprotnem slučaju primorani najdločnejše nasopiti proti njemu. Svarimo torej gospoda: _Renvolere" — naj se ne meša v volilne stvari, za katere nima nikakega pooblastila niti od onih, ki so 11111 zaupali svoje podpise. Ako pa gosp. Z. hoče vkljub temu svarilu nastopati proti naši narodni stvari — ^pregovorimo žnjim pozneje in na način, ki mu gotovo ne bo ne v čast in še manje v korist. Narodni agitatorji. Točo so imeli minoli torek predpoludne po Furlanji. V mnogih krajih je bilo vse belo. kakor da je pokrito s snegom. Tujci v opatiji. Od 1. sept. 1905. do 12, marca 1906. je prišlo v Opatijo 12.10!» oseb. Od 9. do 12. marca jih je priraslo 557. Dne 12. marca 1906, je bilo navzočih 2684 oseb. Krvav dogodek povodom volitev Tri osebe brez razloga ranjene po občinskih redarjih. Povodom volitev v jij mestni volilni razred je prišlo do krvavih jz. gredov. Občinski redarji so popolnoma l»re/ vsacega povoda potegnili sablje iz nožnic in ranili 3 osebe. Evo, kako je prišlo do tega. Liberalna, takozvana camorristična stranka se brani na vse kriplje. da bi v tem razredu ne propadla ter da bi ostala v mestnem svetu v dosedanjem številu. V to svrho priganja na vse možne načine vse svoje volilce na volile. Se celo bolnike hodijo oprode camorre (takozvani „moretti") dvigat s postelje i 11 ji h nosijo na volišče. Tako so prinesli vči! omenjeni nadzornik »ddaljil za par korakov. je začelo vpitje m vriščanje zunaj obokov, in sicer pred kavarno ..Al Municipio". Ivvo kako nam je očividec poročal o tem : Ko- se je bil oni nadzornik oddaljil, sta stopila i t? veže magistrata dva dobro znana rmoretta " Sila ni in V .rile. Ta poslednji je pristopil ii nekemu tam stoječemu socijalistu in mu dal klofuto. — t')stali socijalisti iu tudi pristaši -partito popolare" so skočili za Silanijeiu« m Vallejem. ki sta utekla v kavarno. Ptej omenjeni nadzornik je, zaslišavši vpitje in vriše- pohitel iz-pod obokov na trg iu tam je zagledal, da letijo stolice iz-pred kavarne 11a trg: in obratno. V družbi treh redarjev je nadzornik skočil mej razgrajat a, prijel dva tri za prsi ter jih porinil nazaj. Njegovi trije redarji so seveda posnemali njegov izgled. To ni trajalo vse skupaj iiiti eno minuto. I'6 tem nastopu državnih redarjev j. bil mir že popolnoma vzpostavljen. Tedaj, ko je bilo že vse mirno, je p;i planila na< lice mesta četa šestih občinskih radarjev. Ti so. meni nič. tebi nič. potegnili sablje iz nožnic ter začeli se sabljami udrihati 11a desno in levo. A ti zbesneli pandurji niso se sabljami le udarjali, ampak, s»» z istimi tudi suvali in zbadali. Tako je eden njih za-bol se sabljo v trebuh nekega IHharda Stenico. Drugi pa je udaril se sabljo po glavi poletnega .Ihrjiu Calatatti. O tem poslednjein slučaju nam jjripoveduje očividce :: Redar j<-mahal se sabljo* kakor i>I bil zbesnel. Za eilj svojemu mahaniu si je izbral ('alatattija. Ta. Calatatti.se je prestrašen nazaduje umikal zbesnelomii! pandurju. A tn poslbdhji j«' šel za njim oziroma proti njemu do- kler ga je dosegel se sabljo. Se le, ko j« (Oa-latattiju švignila kri po obranu, še le tedaj s. je redfer ustavil in pogledal zmagovalno -okrog sebe. ni Ii morda še koga blizu ujega. da bi gai posekal. Poleg dveh že imenovanih, so- pandurji rnnili še nekega Viktorja,- Litmana. in- huli u;i glavo. Zabodeni Stenico je pristaš socijali-stične stranke. Calatatti jul pristaš »partrit« popolare". a za Litmana ne vemo katere strank* je pristaš. Vsi trije so dobili potrebno zdravniško pomoč na zdravniški postaji. Dočim so občinski redarji besneli na trgu. sta jo pa Silani in Valle prav po junaško popihala v njiju trdnjavo, v magi-strafcno palačo. Valle se je ..majestozno" prikazal 11a enemu balkonov in od tam poveljeval paiukujeui kričaje: „Sguaaaiite le spade! Date giu a codesti socialisti !u (Potegnite ven sablje! U dri te p<^ teli socijalisti h !) No, zvedeli smo. da je policija še. sinoči arefcovala Silanija. Ta je bil najprej zaslišan na policiji, a potem odveden v zapor. Glede Valleja pa nismo zvedeli, da bi bil aretovan. Najbrže se je prav junaško skril. Opera „V vodnjaku" v Gorici. Možki in ženski zbor „Pevskega in glasbenega društva" v Gorici priredita dne 17. in 1k. marca v gledališki dvorani „Trgovskega doma" opero -V vodnjaku1' češkega skadatelja Viljema Blodeka; besede Karla Sabina. Začetek ob-H. in pol uri zvečer. t Deset sinov v vojakih. Kmet Luigi Dovjem 8 K. J. Žirovnik v Gorjah po gdč. Budini v Por*ču ima 1«. sinov, od katerih j ^i Zamer v Zumrovi gostili« v Spodnjih 11 1 Gorjah nabranih (i K 57 stot.. Andrej Vesel v vojakih, desetega y ob priljki svojega jubileja 20 Kr - . te dni potrdili. l>*pa oborožena četica. Xonrad Elsbacher nabral v Laškem trgu ob 1 » • * J « I««« ~W T .V 1- — A____L. L? /X • 6 Vk« I« lih ie že devet služilo to, v rodbini !! odhodu g. Leva Fremketa 14 K. Borštnik Nesreča z automobilom pri Postojni? Matevž nabral na zlati poroki Stuncejjjnovih t\ i -___r /"i.i:.. oi. t" crt 7q no_ I '»»ročajo nam. da >e je včeraj popoludne zgodil pri Postojni nesreča z automobilom. Au-• MKd.il v njem štiri osebe da je dir-m1 po ce«ti proti Trstu ter da je zadel v n* ko krn ijo, ki je šla proti Postojni. Pri tem tla je bil u lat kočijaž. Poskus samomora v vojašnici. Včeraj °/o in kontrolo plačilnih knjižic po sindikatu. vršiti dne 8. aprila, je pričel že danes. Francoska zbornica. voj ne mornarice. Konferenca v Alge s i rasu. onalne akcije--, akcije Rio Tinto 16 99. Trdna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90.\ srebro 29. V«, Lombardi 5-lt'4, španska renta 94*/», ita- liiarata rpnf« 1 (»4.1 _ tr*ni Hiilrdnt 34'.. meniice na VLoledar lm vrta« Danes: < irjakt muće- >-f Zarilo: Ljub — Jutri: Spomin sulice in -.■■i:«: Budimir: * »rrenija. — Temperatura včeraj: »b 2. uri popoluine ■+- 11 5* Celsius. — Vreme vće- Drastvene vesti in zabave. Pevsko društvo . Zarja- v Rojanu klonilo r-;i>t č;i-stnei:a člena velezasluž-i;U »ki.elat* lju uosp. Krnil u A da miču nje^eve izvanredne zasluge. Hvaležno i«* tudi vsprejeio sledeče gg. Brzojavne vesti. S TT I lijanska renta 1<>4' - tržni diškont menjice ALGESERAS 15. (Agence Havas). Po- j Dunaju —. Mirna. ložaj je nespremenjen. Se vedno ni znano, kedaj da bo konferenca imela sejo. ALGE SIR A S 15. (AVoltfov biro), včerajšnji seji je prvi francoski delegat predložil redakcijski načrt o policiji Tržna poročila 15. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 1661 do K 1666, rž za april K 13 <56 do 13 63, ves za april Xa od K 15 80 do 15 S2 koruza za maj K 13*70 do K 13*80 Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanj srednje, tendenca vzdržani. — Prodaja 26.030 me- Ta načrt terskih stotov. g - * . . - j New-York. (Otvoijenje). Kava Rio za bo- predlaira. da organizirajo policijo francoski m j oseb. _ Špirit za tekoči mesec 39.1/., za april 3j1z *.rne ud* : Fi-aa «»odjiik. Josip Pertot učitelj. Dra- dr. ^ro-a se je izvršilo dane Kamrnš k, Kmanuel Schrei. Drag. Nei-1 slovesni način. m. h. Rado P.ingo^. M. Znidertrič. Anton ui<. Mihael Požar. Fr. Mikelič. Alfonz :ig in Adolf \\ indiseh. Milo mnogo j»osnemovalcev ! Razne vesti. Ogrska kriza. Bl'DIMPEŠTA 15. V radni list je pri ■ »K il kraljevo ročno pismo, s katerim je predsednik sodišča v PančovL Ivan Vozarv. ime-n ovan kraljevim komisarjem za kraljevo svobodni. mesto Maros-Va-arhelv. BUDIMPEŠTA 15. lOgr. biro). Povo- I Tekom poplave je 19 ljudi našlo smrt v vodi. Angležki parnik se potopil. BOSTON 15. Poveljnik parnika rBosto- Br 064 1 nian" družbe _ Levi and" pripoveduje, da se j je 11. t. m. potopil parnik rBritisch King" ! proge r Feniks". Rešilo seje osel> posadke. 28 se jih je pa potopilo. ()irlas! Dogodki na Ruskem. Simplonski tunel. Glavni rov sim-j , _ Tunela je že dovršen, in ^kozi tu- j dom obletnice 1 ">. marca .ie mnogo kis v za-! riti -vet je -tavah. V vs^-h šolah se vrše slovesnosti, na Daje se na obče znanje, da Će se _ dne 20. marča lUOti od 10. do 12. PETROGRAD 15. V Čiti. kjer je gene- sati prije podne obdržavati u ovom obć. ral Rennenkampf udušil nemire, je bilo včeraj uredu usmena javna dražba preko da-I obsojenih na ^mrt sedem oseb. med tenii Ku- vanja u zakup zidarskih i radničkih i nezov. ravnatelj etnograličnega muzeja v radnja kod gradnje nove crkve u Soeergi. ! že vozijo vlaki. Švicarski zvezni -•stavil slavnostni program za ot vrnite v. T-ri bo prisostvoval tudi italijan>ki kralj. Cene kovin. Kilogram čistega zlata .n*- » kron. sreb: a 101 krono, nikla 6.; . . . aminija 4. čina > 4. medi l>"5. cinka O-hh. ! ^ Izvodom današnjega dne. m /el^/.a za kf»v.inje «'"1"> kron katerih -e v govorih in slavnostnih povzdiguje pomen dneva. Iz vse de liajajo brzojavna poročila o slovesm TIFLIS 15. (Petr. brz. ag.) Danes je bil x ii iji.,- ^ - * * • ".TV------ovaM iiaiji v-aicij nuum l' J i pesmah . usmrten morilec generala Griasnova. načelnika p0l0žiti vadium od 6°/0 od iežele pri- ;taiu, generalnega guvernerja na Kavkazu. cjene, koga dostalac na 10% ►stih. kise BIALISTOK 15. (Pet-, brz. ag.) Obo- ^upne svote u ime jamčevine BriUMPESTA 1 roženi ljudje so včeraj vdrli pri nekemu ban-Nasproti poročilom | kirju ter zahtevali denarja. Ko jim ga isti ni ranili nekega v <-en prt i ., /!-t m- nasproti prej-njini letom zopet padlo večera dela časopisov, ki govore o predstoje-1 hotel dati. so ga ustrelili tei ni. tako ho tudi v bodoče. Tudi zlati' ni« ti <4» pocc-iiili. ker pada vrednost i. čim veča je njihova množina. Tiskarski pogreški. Čeravno so ti--ki ]>oerreški tudi v današnjih dneh neizo- biro zvedel j«- vend.tr tudi v „tiskarskih pogre-1Z ozirom na agitacije. čem sklicanju nove državne zbornice, kakor o : uslužbenca. Storilci so zbežali. že sklenjeni stvari in vedo označiti ceh. dan! PETROGRAD 15. Volilno gibanje seje, novih volitev, je kr. ogrski korespondenčni pričelo. V vseh ruskih gubernijah. izvzemši kompetentne strani nastopno : Sibirijo in Kavkaz, so bili objavljeni volilni ,, .««»* > X... agitacije, ki se sistematično in j imeniki. V Petrogradu je 16H.000 volilcev. razni'ri z nekdanjimi časi mnogo na- i)lvZvestno nadaljujejo po deželi, ki bi provzro- s dočim jih je bilo po Buliginovem načrtu za Leta 1-^iL je živahne nemire celo v normalnih ča>ih. a Uržavno dumo le 7100. V Moskvi inuijo de- ■eka knjig;, ki je ime-a e tii j klanjih razmerah izzvale naravnost j lavci v :311 tovarnah volilno pravico : do se- . Lil dodatek, v katerem sc» oni tizna- -1 j . , , pogr< -ki. je obsegal -tranic. ; viharno gibanje, ki bi čim dalje bolj nara-i da j so pa izvolili svoje odposlance delavci iz , j j t< mu ili In j.- napisal tunu dodatku ščalo. ter z mamm mm okolnost, da bi taki 176 raznih zavodov. Tudi trgovci se prvotnih ne-te- .z:tpletyji bili za vzpostavljeni e javnih odnoša- i volitev ne udeležujejo posebno marljivo. urnemu j osodept»lui. ne more vlada, svesta si svoje ——■————-1 odgovornosti, storiti tega. kar a! uv«m1. v katerem je trdil, da i i t*- ti-k »r>ke p<»greške pripisovati kateremu je to delo o kletvinah in ropanjih tedanjega voja-tva n ralo biti trn v oku. Leta 1»>5:{. je bih« 'kano - . pismo, v katerem se je kotistato-' tiskarskih ponre-kov. V Sarajevu j«- velika di-agiaja živeža .»taja v>ak dan ve» a. Za par piščancev t* va kmet *'» kron. jej pripisujejo listi. \ lada bi zamogla predložiti kroni razpis volitev le v takem slučaju in v takem času. ako bi videla v temeljitem boljšanju razmer politično jamstvo, da bi sklicanje državnega zbora ne pomenjalo popolen prevrat javnega Borzna poročila dne lf\ marca. Tržaška borza. Napoleoni K 19.1421 ,—19.15»,t, angležkelire K —.— do —.—, London kratek termin K *240.ti«> K. Kozje t . '/ an-ki !*4 K. ženska v Sežani prebitek - li< -J-Ji' K. ženska v Radovljici K 144.17. Viiiniki s2 K. ženska v Loizatcu i/ nabiralnika 1«» K. Občine : Kadonlje 1<» K. !» k.tui \ I-tr: "»«» K. Št. Andraž na -keiij K. Kočaa pri < L/volitve m 1» K. \ Sincavesi na Koro>kein o<» K, Fran Košut. BUDIMPEŠTA 15. (Ogr. biro). >tanje Državni dolg v papirju „ m srebru v bolezni Frana Košuta seje poslabšalo. Ko- Av9trUskR rent» * ut je vico. večkrat po noči jiadel v Srbska skupščina. BELI GRAD !•">. (Iz uradnega srbskega ...... —---------------\ ira>. Xa današnjo sejo skupščine je prišla IS, na pil Oornjeni^adu prilikom j uuii v>a opozifija, Obstrukcija je torej pone-.v. ..a. / ipana K. Posojilnice : na firni;. io va-zvi- r> » ---- omedle- Avstr. investicijska renta 3",° Ogrska renta v slatu 4",0 kronah 4°,. al' n ° I* Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London. 10 Lstr. 100 državnih mark - , 20 mark hala. Ministerski predsednik Gruič je razvi- 20 frankov »MI -Z." ' rv. > -^JJH ilH^l lld IIU1 lil •»-• *». j 111 lfiO "t 1 I" Zužt-ml»erku 50 K. v Rifanct "»n K. v Litiji jal vladni program in naglašal. da ostane se- m* **. *x K. na danja vlada zvesta programu prejšnje vlade, j kf______a__a___• • ' J Turške K 149.— 2. pop včeraj danes 101.— 101.— 101.— 101.S5 118.— 117.95 09.H0 99.S0 90.05 90.95 113.05 113.90 94.95 94.90 S5.91 S5.H> 1635.— 1635 — 670.75 670.— 240.52 240.41 117.45 117.42',, 23.49 23.49 19.13 19.13 95.65 95.65 11.31 11.31 Tovarna pohištva Aleksander £evi jYiinzi ulica Tesa Stv. 52. J\ (lastna hiSa). ZALOGA: pmzzn R05RRI0 (Šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. *>ccccccsxo Hutrovan oenlk brezplačno ln franko 1 O "© ». O O o »• O I • o " 1 O 1 O ' ■ O H O 'I 0» I K. Mohoriani : v Dražgošah Vidmu i K. v Tomajski župniji 2U K. Razni: !>r. Fran St^dej. knez. vi-i ^kol v < Gorici -"»«• rv. Avguštin -leršek imenom rDobrodelnega : 1 '■-tniij slug- v stari gostilni pri g. Alojziju Zajet^ na Rimski cesti št. 4. K 21.75 - .sip Lenarčič, kiipelan v Trbovljah za na ^"-tiji pri Durnikovih licitirano sniodko K Iter za na -Svetčevem večeru" razprodan -dmžbin blok" K, Josip Premlič v Župelercih pri Brežicah za na gostji Kerstov-« kovi na dražbi prodan 1 liter vina 1 K. Novo srbsko ministerstvo. BELIGRAD 15. Novo srbsko ministerstvo se danes predstavi skupščini in razvije svoj program. Velika nesreča v Courrieresu na Francoskem. LENS 15. Pariški gasilci, ki ne morejo uporabljati svojih aparatov, ki so jih dovedli seboj, pomagajo nemškim rudarjem spravljati \nt< >n Bučar. c. kr. pi.štni otkijal v Mukljani mrliče iz jam. To postaja tem težavneje. čim 1k>1j se moštvo približuje kraju, kjer je požar. V jamah in njihovi okolici je grozen mrliški fantovščini J" K. .losip Moli iz Trbovelj imenu prirediteljev dobiček zabavnega vera x Trbovljah 55 K. Divaški diletantje na ; Prefekt je ukazal, naj se mrliče po-"ireujskem 14 K. Ludovik Unlc, akad. sli- • k i,- V Ljubljani preostanek venca prijatelj ; koplje tekom ene ure. \ -ke2:, omizij a f Ivanu Ahlinu K Ma- M«* mrhčev. Posega, učiteljica, nabrala na Lukma-iiovi gostiji pri sv. Miklavžu (Ormož) 7 K 01 ! vedela družba v Dragatušu 3 K. Josip j Tusak ml. ^>d sv. Antona v Slov. Goricah -Kupilo dveh dobitkov, darovanih po veteran-- m »Iru^tTu 1'*? K 85? stot.. Diletantje na jami našli PARIZ 15. Iz Lensa poročajo, da se štrajkovsko gibanje med rudarji departementa Nord in Pas de Calais razširja in da utegne postati splošno. Včeraj je v treh rudnikih štrajkalo 40OO rudarjev. Delavci zahtevajo Serravallo-vo žeieznato kina vino# za bolehne otroke in rekonvalescente. ProTOPž* voljo do Jedi, ntrjgje telodeo in ojadnje organizem. Priporočeno od najsloi/eeih zdravnikov v vseh slučajih* kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kalajmml na ranih raztavah Is z sad 3000 zdrmvRiikinl spričevali. I. SERRAVALLO = ftH = MALI oglasi. -t RBW 'rv ^.'jrarvgT,^: V Mali o^bisi rsčunajo se po 3 stot. besedo; rnastnmi«kane besede se računajo enkrat vtĆ. Najmanjša pristojbina 40 stotin k. : Plaća se takoj. Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..BALI OGLAS"', naj pašije denar v naprej, ker drugače ne bo njegov oglas objavljen, cc n> oseba poznana Upravi lista. Tarifa je natisnjena na čelu ..MALIH OGLASOV* in vsakdo lahko preračuni, koliko mu je plačati s tar.i. da prešteje besedo. Oglase treba nasloviti na *,1RSERATV1 ODDELEK" „Edinosti". Ha vprašanja potom pisem bo dajal „IVSERATNI ODDELEK" nfornccije edino le, če bo p:stnj priložena znamka za odgovor. .Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. I ova m fra.. Litra in direktra filuiba za blago In potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in eJecantni novi hrroparobrod EENY moe IqPP ep za priletnega bolnega gospoda loUts O C jjc; strežoik srednje «taro- Ponte della Fabra 2 'I ul. Poste Nuovo 5 (vogal Torrente). < | „Alla Citta dt Londra Velik izbor izgotovljenili oblek za mo.-ke. dečke, kostumi za otroke. Površniki, močne jope. kožuhi in raznih paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske, obleke. Tirolski loden. Nepremočljivi plašči (pristni angleški). Specijaliteta: blago tu- in ino/,ein.-»kii) tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejši modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah- Dr. KOLB bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik ulica della Zonta št. 7, I. B^rvarnica pralnica in čistilnica na s.iho (a parnim strojem) za obleko brez rnzdiranjn, blago, pohištvo, pregrinjala itd, kakor t itd i dežnike TRST — ulica Farneto št. 11 TRST | ^Slbin Beegasi \ O priliki plesov se izvrši najhitreje Pregrinjala se lika po 2<> nvr. komad. TRST Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd. se je povrnil in prevzel Svoj ambu/atorij. >pr«j^ma od 12. do 1. in od 4. do 5. pop. TEST — UiCl Šalita a. 2, I. D- — TEST ttasek £xetsior svetlitl parkete za Kremo Exe!sžor za čevlje ste ju že poskušali? Neprekosljivo! I»obiti je povsod. — — Tovarna voska za svetliti Escher & Dal Seno TRST — ulica Giulia 76 — TRST Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih. Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. Hans Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z ,,Grand Prix" in zlatimi kolajnami na rastevah V Rimu, Berolinu in Saint-Luis. Podpirajte „Dijaško kuhinjo" v Trstu! Najbolje Antraceno¥o črnilo kakor vse druge masti, e>trakt masti, tekoč pečate, oblatke itd. itd. se dobi iz c. kr. privilegirane tovarne masti popp l Comp. — praga ^JAAAAMAAAAAAA ^AAAAAAA flvtorizirana mehanična deialnica inštalacije plina, vodovodov in to- > varna aparatov za acetilenski p lin zapriseženega izvedenca JOSIPA JESCH TRST, ulica dei Gel si št. 7 Koncesijonirana od c. kr namestništva v Trstu VF Izvršila je že preko 200 inštalacij. ^C2® Ustanovljena leta 1867. Odlikovana livarna V.a Vincenc Osvaldella T R ST nI. Media 28 Telefon 374 / . Mehanična delal Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje, najnovejšega sestara na množeči se obrat in napreiojočiiii_ pritiskom. — Ofairalnice za olj te. — Stiskalnice za oljke z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Proračuni na zahtevo. Prodajalnica jestvin, kolonijalnega blaga, delikates, svežega in suhega sadja. ! Novi furlanski salami — Videmskikotekini -- GniAki I gnjat. — Ovtji s-ir pijemonteški — Ovčji sir st:ir I iz Karnije — Parmezan I. in II. vrste - Oljke i zelene — Konserve iz pomodorov ita!., nHjl>olje vrste. Na debelo in drobno. Cene brez konkurence Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. „SLAVLJA" »prejem« zavarovanja ćlo-▼eikeg* življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod teko ugodnimi pogoji, ko noben* druga zavarovalnica. Zlasti je ogodno zavarovanje ne doživetje in mrt s zmmujaujoćimi M vplačili. Vaek flan ima po preteku petih lat scoocc: pravico do dividenda, aooooc „S I a v i j a ti najemna zaramalM kanta t Prafi. — Bezerni M 31.8e5.3Sti 80 L izplačane ofisksdoms: 82,737.153 57 K. Po velikosti drugm vzMjemmm amrmroTmlnic* mmAe države m vseskozi slovansko-narod no upravo* ▼m »eflaantlm dajo: Gaieralii zastop v Ljubljani, cegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih iiiicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. £fkode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuj® iz čistega dobička i^bitnp podpore ▼ narodne in občnok Ki»tne namene.