URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 23 Ljubljana 5. julija 1973 Cena 8 ckMrjev Leto XXX 200. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije ( ZAKON o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1972 UKAZ o razglasitvi zakona o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1972 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1972. Razglaša se zakon o zaključnem računu o izvršitvi proračuna' Socialistične republike Slovenije (republi-- škega proračuna) za leto 1972. ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Sloveriije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1973. St. 400-45/73 2. člen Dohodki so bili doseženi in razporejeni po bilanci proračuna za leto 1972 takole: din skupni dohodki 1,685.101.498,60 skupna razdelitev dohodkov 1,685,101.498,60 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Bilanca dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna SR Slovenije (republiškega proračuna) za leto 1972 A — DOHODKI. Klasifikacijska Znesek oblika podoblika dohodka dohodka Vrsta dohodka po proračunu po proračunu tn poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 3 4 5 6 n Vrsta 1 — Davki in prispevki 11 100-105 Republiški davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 0.76 129.800.000.00 129.800.000,00 136.094.222 11 106-109 Posebna stopnja republiškega davka od osebnega dohodka iz delovnega razrperja 139.200.000.00 139.200.000,00 180.741.116 12 Republiški davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti 10.000.000,00 10.000.000,00 6.749.594 13 Republiški davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in dru- gih gospodarskih dejavnosti 32.300.000,00 32.300.000,00 29.679.663 18 Prispevek od sklada skupne porabe 17.000.000.00 17.000.000.00 28.534.632 * 1 • Skupaj vrsta 1 — davki in prispevki 328.300.000,00 328.300.000,00 381.799.229 Vrsta 2 — Davki 21 Prometni davek t' 211 Del republiškega davka od prometa blaga na drobno 140.500.000,00 140.500.000,00 142.633.456 Zvezni prometni davek od prometa blaga in storitev 890.480.000,00 890.480.000,00 731.230.985 28 Davek na dobiček tujih oseb, ki vlagajo sredstva v domače gospodarske organiza- cije za skupno poslovanje — — 1.288.826,55 Skupaj vrsta 2 — Davki 1.030.980.000.00 1.030.980.000,00 875.153.268,02 Klasifikacijska številka oblika podoblika dohodka dohodka Vrsta dohodka po proračunu Znesek po proračunu in poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 3 4 5 6 33 Vrsta 3 — Takse Sodne takse v gotovini 69.700.000,00 69.700.000,00 38.577.543,60 Skupaj vrsta 3 — Takse 69.700.000,00 69.700.000,00 38.577.543,60 Vrsta 5 — Dohodki po posebnih zveznih predpisih 52 Denarne kazni 32.700.000,00 32.700.000.00 40.507.246,05 Skupaj vrsta 5 — Dohodki po poseunih zveznih predpisih 32.700.000,00 32.700.000,00 40.507.246,05 Vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi > dohodki • • 62 Dohodki organov in drugi dohodki 4.300.000.00 4.300.000,00 16.714.257,73 Skupaj vrsta 6 — Dohodki organov in razni drugi dohodki 4.300.000,00 4.300.000,00 16.714.257,73 72 722 Vrsta 7 — Dopolnilna sredstva Namenska dopolnilna sredstva Dotacija iz zveznega proračuna za financiranje beneficiranih pokojnin in' invalidskega varstva Skupaj vrsta 7 — Dopolnilna tred‘tvn 327.939.000,00 327.939.000,00 327.939.000. 00 327.939.000. 00 327.938.800 327.938.800 91 Vrsta 9 — Prenesena sredstva Ptenesena sredstva iz leta 1971 4.411.153,79 4.411.153 Skupaj vrsta 9 — Prenesena sredstva — 4.411.153,79 4.411.153 Skupaj dohodki za razpored (vrsta 1—9) 1.793.919.000,00 1.798.330.153,79 1.685.101.498 B — SPLOŠNI razpored dohodkov Klasifikacijska številka razporedne razporedne skupine podskupine Splošni razpored dohodkov PO proračunu Znesek po proračunu in poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 3 4 5 6 02-2 C , 02-2-2 \ Glavni namen 02 — Znanstvena dejavnost Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne namene Skupaj glavni namen (02-2) 125.970.000,00 125.970.000,00 \ 126.470.000,00 126.470.000,00 126.114.076,00 126.114.076,00 03-2 03-2-2 Glavni namen 03 — Kulturno prosvetna dejavnost Sredstva razporejena v določenem znesku za. posebne namene — Skupaj glavni namen 03 (03-2) 44.197.000. 00 44.197.000. 00' 43^22.040.00 43.922.040,00 43.865.240.70 43.805.240.70 04-2 ' 04-2-2 Glavni namen 04 — Socialno varstvo Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne namene Skupaj glavni namen 04 (04-2) 506.258.000,00 506.258.000,00 510.115.607.00 510.115.607.00 506.336.342,43 506.336.342,43 Klasifikacijska Številka razporedne ra/poredne skupjne podskupine Splošni razpored dohodkov po proračunu Znesek po preračunu in poznejših spremembah doseženo (dejansko) 1 2 3 4 s 6 Glavni namen 05 — Zdravstveno varstvo 05-2 05-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku za posebne namene 14.978.000,00 15.578.000,00 15.577.900,Š5 Skupaj glavni namen 05 (05-2) 14.978.000,00 15.578.000,00 15.577.900,35 * Glavni namen 07 — Delo državnih organov ** 07-2 07-2-1 07-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku: za redno dejavnost za posebne namene 358.704.000. 00 100.280.000. 00 361.992.847,00 104.179.249,80 . 361.975.175,00 102.595.237,90 Skupaj glavni namen 07 (07-2) 458.984.000,00 466.172.096,80 464.570.412.90 - Glavni namen 10 — Namenska dopolnilna sredstva drugim družbenopolitičnim skupnostim, organom in organizacijam 10-2 V Sredstva, razporejena v določenem znesku 19.880.000.00 19.880.000.00 19.874.800.00 Skupaj glavni namen 10 (10-2) 19.880.000.00 19.880.000,00 19.874.800,00 % Glavni namen 13 — Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 13-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 35.328.000,00 42.402.493,79 42.402.489.65 Skupaj glavni namen 13 (13-2) 35.328.000,00 42.402.493.79 42.402.489,65 » v Glavni namen 14 — Negospodarske investicije 14-2 14-2-21 14-2-22 Sredstva, razporejena v določenem znesku: za tekoče naložbe za odplačilo anuitet 128.432.465,00 27.191.535,00 126.832.465,00 25.191.535.00 126.832.465.00 24.403.299,40 Skupaj glavni namen 14 (H-2) 155.624,000,00 152.024.000,00 151.235.764,40 Glavni namen 18 — Rezervni sklad / 18-1 Sredstva, razporejena v odstotku od vseh dohodkov t 15.000.000,00 15.000.000,00 15.054.278,05 Skupaj glavni namen 18 (18-1) 15.000.000.00 15.000.000,00 15.054.278,05 Glavni namen 19 — Nerazporejeni dohodki 19-2 19-2-2 Sredstva, razporejena v določenem znesku 7.800.000,00 36.108.906,20 36.081.069.25 N . Skupaj glavni namen 19 (19-2) 7.800.000.00 36.108.906,20 36.081.069,25 Skupaj razporejeni in nerazporejeni dohodki glavni namen 02—19 1.384.019.000,00 1.427.673.143,79 1.421.112.373,73 Dotacija računu za izravnavanje v gospodarstvu in za pospeševanje nekaterih gospodarskih dejavnosti 409.900.000,00 370.657.010,00 263.989.124,86 Skupaj .1.793.919.000,00 1.798.330.153,79 1.685.101.498,59 201. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o spremembi zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in ncprolzVod-• ne investicije Razglaša se zakon o spremembi zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1973. St. 403-10/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o spremembi zakona o vračanju, oprostitvi plačevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 1. člen V zakonu o vračanju, oprostitvi in uporabi depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske 'in neproizvodne investicije (Uradni list SRS, št. 25-225/72) se 1. člen spremeni tako. da se glasi: -Sredstva, vplačana kot depozit po zakonu o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije (Uradni list SFRJ, št, 33/71, 23/72 in 71/72). razen sredstev, vplačanih kot depozit za investicije na manj razvitih območjih v SR Sloveniji, ki so določena v odloku o občinah, katerih območja se štejejo za manj razvita območja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 23-154/71), se uporabnikom družbenih sredstev vrnejo: — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1971. se vrnejo 1. julija 1976. t — sredstva, vplačana kot depozit v I. polletju 1972. se vrnejo 1. julija 1977, — sredstva, vplačana kot depozit v II. polletju 1972, se vrnejo 1. januarja 1978; — sredstva, vplačana kot depozit v I. polletju 1973. se vmejo 1. julija 1978; ■*. — sredstva, vplačana kot depozit v II. polletju 1973, se vrnejo 1. januarja 1979. Sredstva, vplačana kot depozit za investicije na manj razvitih območjih SR Slovenije, se uporabnikom družbenih sredstev vrnejo — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1971, se vmejo 1. januarja 1974; — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1972, se vrnejo 1 januarja 1975; — sredstva, vplačana kot depozit v letu 1973, se' vmejo 1. januarja 1976. Za sredstva, vplačana kot depozit, se uporabnikom] družbenih sredstev obračunajo obresti po obrestni meri S0/« na leto za nazaj. Obresti se letno pripisujejo depozitu. Sredstva, vplačana kot depozit po prvem odstavku tega člena se obrestujejo za depozitno dobo. ki teče od 1. januarja oziroma 1. julija naslednjega polletja po vplačilu depozita. , • Sredstva, vplačana kot depozit po drugem odstavku tega člena, se obrestujejo od 1. januarja naslednjega leta po vplačilu depozita. 2. člen (iz skupine 011-20), pravosodje (skupina 015-30) in organi za notranje zadeve (skupina 015-40) ter dejavnosti družbenih organizacij (skupina 011-00), ki financirajo investicije s sredstvi zbranimi s članarinami občanov — članov organizacij; — delovne priprave za vse panoge dejavnosti družbenih in državnih služb (področje 0 nomenklature); 2. neproizvodne investicije v: — delovne priprave; — skladišča; — v trgovinske poslovne prostore za promet blaga na drobno. —1 3. člen Za 4. členom se doda nov 4a člen, ki se glasi: -Sredstva, vplačana kot depozit po 1. členu tega zakona, vrne uporabnikom družbenih sredstev služba družbenega knjigovodstva z računa vplačanih depozitov.- 4. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 202. Na podlagi 2. točke amandmaja LI k ustavi Socialistične republike Slovenije izdaja predsedstvo skupščine Socialistične republike Slovenije UKAZ o razglasitvi zakona o dopolnitvi zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, ki ga je sprejela skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973. St. 0207-6/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Predsednik Sergej Kraigher 1. r. ZAKON o dopolnitvi zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije 1. člen V zakonu o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije (Uradni list .SRS, št. 16-165/72) se za 22. členom vstavi nov 22. a člen, ki se glasi: 2. člen se spremeni tako da glasi: Poleg investicijskih vlaganj iz 4. in 5. člena zakona o polaganju depozita pri investicijskih vlaganjih v nove negospodarske in neproizvodne investicije so ob- ■ računavanja in vplačevanja oproščene tudi: 1. negospodarske investicije na naslednjih področjih iz nomenklature po pravilniku o razvrščanju uporabnikov družbenega /premoženja po njihovih dejavnostih (Uradni list 'FLRJ. št. 10/62 in 14/62 in Uradni list SFRJ. št. 12/63, 26/64. 50/64 in 13/65): — stanovanjska in komunalna dejavnost (področ-^/ je 8 nomenklature); — kultura in socialna dejavnost (področje 9 no-._, menklature); — dejavnost družbenih in državnih služb (področje 0 nomenklature) in sicer organizacije rdečega križa »22, a člen Izvršni svet ima komite za ekonomske odnose « tujino. Komite za ekonomske odnose s tujino sodeluje pri oblikovanju zunanjetrgovinskega in deviznega sistema, blagovnih režimov, zaščitne politike ter kreditnih odnosov s tujino, spremlja gibanja v zunanjetrgovinski in plačilni bilanci republike, proučuje razvoj gospodarskih stikov republike s tujino ter v sodelovanju z zveznimi organi skrbi za zastopanost republike v domačih in mednarodnih organizacijah za zunanjo trgovino. Strokovne naloge za komite opravlja njegov sekretariat. ki ima položaj sekretariata v izvršnem svetu. Sekretariat izvršuje tudi upravna pooblastila iz republiške pristojnosti na področju zunanje trgovine. Sestavo komiteja za ekonomske odnose s tujino, njegovo notranjo organizacijo ter organizacijo njegovega sekretariata bo določil izvršni svet s svojim aktom.« 2. člen V 3. členu zakona o organizaciji republiške uprave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 23-214/73) se brišeta besedi »in zunanje«. 3. člen Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 203. Na podlagi četrtega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 sprejela SKLEPE IN PRIPOROČILA o ukrepih za učinkovito delo republiških upravnih organov Skupščina SR Slovenije je na seji republiškega zbora razpravljala o organizacijski, kadrovski in fi-nančno-materialni problematiki republiških upravnih organov in ugotovila : Pri opravljanju nalog iz pristojnosti SR Slovenije ter strokovnih in drugih zadev, ki imajo pomen za SR Slovenijo, ima posebno mesto republiška uprava. S svojim strokovnim delom, ki postaja vse‘bolj kreativno, se republiški upravni organi vedno bolj vključujejo v yse tokove samoupravnega družbenega procesa in vse pomembneje sodelujejo pri uresničevanju nalog skupščine Socialistične republike Slovenije in izvršnega sveta. S tem še povečuje njihova odgovornost pri zagotavljanju zakonitosti in pri intervenciji v tista razmerja, kjer mora biti uresničen in zavarovan interes delavskega razreda. Kljub prizadevanjem, da bi svoje naloge uspešno opravljala,^je republiška uprava na nekaterih pomembnih področjih še vedno premalo učinkovita. Se posebej .je to zaskrbljujoče, ker dobivajo republiški upravni organi nove odgovorne naloge v zvezi z razmejitvijo pristojnosti med federacijo in republikami, s krepitvijo vloge republike kot državne in samoupravne skupnosti, z usklajevanjem predpisov z ustavnimi dopolnili, z nalogami na področju stabilizacije, s krepitvijo vloge planiranja, z odpravljanjem neopravičenih socialnih razlik, z odkrivanjem in preganjanjem družbeno negativnih pojavov ter z opravljanje^! nalog v zvezi z drugo fazo ustavnih sprememb. Slabosti in pomanjkljivosti, ki vplivajo na premajhno učinkovitost republiških upravnih organov, so predvsem naslednje: — Vloga in položaj upravnih organov nista vselej pravilno družbeno vrednotena. Republiški upravi se ne daje zadostna politična in moralna podpora ter se ji ne zagotavljajo zadostna materialna sredstva, da bi se razvila v družbeni dejavnik, ki bi lahko učinkovito in uspešno izvrševal številne in zahtevne naloge. Precej neprizadeto se je spremljalo hitro in nenehno številčno strokovno slabenje republiških upravnih organov in odhajanje mnogib sposobnih kadrov na druga področja, kjer so njihovo delo bolj cenili. Posamezni pojavi birokratizma in napačnega ravnanja upravnih organov oziroma posameznikov so se večkrat posploševali in označevali kot značilnost vse uprave. Priza- devanja upravnih organov za zakonitost so bila pogosto označena kot birokratizem in formalizem. Vse to je destimulativno vplivalo in slabilo napore za večjo ustvarjalnost pri delu in dajanju ustreznih pobud, pri upravnih delavcih pa povzročalo občutek družbene zapostavljenosti. V zvezi s tem se v republiški upravi tudi nista mogli dovolj razvijati strokovna in politična odgovornost njenih delavcev, k čemur je pripomogla tudi praksa, da je njihovo delo ostajalo pretežno anonimno. , — Nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov (inšpekcijski nadzor) dolgo ni imelo ustrezne družbene podpore. Niso bili redki pVimeri, da so posamezni dejavniki ocenjevali inšpekcijski nadzor kot oviro gospodarskega razvoja, ker so inšpekcijske službe odkrivale nezakonitost in uveljavljale ukrepe, naperjene proti ozkim, trenutnim interesom posameznikov ali grupacij. Sele v zadnjem času se je odnos do inšpekcijskega nadzorstva spremenil in tudi dejavnost inšpekcijskih organov se je znatno povečala. Vendar se kadrovski sestav, strokovna usposobljenost in tehnična opremljenost inšpekcijskih služb ter njihova organiziranost še vedno ni bistveno izboljšala. Zato tudi še ni mogoče govoriti o zadovoljivi učinkovitosti teh organov. — Sodelovanje republiških z občinskimi upravninii organi je pomanjkljivo, zlasti v pogledu nudenja strokovne pomoči. Razlog za tako stanje je predvsem v kadrovski šibkosti republiških upravnih organov, deloma pa tudi v njihovi premajhni zavzetosti ter v pomanjkanju pobud s strani občinskih upravnih organov. Posledice se kažejo predvsem v neenotni uporabi in izvrševanju predpisov, v pomanjkanju celovitega pregleda nad dogajanji in pojavi v posamezni upravni panogi, v slabitvi funkcionalne enotnosti uprave in ne nazadnje v nezadostni strokovnosti dela upravnih organov v nekaterih občinah. — Delo samoupravnih interesnih skupnosti, gospodarske zbornice, družbenopolitičnih in drugih organizacij se večkrat prepleta z delom upravnih organov, pri čemer tudi ni vedno razčiščeno, kateri organ naj kompleksno obdeluje problematiko na posameznih področjih. Ker ni izdelan enoten sistem zbiranja informacij, vsi ti upravni, samoupravni ter družbeni in politični organizmi pogosto vsak za sebe obremenjujejo občinsko upravo, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela ter druge organizacije z iskanjem enakih ali podobnih podatkov. Taka večtirnost nasprotuje smotrnemu in hitremu doseganju ciljev. — Od sistemiziranih 3.678 delovnih mest v republiških upravnih organih, ne upoštevajoč delovnih mest v službi milice in paznikov v kazenskih poboljševalnih zavodih, je zasedenih le 2.989 delovnih mest ali 81 °/o. Močna fluktuacija in majhno zanimanje strokovnih kadrov za delo v upravi je predvsem posledica nezadovoljivih osebnih dohodkov, omejenih možnosti strokovnega izpopolnjevanja in na tej osnovi neizdelanega sistema kadrovske politike, neurejenih stanovanjskih razmer in podobno. — Izobrazbena struktura delavcev v republiški upravi ni zadovoljiva. Zaradi neodložljivih nalog so nekateri republiški upravni organi prisiljeni sprejemati na delo tudi delavce, ki nimajo zahtevanih strokovnih kvalifikacij. Zlasti primanjkuje diplomiranih pravnikov in diplomiranih ekonomistov, ter drugih strokovnjakov z visoko izobrazbo. — Stipendiranje v republiških upravnih organih ni urejeno. Le redki republiški upravpi organi štipendirajo kadre za svoje potrebe. V sedanjem sistemu štipendiranja prek izobraževalne skupnosti SR Slovenije kadrovske potrebe republiških upravnih organov niso prišle dovolj do izraza. — V republiških upravnih organih skoro ni pripravnikov hiti enotnega sistema njihove vzgoje. Tudi dopolnilno strokovno izobraževanje delavcev republiške uprave ni zadovoljivo organizirano. Otežkočala ga je premajhna zasedba delovnih mest ter dejstvo, da vse do letošnjega leta večina republiških upravnih organov ni prejemala pikakršnih sredstev za te namene. Manjka enotni sistem obveznega dopolnilnega izobraževanja ob delu. Dopolnilno izobraževanje ni postavljeno kot eden od pogojev rednega napredovanja in boljšega nagrajevanja delavcev v upravi. — Notranja organizacija republiških upravnih organov je zelo heterogena, kar največkrat ni utemeljeno niti z značajem in posebnostmi posameznih strokovnih področij niti s splošnimi organizacijskimi principi. Strokovno niso proučene in uveljavljene nove in sodobnejše oblike organizacije dela, ki slonijo predvsem na gibčnejšem formiranju in povezovanju delavcev zlasti v delovne skupine, ki se za reševanje posameznih nalog formirajo ne samo znotraj posameznih republiških organov, ampak tudi med različnimi organi, po potrebi tudi ob sodelovanju strokovnjakov, ki delajo na neupravnih področjih. Se vedno se preveč vztraja na klasičnih organizacijskih načelih, v katerih prevladujejo elementi hierarhične in disciplinske odgovornosti za delo in pravila za oblikovanje enot po togih in formalnih kriterijih. Nekatere delovne skupnosti upravnih organov so oblikovale sistemizacijo pogosto po zelo subjektivnih kriterijih. Prihajalo je do različnih, izmaličenj, ki so se kazala predvsem v tem, da je bila sistemizacija prilagojena trenutnemu kadrovskemu stanju. Da bi omogočili vsaj minimalno zasedbo najodgovornejših delovnih mest, so namreč nekateri republiški upravni organi zagotavljali višje osebne dohodke s tem. da so ustanavljali neutemeljeno visoko število vodilnih delovnih mest in dajali delavcem višje nazive, kot jih zahtevajo naloge, ki jih ti dejansko opravljajo. — Sedanji pogoji dela v republiških upravnih organih še vedno' ne omogočajo večje uporabe sodobnih tehničnih dosežkov. Na področju modernizacije, delo republiške uprave še vedno ni dovolj usmerjeno k organizacijsko tehničnim pripravam ali rešitvam za uporabo računalnikov. Manjkajo tudi ustrezni strokovnjaki za posamezna področja, katera bi se glede obdelave informacij lahko relativno hitro modernizirala. — Financiranje upravnega dela ni zadovoljivo urejeno. Načela temeljnega zakona o sredstvih za delo Upravnih organov, ki naj bi vnesla v upravo nagrajevanje po delu in samoupravno razpolaganje s sredstvi za delo, se niso v celoti izvajala. Sredstva za delo so se praviloma vsako leto povečala enako za vse republiške upravne organe in to tako, da so ti zaostajali za povprečji, ki so veljala za gospodarske' in druge dejavnosti, S • samoupravnim sporazumom o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov se je finančno materialno stanje v republiških upravnih organih sicer izboljšalo, še vedno pa ni zadovoljivo. * — Samoupravljanje v republiški upravi se je že precej' uveljavilo, vendar se ni enako razmahnilo na vsa področja, ki po veljavnih predpisih sodijo v samoupravno sfero. Pogosto se je omejilo le na področje delitve dohodka in osebnih dohodkov in na vprašanja, ki so v zvezi z notranjo organizacijo in Sistemizacijo. Čeprav mora biti samoupravljanje v upravnih organih glede na specifičnost vloge, funkcij in dela uprave posebej urejeno in temu ustrezno prilagojeno, obstajajo velike razlike, tako po vsebini, kakor tudi po obsegu, med samoupravnim pravicami delavcev v upravnih organih in samoupravnimi pravicami delavcev v organizacijah združenega dela. — V republiški upravi je posebej pereča stanovanjska problematika. Zaradi občutnega pomanjkanja stanovanj upravni organi le S težavo izboljšujejo svojo kadrovsko strukturo, poleg tega pa živi v nezadovoljivih stanovanjskih razmerah izredno veliko upravnih delavcev. Primerjava z občinsko upravo pokaže, da so republiški upravni organi na tem področju v precej slabšem položaju. — Delovni prostori večine republiških upravnih organov so za delo nezadovoljivi glede na različne lokacije in na neustreznost nekaterih objektov. Samo ožja' republiška uprava je locirana v sedmih zgradbah,' kar otežkoča poslovanje in medsebojno komuniciranje. Zaradi neustreznih prostorov pa je tudi otežkočena razširitev obstoječih organov in ustanavljanje novih, kar zahtevajo nove naloge in pristojnosti. Osnovne ugotovitve o stanju in pomanjkljivostih republiških upravnih organov veljajo tudi za občinske upravne organe. Zlasti ni zadovoljiva kadrovska struktura delavcev občinskih upravnih organov, ki se kaže v nezadostni in neustrezni zasedbi sistemiziranih delovnih mest, v veliki fluktuaciji strokovnih delavcev in v majhnem prilivu kadrov z visoko in višjo izobrazbo. Zaradi pomembnosti nalog, ki jih imajo republiški upravni organi ter z namenom, da bi odpravili pomanjkljivosti in pospešili reševanje problemov na področju republiške uprave, je skupščina SR Slovenije sprejela naslednja I. m Stališča: Gradimo družbo, v kateri bodo socialistični samo-' upravni proizvodhi odnosi še v večji meri in dosledneje temeljili na politični oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, in v kateri bo zagotovljen neposreden in dominanten Vpliv delovnih ljudi v družbenopolitičnem sistemu, ko država,v vse večji meri postaja instrument samoupravno organiziranih delovnih ljudi na vseh področjih družbenega dela in ustvarjanja. Zato se mora tudi uprava odločno usmeriti k nalogam, ki bodo opredeljene z novo ustavo. Pri tem pa je treba zagotoviti njeno večjo politično odgovornost, kreativnost, strokovno samostojnost in neodvisnost pri njenem delu. To pa hkrati terja ustrezno politično razgledanost upravnih delavcev, zlasti poznavanje družbenih procesov, ki se odvijajo v naši družbi. Upravo je treba okrepiti z visokokvalificiranimi kadri, W bodo znali in hoteli ustvarjalno delati in ki so sposobni na temelju realne znanstvene analize in kritike dajati konkretne iniciative in predloge, za reševanje družbenih problemov v praksi. Raztfoj družbenega samoupravljanja ne vodi k zmanjševanju vloge in funkcij, ki naj jih ima uprava. Naprotno, pri uresničevanju ustavnih sprememb in nove ustave ima oziroma bo dobila uprava nove naloge. Z razvijanjem državnosti republik stopajo, republike v nova razmerja do federacije in tudi do občin, katera se oblikujejo in uveljavljajo predvsem z najrazličnejšimi samoupravnimi sporazuini. družbenimi dogovori in dogovori. Strokovno pripravljanje teh samouprav- nih aktov je predvsem delo republiške uprave. Se odgovornejša bo vloga republiških upravnih organov v novem delegatskem sistemu, v katerem bo morala republiška uprava strokovno analizirati stanje in obdelati problematiko tako, da bo mogoče vrednotiti posamezne interese z vidika celote ter pri pripravi predlogov in pri konkretnih rešitvah upoštevati skupen družbeni interes. Uprava mora dajati skupščini več pobud za določanje politike in sprejemanje predpisov, zagotavljati mora izvrševanje zakonov in drugih predpisov, hkrati pa mora biti eden glavnih dejavnikov pri uresničevanju razvoja samoupravljanja v naši družbi, pri doseganju ciljev delavskega razreda ter pri utrjevanju njegove oblasti v naši družbi. II. Sklepe: 1. Izvršni svet naj: — predloži skupščini Socialistične republike Slovenije zakon, ki bo urejal minimalnd šolsko izobrazbo delavcev v upravi, roke za pridobitev zahtevane izobrazbe in posledice za tiste upravne delavce, ki si take izobrazbe ne bi pridobili v teh rokih; — predloži skupščini Socialistične republike Slovenije zakon o inšpekcijskih službah, ki bo urejal vprašanja, ki so skupna vsem inšpekcijskim službam in ki bo ustvaril pogoje za samostojnejše, odgovornejše in učinkovitejše delo teh služb. Predlaga naj tudi ukrepe za njihovo sodobno tehnično opremljenost; — predloži skupščini Socialistične republike Slovenije zakon o sampupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih, ki naj uveljavi samoupravljanje v upravi v skladu z njeno vlogo in funkcijami v našem družbenopolitičnem sistemu; — predpiše temeljna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest republiških upravnih organov; — ustrezno dopolni in spremeni uredbo'o sprejemanju pripravnikov na delo, o pripravniški dobi, o strokovnih izpitih in o drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih; — poskrbi, da dobijo kadrovske potrebe republiških upravnih organov ustrezno mesto v pripravljajočem se družbenem dogovoru o kadrovski politiki v Socialistični republiki Sloveniji; — ustanovi za vse republiške upravne organe skupno kadrovsko službo, ki bo v okviru dolgoročne kadrovske politike pomagala kadrovati ustrezne strokovne delavce ter organizirala dopolnilno strokovno izobraževanje in štipendiranje ne da bi bile s tem okrnjene pravice delovnih skupnosti in predstojnikov organov; — zagotovi od 1. 7. 1973 dalje realizacijo revidiranega in verificiranega samoupravnega sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov upravnih organov in se zavzema za izenačitev faktorjev stimulacije v družbenih dejavnostih s povprečnim faktorjem stimulacije v gospodarstvu; — poskrbi ža učinkovitejši način štipendiranja kadrov za potrebe republiške uprave in že v letu 1973 zagotovi sredstva za štipendiranje potrebnega števila Študentov predvsem pravne in ekonomske smeri; — prouči možnosti in načine bolj racionalnega sodelovanja upravnih, strokovnih, družbenih, političnih in drugih organov in organizacij pri obravnavanju vprašanj, ki se nanašajo na upravna področja ali so z njimi v zvezi, da bi se odpravila oziroma omejila večtirnost pri zbiranju informacij in obravnavanju te problematike. S tem v zvezi naj nadalje učinkoviteje in hitreje razvija republiški informacijski sistem, ki bi po enotni metodologiji zbiral različne informacije, jih posredoval vsem zainteresiranim porabnikom ter vodil ustrezno dokumentacijo; — prouči naloge javne uprave v novem ustavnem sistemu, zlasti glede na vse večje uveljavljanje samoupravnih interesnih skupnosti na različnih družbenih področjih; — pripravi in predloži skupščini Socialistične republike Slovenije elaborat o modernizaciji dela republiške uprave, posebno z vidika organizacijskih in tehničnih rešitev, ki bi omogočile uporabo elektronske računske tehnike. Pripravi naj tudi predlog dolgoročne politike modernizacije in povezovanja dela republiške in občinske uprave s pomočjo elektronske računske tehnike ter za izvajanje te politike predlaga ukrepe za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev; — predloži skupščini Socialistične republike Slovenije odlok o finančnem programu za reševanje stanovanjskih problemov delavcev v republiški upravi iz sredstev republiškega proračuna. Hkrati naj prevzame pobudo za samoupravno združevanje in uporabo sredstev, ki jih imajo republiški upravni organi za stanovanjsko izgradnjo; — izdela koncept za etapno izgradnjo novih prostorov za republiške upravne organe. . 2. Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo naj: — pripravi sistem obveznega dopolnilnega izobraževanja upravnih delavcev vseh strok in stopenj izobrazbe; — prouči in predlaga tak sistem napredovanja upravnih delavcev, ki bo temeljil tudi na rezultatih strokovnega izpopolnjevanja vsakega posameznega delavca; — organizira sistematično strokovno pomoč vsem upravnim organom v republiki glede organizacije, delovnih metod, izdajanja strokovne literature itd. 3. Republiški upravni organi naj: — vložijo napore, da se izboljša izobrazbeni sestav njihovih delavcev; v okviru dodatnega izobraževanja pa naj jih vspodbujajo k podiplomskemu študiju. specializaciji, strokovnemu izpopolnjevanju v okviru mednarodne tehnične pomoči, jim omogočijo občasno prakso v zveznih upravnih organih ter jim nudijo potrebne ugodnosti kot so dopusti, sredstva za šolnino itd.; — okrepijo in izboljšajo strokovno pomoč in druge oblike sodelovanja z občinskimi upravnimi organi in pri tem težijo k večji načrtnosti, kontinuiteti in strokovnosti. Okrepijo naj tudi sodelovanje ž upravnimi organi drugih republik in z zveznimi upravnimi organi, s čimer se na strokovnem področju vključujejo v medrepubliško dogovarjanje in usklajevanje; — poskrbijo za mobilizacijo občanov pri reševanju družbene problematike in za afirmacijo svojega dela ter za redne stike s sredstvi javnega obveščanja. III. Priporočila: — Podpisniki družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za delo upravnih^organov v Socialistični republiki Sloveniji naj uredijo financiranje dejavnosti upravnih organov tako, da bodo finančna sredstva zadoščala za kadrovsko okrepitev republiške in občinske uprave, za njeno strokovno usposobitev ih boljšo tehnično opremljenost in zagotovijo delavcem v upravi v osnovi enak družbeno-ekonomski položaj, kot ga imajo delavci v organizacijah združenega dela; — občinske skupščine naj analizirajo stanje in problematiko občinskih upravnih organov in sprejmejo potrebne ukrepe za povečanje njihove strokovnosti, odgovornosti in učinkovitosti pri delu; — družbenopolitični dejavniki naj s svojim političnim vplivom prispevajo k pravilnemu družbenemu vrednotenju uprave ter pomagajo ustvariti v njej in zunaj nje razmere, ki bodo omogočile upravnim organom dosledno uresničevati njihove naloge; — sredstva javnega obveščanja naj spremljajo delo upravnih' organov in o njem objektivno poročajo ter tako pomagajo pri uresničevanju načela o javnosti dela uprave, omogočajo javno kontrolo ter prispevajo k popularizaciji upravnega dela. St. 022-78/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 204. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1973, sprejela ODLOK o najetju posojila pri narodni banki Jugoslavije v znesku 80,000.000 dinarjev I Socialistična republika Slovenije najame pri narodni banki Jugoslavije posojilo v znesku 80,000.000 dinarjev po 6. členu zakona o ureditvi določenih obveznosti, ki so s federacije prenesene na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 5-34/73). II Pogodbo o najetju posojila iz prejšnje točke sklene za Socialistično republiko Slovenijo republiški sekretar za finance. III Socialistična republika Slovenija bo sredstva najetega posojila uporabila za izpolnjevanje obveznosti, ki so bile nanjo prenesene po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29-348/71). IV Posojilo iz I. točke tega odloka bo Socialistična republika Slovenija vrnila narodni banki Jugoslavije iz republiškega proračuna po določbah pogodbe iz II. točke tega odloka. V Ta odlok začne veljati( osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-32/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 205. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke Vil. amandmaja k usiavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji repuoliškega zbora dne 31. maja 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1973, sprejela ODLOK o najetju posojila pri narodni banki Jugoslavije v znesku 42,000.000 dinarjev 1 Socialistična republika Slovenija najame pri narodni banki Jugoslavije posojilo v znesku 42,000.000 dinarjev po 5. členu zakona o ureditvi določenih obveznosti, ki so s federacije prenesene na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 5-34/73). II Pogodbo o najetju posojila iz prejšnje točke sklene za SR Slovenijo republiški sekretar za finance. III Socialistična republika Slovenija bo sredstva najetega posojila v skladu s 5. členom zakona o ureditvi določenih obveznosti, ki so s federacije prenesene na republike in avtonomni pokrajini, uporabila za izpolnjevanje obveznosti, ki so bile nanjo prenesene po zakonu o prenosu sredstev, pravic in obveznosti federacije za gospodarske investicije na republike in avtonomni pokrajini (Uradni list SFRJ, št. 29-348/71). IV Posojilo iz I. točke tega odloka bo Socialistična republika Slovenija vrnila narodni banki Jugoslavije iz republiškega proračuna po določbah pogodbe iz II. točke tega odloka. V Ta odlok začne valjati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-31/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 206. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1973, sprejela ODLOK o najetju posojila pri narodni banki Jugoslavije v znesku 58,834.800 dinarjev I Socialistična republika Slovenija najame pri narodni banki Jugoslavije posojilo v znesku 58,834.800 dinarjev kot del dinarske protivrednosti mednarodnega posojila v znesku 30,000.000 $. kolikor po sklepu zveznega izvršnega sveta z dne 13. decembra 1972 odpade na Socialistično republiko Slovenijo. II .Pogodbo o najetju posojila iz prejšnje točke sklene v imenu in za račun Socialistične republike Slovenije guverner narodne banke Slovenije. III I5 sredstev posojila po I. točki tega odloka daje narodna banka Slovenije posojila poslovnim bankam, ki so dale kredite za izgradnjo turističnih objektov po 15. členu zakona o nadomestilu za del obresti uporabnikom investičijskih kreditov na področju turizma v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 7/72 in 8/73) in sicer v sorazmerju s sredstvi, ki hi jih te banke po posebnih zveznih predpisih uveljavile na račun. povečanih dodatnih obresti. IV Do namenske uporabe posojila daje narodna banka Slovenije poslovnim bankam iz teh sredstev kratkoročne kredite za obratna sredstva. Pogoji pod katerimi bo narodna banka Slovenije dajala posojila poslovnim bankam po prejšnji točki in medsebojna razmerja med Socialistično republiko Slovenijo in narodno banko Slovenije po tem odloku, se določijo s pogodbo, ki jo z narodno banko Slovenije sklene republiški sekretar za finance. VI Ta. odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-30/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 207. Na podlagi tretjega odstavka 2. točke VII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina, Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 31. maja 1973 in na seji enotnega zbora delovnih skupnosti dne 20. junija 1973, sprejela ODLOK o najetju posojila iz stalne proračunske rezerve federacije I Socialistična republika Slovenija najame iz sredstev stalne proračunske rezerve federacije posojilo v znesku 63,000.000 dinarjev za odpravo bilančnih težav v letu 1973 po prvem odstavku 16. člena zakona o izvrševanju proračuna federacije za leto 1973 (Uradni list SFRJ, Št. 71/72). II Pogodbo o najetju posojila iz prejšnje točke sklene za Socialistično republiko Slovenijo republiški sekretar za finance. III Sredstva najetega posojila se prenesejo v proračun Socialistične republike Slovenije za leto 1973. IV Posojilo iz prve točke tega odloka bo Socialistična republika Slovenije vrnila iz republiškega proračuna po določbah drugega odstavka 16. člena zakona o izvrševanju proračuna federacije za leto 1973. V Ta odlok začpe veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 44-33/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 208. Na podlagi četrtega odstavka 2. točke Vil. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 sprejela . , ODLOK o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1973 I V letu 1973 se bo v SR Sloveniji izvajal načrt statističnih raziskovanj, pomembnih za SR Slovenijo, ki je sestavni del tega odloka. II Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj iz prejšnje točke so zagotovljena zavodu SR Slovenije za statistiko v okviru dodeljenih proračunskih sredstev, razen za raziskovanja, ki jih po sporazumu sofinancirajo nekateri uporabniki, in sicer: — raziskovanje pod točko 8, ki ga sofinancira inštitut za ekonomska raziskovanja z zneskom 60.000 dinarjev; — raziskovanja pod točkami 9., 11. in 17., ki jih sofinancira gospodarska zbornica SR Slovenije z zneskom 30.560 dinarjev; — raziskovanje pod točko 22, ki ga sofinancira izobraževalna skupnost ŠR Slovenije z zneskom 100.000 dinarjev; — raziskovanja pod točkami 23., 24., 25., 26. in 27., ki jih sofinancira komite za telesno kulturo pri iz- vršnem svetu skupščine SR Slovenije z zneskom 30.000 dinarjev. III Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 05-4/73 Ljufcljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. Načrt statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1973 Raziskovanje Vsebina Kdo mora dati podatke Kdaj mora dati podatke Obveznost statistične službe Prvi rčzultatl obdelave DEMOGRAFSKA STATISTIKA 1. Centralni register prebivalstva a) verifikacija podatkov popisa prebivalstva in dopolnilni podatki Priimek in ime, registrska številka, spol, rojstni datum, stalno bivališče, državljanstvo, rojstni priimek Matični prijavni uradi 1. 1,—31. 7. Izpis podatkov za verifikatijo, navodila, izvedba popravkov * b) prepisovanje registrskih številk občanov v registrske kartone matičnih ali prijavnih uradov Matični prijavni uradi 1.1,—31.7. Izpis registrskih številk, navodila • ' c) sprotne spremembe selitvenega gibanja prebivalstva (Sel-1) Priimek in ime, registrska številka, kraj stalnega bivališča (prejšnji in prihodnji), rojstni podatki, spol, poklic, družinski stan, narodnost, državljanstvo, zaposlitev, razlog selitve Matični prijavni uradi 5. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, (controla, ažuriranje v centralnem registru, obdelave 30. 6. 1974 d) spremembe priimkov ' in imen Prejšnji priimek in ime, rojstni datum, spol, registrska številka, novi priimek in ime, datum spremembe Pristojpi organi notranje uprave Sproti Ažuriranje v centralnem registru 2. Rojstva (DEM-1) (dopolnitev k zveznemu načrtu) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Matični uradi 3. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register 30. 6. 1974 3. Smrti (DEM-2) (dopolnitev k zveznemu načrtu) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Matični uradi 3. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register 30. 6. 1974 4. Sklenjene zakonske zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu načrtu) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Matični uradi 3. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register 30. 6. 1974 5. Razvezane zakonske zveze (RB-1) (dopolnitev k zveznemu načrtu) Poleg podatkov iz zveznega načrta še registrska številka Okrožna sodišča, matični uradi 15. v mesecu Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register 30. 6. 1974 Raziskovanje 6. Priznanje očetovstva, 'pozakonitve, posvojitve (DEM-1 a) STATISTIKA DELA 7. Povprečni čisti osebni dohodki po poklicih za leto 1972 (RAD-1 DZ) STATISTIKA GOSPODARSKIH BILANC IN DOHODKA 8. Reprodukcijska poraba, zaloge, nabave in prodaje (PB-1 1 b) (dopolnitev k zveznemu načrtu) STATISTIKA INDUSTRIJE 9. Problematika j. industrijskega podjetja (IND-1 priloga) * 10. Prognoza industrijskega podjetja (kT-1) Vsebina Kdo mora dati podatke Kdaj mora dati podatke Obveznost statistične službe Prvi rezultati obdelave Ime in priimek, rojstni podatki, spol, družinski stan, poklic, stalno bivališče, registrska številka o otroku posvojencu, materi in očetu ter posvojitelju Matični uradi, občinska sodišča 3. v mesecu Natisk obrazcev, 30. 6. 1974 zbiranje, kontrola, obdelava, vnašanje v centralni register Osebni dohodki in število zaposlenih za 200 zahtevanih poklicev in po zahtevanih letih prakse in kvalifikaciji Vse 11. 6. delovne organizacije Natisk obrazcev, v 30. 9. zbiranje, obdelava Nabava surovin, materiala trgovskega blaga in storitve po dobaviteljih ter prodaja blaga in storitev po kupcih Vse 21. 5. Natisk obrazcev, ^ 1. 3. 1974 gospodarske zbiranje, obdelava organizacije ter Izbrane negospodarske e organizacije Proizvodnja, oskrba z domačim reprodukcijskim materialom, oskrba z uvoženim reprodukcijskim materialom, oskrba z elektr. pogon, materialom, embalažo in prometnimi sredstvi, prodaja, kreditna sredstva, gospodarske investicije v izvajanju, stanja naročil ' Vsa 6. v industrijska mesecu podjetja Pričakovanje obsega Izbrana 20. v industrijske proizvodnje industrijska mesecu v mesecu ih problema- podjetja tika k spremembam v proizvodnji Natisk obrazcev, 20. v zbiranje, kontrola, mesecu obdelava v Natisk obrazcev, 26. v zbiranje, kontrola, mesecu obdelava STATISTIKA OBRTI 11. Spremembe Število organizacij in Občinske 10. 1. Natisk obrazcev, 3. 3. in v stanju obrtniških spremembe v polletju skupščine in 10. 7. zbiranje kontrola, 3. 9. organizacij za družbeno in zasebno obdelava (Obrt-l) obrt * . . 12. Vključevanje Število vajencev s Občinske 20. 1, Natisk obrazcev, 10. 4. in vajencev v obrt spremembami v polletju skupščine in 20. 7. zbiranje, kontrola, 10. 10. (Obrt-2) po strokah obdelava 13. Zasebni sektor Zaposleni po strokah Občinske 20. 3. Natisk obrazcev, 5. 6. obrti in kvalifikaciji skupščine zbiranje, kontrola. (Obrt-3) obdelava 14. Družbeni sektor Zaposleni po strokah, Družbene 10. 1. Natisk obrazcev, 10. 4. in obrti po kvalifikaciji obrtne in 10. 7. . zbiranje, kontrola, 10. 10. (Obrt-4) (polletno) organizacije obdelava STATISTIKA GRADBENIŠTVA ' 15 Indeks gradbenih stroškov (ITG) Cene gradbenih del in storitev po vrstah del za tipske zgradbe Izbrana 10. 4. gradbena in 10. 10. in obrtna podjetja Revizija metodologije, 15. 5. in natisk obrazcev, 15. 11. zbiranje, kontrola, obdelava Z^' Raziskovanje Vsebina Kdo mora Kdaj mora dati dati podatke podatke Obveznost statistične službe Prvi rezultati obdelave STATISTIKA KOMUNALE 16. Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l) Investicije po virih sredstev, namenu porabe in mestih; izdatki občine In mest za kolektivne komunalne storitve Vse občine 20. 3. in mesto Ljubljana Natisk obrazcev, zbiranje, kontroliranje, obdelava 1 20. 6. 17. Komunalne organizacije (K-3) Osnovna sredstva, investicije v osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, struktura vrednosti proizvodnje m storitev, zaposleni po izobrazbi, tarifa za komunalne proizvode in storitve Komunalne 10. 4. organizacije Natisk obrazcev, zbiranje, kontroliranje, obdelava 5. 7. STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ, 18. Tovorm in potniški promet (Prom-ZeM) Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu Združeno 10. v železniško mesecu transportno podjetje Obdelava 30. v mesecu 19. Poštne storitve (308-A) Vrste pošiljk, TT storitve, dohodki, zaposleni Združeno 20. v PTT mesecu podjetje Obdelava 30. v mesecu 20. Promet potnikov z vlaki, letali in ladjami (SZ-3, SP-3, SV-3) Prispeli in odšli potniki v rednem in maloobmejnem prometu Carinarnica 10. v in mesecu Republiški sekretariat za notranje zadeve Obdelava 30. v mesecu STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA 21. Turistične zanimivosti (TU-2) Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek za prodane vstopnice Izbrani 5. v turistično mesecu zanimivi objekti Natisk obrazcev, zbiranje, kontrola, obdelava 18. 1. 18. 4. 18. 7. 18. 11. STATISTIKA Šolstva * • 22. Stipendisti in uporabniki kreditov Število štipendistov in uporabnikov kreditov po vrsti šole in višini štipendije. Vzdrževalci po poklicu in višini dohodkov. Štipenditorji po dejav. Dajalci 31. 12. štipendij in posojil Natisk obrazcev, zbiranje in obdelava 30. 4. 1974 23. Prijavni list za študente, vpis v zimski semester (SV-20) Vzdrževalci po poklicu in višini dohodkov, podatki o starših (poklic, šolska in strokovna izobrazba, panoga dejavnosti in stalno bivališče), podatki o družini (število članov in otrok), podatki o študentu (registrska številka, ali prejema otroški dodatek, štipendijo ali kredit in stanovanje med študijem) Študentje Ob vpisu višjih, v šolsko visokih šol leto in fakultet 1973/74 ter umetniških akademii Kopolnitev osnovnega obrazca, kontrola in obdelava dodatnih vprašanj \ 31. 3. 1974 Zap. Raziskovanje Vsebina Kdo mora dati podatke Kdaj mora dati podatke Obveznost statistične službe Prvi rezultati obdelave ■STATISTIKA TELESNE KULTURE • f 24. Telesna vzgoja v šolah in vzgojno varstvenih zavodih Podatki o učencih, učiteljih in pouku telesne vzgoje, zdrav- , niških pregledih, športni dejavnosti in aktivnosti Vse šole in vsi vzgojno varstveni zavodi 30. 9. Natisk in razpošiljanje obrazcev, zbiranje, obdelava > 31. 12. 25. Dejavnost organizacij za telesno kulturo Podatki o članih, športnih panogah in strokovnih kadrih ter finančnem poslovanju Vse organizacije za telesno kulturo 30; 9. Natisk in razpošiljanje obrazcev, zbiranje, obdelava 31. 12. 26. Športno rekreacijska dejavnost v organizacijah ; združenega dela Podatki o športno rekreacijski dejavnosti: organizaciji, razvitosti, oblikah in financiranju Vse delovne organizacije 30. 9. Natisk in razpošiljanje obrazcev, zbiranje, obdelava 31. 12. 27. Šolanje kadrov za telesno kulturo * Podatki o slušateljih, učiteljih, šolanju in doseženih-kvalifikacijah Vse šole in šolski centri, ki izobražujejo strokovni kader 30. 9. Natisk in razpošiljanje obrazcev, zbiranje, obdelava 31. 12. 28. Delo dispanzerjev in ambulant za zdravstveno varstvo športnikov Podatki o zdravnikih, pregledanih športnikih in delu Vsi športni 30. 9. dispanzerji in ambulante Natisk in razpošiljanje obrazcev, zbiranje, obdelava 31. 12. STATISTIČNA DOKUMENTACIJA v 29. Kartoteka organizacijskih enot — prijava sprememb ob ustanovitvi, razdelitvi, -združitvi, pripojitvi in osamosvojitvi (KOE-11) Organizacijska sestava, naziv, naslov, šifra dejavnosti, žiro račun, registrska številka Delovne in Ob druge ustanovitvi organizacije ali ter registraciji državni ali organi, spremembi gospodarska sodišča in drugi organi pristojni za registracijo Natisk obrazcev, zbiranje, obdelava t Ob koncu leta in po potreba sproti 30. Spremembe v .upravno-teritorialni ureditvi in uličnih sistemih Spremembe in’ preimenovanja naselij, , imenovanje in preimenovanje ulic, spremembe v Skupščine občine Sproti . ■ | Ažuriranje v centralnem registru oštevilčenju hiš itd. 209. Na podlagi 16 alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi s tretjim odstavkom 45. člena zakona o gospodarskih sodiščih (Uradni list SFRJ, št. 7-83/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 sprejela t . 0 ' ODLOK o izvolitvi predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru Za predsednika okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru se izvoli Pavel Grom, predsednik občinskega sodišča ▼ Kopru. St. 111-39/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973 Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 210. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v zvezi z drugim odstavkom 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani Razreši se Anton T e s t e ij , dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Ljubljani s 1. septembrom 1973. St. lll-'14/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije • Predsednik Sergej Kraigher l/r. »•- mmmammm 211. Na podlagi 16. alinee 135. čleria in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije in XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije ter v Zvezi z drugim odstavkom 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 20: junija 1973 sprejela ODLOK o razrešitvi sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu I Razreši se t Janez P i i*n a t, dolžnosti sodnika okrožnega sodišča v Novem mestu z 31. julijem 1973. St. 111-17/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 212. Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovčnije ter XXIII. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. in 10. členom zakona o gospodarskih sodiščih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-221/65) je skupščina Socialistične republike SloVenije na seji republiškega zbora dne 20. junija 1973 sprejela ODLOK o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani I Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani ima 121 sodnikov porotnikov. H Za sodnike porotnike se izvolijo: Miat A dem, krojač, Usluga — Zgornja Šiška, uslužnostno obrtno podjetje, Ljubljana; Igor Ajdič, pomočnik finančnega direktorja, Lesnina, trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom, Ljubljana; Vera Aljančič, dipl. pravnica, šef pravnega oddelka, Mercator, veletrgovina, import-export, Ljubljana; Mirko Anzeljc, šef organizacijske splošne službe, Inles, industrija stavbnega pohištva, Ribnica; Stanka Anž in, vodja stroškovnega knjigovodstva, tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Toko, Domžale; Ivan Ažnoh, dipl. inž. metalurgije, vodja priprave dela enote metalurške proizvodnje, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna Ravne na Koroškem; Franč B a g g i a , dipl. inž. kemije, republiški tržni inšpektor, republiški sekretariat za gospodarstvo, Ljubljana; Magda Bajc, dipl. ekonomist, referent izvoza, tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško; Henrik B a r 11, upokojenec, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IV/24; Ladislav Batagelj, pravni referent, Fructal-Alko, sadno likerski kombinat, Ajdovščina; Anton Beravs, vodja mehanografske obdelave, Iskra, industrija elementov in zabavne elektronike, * Ljubljana, v združenem podjetju Iskra Kranj; Pavel B e r č o h , elektrotehnik, vodja zunanje montaže, Strojna tovarna Trbovlje; Anton Berkopec, dipl. ekonomist in pravnik, svptnik v direkciji'skupnih vlaganj, Ljubljanska banka, Ljubljana; Andrej Berlot,, vodja obratovnega knjigovodstva, Salonit Anhovo, industrija cementa in azbest-cementa;.. Andrej Bezjak, kvalifičiranidelavec-šaržer, Co-lor, tovarna barv in lakov Preska, Medvode; Aleksander Bizjak, sekretar, Javor, lesna industrija Pivka; Stanko Bole, direktor, stanovanjsko podjetje Sežana; . . ' • Aleksander Bončina, tehnik, vodja program-sko-analitske službe, Saturnus, kovinsko predelovalna industrija, embalaža, avto oprema, Ljubljana; Ernest Bore, visokokvalificirani delavec trgovske stroke, vodja skladišča, trgovsko podjetje Potrošnik, Murska Sobota; dr. Franjo B r'a d a č , pomočnik direktorja, služba družbenega knjigovodstva, Maribor; Milka Bratina, delavka-poenter, Kartonažna tovarna, papirna, papirno predelovalna in grafična industrija, Ljubljana; Stane Brici, hidrotehnični inženir, direktor, splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava, Ljubljana: Janez 'Bukovec, profesor ekonomske fakultete univerze v Ljubljani; dr, Stojan Cigoj, redni profesor pravne fakultete univerze v Ljubljani; Andrej Ciuha, dip. inž. elektrotehnike, vodja obratovanja, Komunalna energetika, podjetje za proizvajanje in prodajo toplotne energije. Ljubljana; Simo C v i j i č , šef obrata Jeko. industrijsko gradbeno montažno podjetje Monter, Dravograd; Olga C ^š n o var, dipl. ekonomist, analitik, Gradis, gradbeno industrijsko podjetje, Ljubljana: Saša Debeljak, dipl. ekonomist, podjetje Kamnik, Kamnik; Nadislav D o b r i 1 a j inženir za pomorski promet, referent linije okoli sveta, Splošna plovba, Piran; Vlado D o 1 j a k , inženir, komercialist, Primorje-export, podjetje za promet blaga in storitev s tujino, Nova Gorica; Bogdan Domicelj, upokojenec, Ljubljana, Vošnjakova 9; Jože Dovgan, prometnik, avtopodjetje Transport, Ilirska Bistrica; Martin E i n h a u e r , vodja računskega centra, Titovi zavodi Litostroj, Ljubljana; Tatjana Fajdiga, dipl. inž. kemije, samostojni raziskovalec, Krka, tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov, Novo mesto; Marjan F1 e g o , namestnik glavnega direktorja, kreditna banka Koper; Karel F r a n c o t, komercialni svetnik, Intereuropa Koper, mednarodna špedicija in transport, filiala Ljubljana; Magda F r i e d a u , vodja finančnega knjigovodstva, mariborska tekstilna tovarna, Maribor; Igor Furlan, inž. kemije, Vodja razvojnega oddelka, tovarna izolacijskega materiala Izolirka, Ljubil an; Julij Furlani, šef nabave prehrane, trgovsko podjetje Grosist Gorica, Šempeter pri Gprici; Štefanija Gačnik, finančni inšpektor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto; Kazimir Gantar, obratovodja, kombinat lesno predelovalne industrije Logatec; Jože Godeša, strojni tehnik, referent za standardizacijo, podjetje za avtomatizacijo promčta, Ljubljana; Ana Marija Gregorčič-Troha, vodja priprave dela, tovaima dekorativnih tkanin, Ljubljana; Elka Grilc, računovodja, gostinsko podjetje Sevnica; Leopold Hameršak, direktor. Agrokombinat, kmetijska zadruga, Lenart v Slovenskih goricah; Jožica Herman, višji referent, Ljubljanska banka, podružnica Celje; Ivan Ivančič, vodja finančne operative, Tekstil, proizvodno in trgovsko podjetje, Ljubljana;- Marjan J a k u s , direktor, kmetijska zadruga Medvode; Anton J a v h , pomočnik generalnega direktorja, Slovenija-avto, trgovsko podjetje,' Ljubljana; •Anica Jazbec, finančni direktor, splošno gradbeno podjetje Pionir, Novo mesto; Anton Jelenko, šef poslovalnice splošne potrošnje, trgovsko podjetje Kovinotehna, Celje; Rozika J e z n i k, pravnica, tovarna industrijske opreme Stroj, Radlje ob Dravi; Savo Jovanovič, vodja projekti ve, montažno proizvodno podjetje Cevovod, Maribor; Ivan'Jurca, dipl. pravnik, kreditni inšpektor-svetnik, Narodna banka Slovenije, Ljubljana; Viktor K a j t n a , visokokvalificirani strugar, industrija gradbenega materiala, Zagorje; Borut Kambič, dipl. inž. gradbeništva, šef priprave dela, splošno 'gradbeno podjetje Grosuplje, Ljubljana; Savo Kamenšek. direktor direkcije za domači turizem, turistično in avtobusno podjetje Kompas Jugoslavija, Ljubljana; Lojze Kamin, glavni računovodja, IMP, industrijsko montažno- podjetje, Ljubljana; Dušan K a m p j u t, likvidator mednarodnih avtomobilskih škod, zavarovalnica Sava, poslovna enota Ljubljana; ' 1 Jože Kavčič, član izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije; Anton Kern, finančni inšpektor, služba družbenega knjigovodstva, podružnica Kranj; Janez K e r-ž a n , dipl. ekonomist, vodja ekonom-sko-komercialne službe skupnih služb, združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Ljubljana; Amalija Klanjšček, ekonomski tehnik, šef finančnega knjigovodstva, tovarna oblačil in perila Mura, Murska Sobota; Anton Ko c j a n č i č , vodja oddelka umetnih smol, Agrostroj, Ljubljana, podjetje za izdelavo in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije; Mario Koprol, dipl. inž. kemije, vodja razvojne skupine, Color, tovarna barv in lakov Preska, Medvode; ^ Drago Kotar, dipl. inž. agronomije, vodja komerciale, kmetijska zadruga Trebnje; Janko Kovač, sekretar občinske konference SZI^L Slovenske Konjice; Karel Kozic, pomočnik šefa gradbišča, Slovenija ceste, splošno gradbeno podjetje, Ljubljana; Ernest Kučan, strokovni učitelj, poklicna lesna šola, Maribor; Jože Kumer, agronom, vodja zbiralnice mleka Radmirje, Ljubljanske mlekarne, Ljubljana; » Rudolf K u m p , tehnolog izdelka, Iskra, tovarna elektronskih naprav Ljubljana-Stegne v združenem podjetju Iskra, Kranj; Milan K u r e 1 i č , prometni inženir, operativni pomočnik šefa, železniška postaja Sežana, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana, transportno podjetje Postojna; Franc L e j k o , dipl. inž. metalurgije, samostojni raziskovalec, tovarna glinice in aluminija, Kidričevo; Albin Lesjak, obratovodja, Emo, emajlirnica, metalna industrija, orodjarna, Celje; _ Slavoljub L i p i č a r , višji gradbeni tehnik, gradbeni inšpektor, gradbeno podjetje Tehnika, Ljubljana; Milan Lotrič, direktor računovodskega sektorja, Metalka, trgovsko izvozno,- uvozno zastopniško in proizvodno podjetje, Ljubljana; Marta Majcen, samostojni referent-svetovalec, direkcija skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, Ljubljana; Vladimire Marchesan, referent za izvoz, Me-hanotehnika, tovarna igrač, kovinskih in plastičnih izdelkov, Izola; Ivan Marinšek, vodja kadrovsko-splošnega sektorja, Atmos, tovarna industrijske opreme, metalnih konstrukcij in livarna, Hoče; Jakob Medja, vodja oddelka tehnične kontrole, združeno podjetje Slovenske železarne, Ljubljana, železarna 'Jesenice; Janez Menart, vodja elektronskega centra, Slovenija vino, proizvodnja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kmetijstvo, trgovina, izvoz-uvoz ter gostinstvo, Ljubljana; / Rosana Menart, dipl. ekonomist, ekonomist v tajništvu direktorja, združeno železniško transportno podjetje Ljubljana; Stanislav Merjasec, tekstilni tehnik, direktor sektorja v zunanji trgovini, Metalka, trgovsko izvozno, uvozno zastopniško in proizvodno podjetje, Ljubljana; Janez Merlak, delovodja, Avtomontaža, tovarna karoserij, Ljubljana; Matevž Mihovec, kvalificirani džlavec-šaržer, Color, tovarna barv- in lakov Preska, Medvode; Miroslav Milič, dipl. inž. elektrotehnike, vodja elektroobrata, Viator, prometno, hotelsko in' turisličnc podjetje, Ljubljana; Jožica Mušič, vodja finančne operative, Iskra, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov'v združenem podjetju Iskra Kranj; Risto Papič, 'šef splošnega sektorja, živilski kombinat Intes, Maribor; Franc Perše, pravnik, direktor, konfekcija Kora, Radeče; Nikp Požek, inž. agronomije, vodja pospeševalne službe, kmetijska zadruga Črnomelj; Erna Predan, ekonomist, svetnik, Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana; Norina Prinčič, referent za devizne posle, hoteli Palače, Portorož; Metod P u n č o h , ekonomist, šef poslovalnice, Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino, Ljubljana; Jože Ramovš, šef skladišč, Astra, veletrgovina, izvoz uvoz, Ljubljana; Marjan Rebolj, dipl. inž. geodezije, referent v organizacijski grupi, geodetski zavbd SR Slovenije, Ljubljana; Andrej Rosina, mag. dipl; inž. ' metalurgije, asistent fakultete za naravoslovje in tehnologijo univerze v Ljubljani; Ferdinand Rus, vodja službe varstva‘pri delu, Pletenina, tovarna trikotažnega perila, Ljubljana; Franc Rutar, upokojenec, Tolmin, Kosovelova l/a; , N . Metod Sekirnik, dipl. inž. gozdarstva, vodja gozdnega obrata, gozdno gos'podarstvo Slovenj Gradec; Ciril Somrak, strojni tehnik, tehnični vodja' obrata proizvodnje soli, Droga, prehrambena industrija, Portorož; Marjeta Stele, ekonomist ptt prometa in zvez, šef telegrafa, delovna enota telegraf in telefon, združeno PTT podjetje, podjetje za PTT promet, Ljubljana; Lado Švigelj, pravnik, šef obrata, združeno kmetijsko gozdarsko podjetje in gozdno gospodarstvo, Kočevje; Anton Tepeš, vodja finančno-računovodske službe, zdravilišče Rogaška Slatina; Ljudmila T r a f e 1 a , inž. živilske tehnologije, tehnični vodja, Petovia, živilska industrija, Ptuj; Franc Učakar, namestnik direktorja, grand hotel Toplice Bled, v združenem podjetju hoteli Toplice, Bled; Tatjana Vadnal, analitik, Narodna banka Slovenije,' Ljubljana; Zvone Veber, direktor sektorja zunanje trgovine, Emona, proizvodnja, trgovina, engineering, Ljubljana; Filip Vičič, šef nabavno-prodajnega . oddelka, splošno gradbeno podjetje Stavbenik, Kdper; Anton Vidmar, rudar-kopač, Zasavski premogovniki Trbovlje, rudnik Hrastnik; Gojko Vidovič, dipl. tekstilni tehnik, direktor tehničnega sektorja, Predilnica Litija; Mirah V odopive c . dipl. inž. agronomije, agro-nom-enolog, Kraš Sežana, trgovsko proizvodno podjetje, Sežana; Dra‘go Zabavnik, vodja splošnega sektorja, Slovenija vino, Ljubljana, samostojni obrat Jeruzalem, p. Ormož; Albin Zabukovec, strojni tehnik, referent priprave dela I., združene papirnice Ljubljana, papirnica Vevče; Viljem Zajc, visokokvalificirani trgovski delavec, veletrgovina Mercator, Ljubljana, temeljna organizacija združenega dela Idrija; , Ljudmila Zaletel, tekstilni tehnik izmehovod-ja, konfekcija Lisca, Sevnica; . Edo 'Zgonc, direktor računsko-gospodarskega sektorja, Adria-commerce, izvoz-uvoz, Koper; Janko Zgrabi j ič, poslovodja, tovarna kovinske opreme Primat. Maribor, obrat Lendava; Tone Zidarič direktor splošnega sektorja, temeljna organizacija združenega dela Konstruktor, Maribor; Niko Zupanič, gradbeni tehnik, načelnik oddelka za gospodarstvo, skupščina občine Metlika; Lojze Žumer, dipl. inž. elektrotehnike, Iskra, tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki v združenem podjetju Iskra, Kranj; Oton Zunec, cjipl, inž. živilske tehnologije, tehnolog v proizvodnji, kmetijsko industrijski kombinat Pomurka, mesna industrija, Murska Sobota. Št. 111-12/73 Ljubljana, dne 20. junija 1973. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Sergej Kraigher 1. r. 213./ Na podlagi tretjega o&štavka 2. člena zakona o davku iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o načinu ugotavljanja davčne osnove za zavezance za davke iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki velja za gospodarske dejavnosti I Davčni zavezanci iz negospodarskih dejavnosti, ki ustvarjajo dohodek na način, ki veljn za gospodarske dejavnosti, ugotavljajo davčno osnovo za davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela na način, ki je v 9. do 13. členu zakopa o davku iz dohodka te-mfeljnih organizacij združenega dela (Uradni list SRS, št. 8-49/73) določen za ugotavljanje davčne osnove pri davčnih zavezancih s področja gospodarskih dejavnosti. ' Določbe prejšnjega odstavka veljajo za davčne zavezance s področja naslednjih negospodarskih dejavnosti — po nomenklaturi iz pravilnika o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja po. njihovih de- javnostih (Uradni list FLRJ, št. 10/62 in 14/62 in Uradni list SFRJ, št. 12/63, 26/64, 50/64, 11/65 in 13/65): 1) na podrpčju šolske dejavnosti: šolski centri — všteti so tudi zavodi za izobraževanje kadrov in podobno (911-60); 2) na področju znanstvene dejavnosti: znanstveni zavodi s področja družbenih ved (912-20), znanstveni zavodi s področja bioloških znanosti (912-30), znanstveni zavodi s področja matematičnih in tehničnih znanosti (912-40) ter inštituti in zavodi za pospeševanje posameznih gospodarskih in drugih dejavnosti (912-50): 3) na področju umetniško zabavne dejavnosti: podjetja za prikazovanje filmov (914-20), radijske oddajne in televizijske postaje ter njihovo združenje (914-30). drugi zavodi in podjetja za zabavo in razvedrilo — cirkusi, varieteji in podobno (914-80): 4) na področju zdravstvene dejavnosti: zdravstveni zavodi in inštituti (915-40), in sicer, zavodi za transfuzijo krvi, zavodi za proizvodnjo serumov in cepiv, zavodi ža zdravstveno varstvo, zavodi za zdravstveno izobrazbo in drugi zdravstveni zavodi in inštituti brez stacionarjev: naravna zdravilišča in okrevališča (915-50); lekarne (915-60); 5) na področju telesno vzgojnih dejavnosti: športne organizacije, v katere so včlanjeni poklicni športniki (917-10); 6) na področju financ in zavarovanja: poslovne banke (013-12, 013-13 in 013-14), zavarovalnice (013-20) in igre na srečo (013-30). II Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-22/72 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r, 214. •. Na podlagi drugega odstavka 17 člena zakona o narodni banki Slovenije (Uradni list SFRJ, št. 3/73) izdaja izvršni svet skupščine SR Slovenije ODLOK o spremembah odloka o selektivnih namenih SR Slovenije za kredite poslovnim bankam iz primarne emisije za 1973. leto 1. člen Prvi člen odloka o selektivnih namenih SR Slovenije za kredite poslovnim bankam iž primarne emisije za 1973. leto (Uradni list SRS, št. 17/73) se spremeni tako, da: — se črta prva točka; — se v drugi točki, ki postane prva točka, znesek »50« zamenja z zneskom »70«; — se v tretji točki, ki postane druga točka, črta besedilo: »ter za kreditiranje pitanja goved jn prašičev«; — četrta točka, postane tretja točka. 2. člen . ' Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, učinkuje pa od 1. junija 1973. St. 44-41/71 Ljubljana, dne 21. maja 1973. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik Tone Tribušon 1. r. 215. Na podlagi drugega odstavka 37. člena zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) izdaja republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo PRAVILNIK o strokovnih in tehničnih pogojih glede opreme in Kadrov v zavodih za zdravstveno varstvo ter o načinu, postopku in rokih za izpolnitev pogojev za verifikacijo zavodov za zdravstveno varstvo . 1. Splošna določba ■ > 1. člen S tem pravilnikom se urejajo strokovni in tehnični pogoji glede opreme in kadrov, ki jih morajo izpolnjevati zavodi za zdravstveno varstvo (v nadaljnjem besedilu; zavodi) in njihove strokovne enote, ter način, postopek in roki za verifikacijo zavodov in njihovih. strokovnih enot. S tem pravilnikom se urejajo tudi posamezna druga strokovna in tehnična vprašanja, ki so v neposredni zvezi z vprašanji iz prejšnjega odstavka. 2. Zavodi in njihove strokovne enote 2. člen Zavodi opravljajo po 58. členu zakona o zdravstvu (Uradni list SRS, št. 26-146/70) socialno-medicinske dejavnosti in higiensko-epidemiološke dejavnosti. Te dejavnosti opravljajo zavodi na svojem območju po svojih služb*ah oziroma strokovnih enotah. Za območje SR Slovenije opravlja take dejavnosti na podlagi zakona o Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo (Uradni list SRS, št. 8-55/73) ta zavod, če imajo take dejavnosti splošen in skupen pomen za vso republiko. ■Zavodi lahko organizirajo za ožja območja, ki imajo socialno-zdravstvene posebnosti, določene strokovne službfc, strokovne enote oziroma temeljne organizacije združenega dela tudi zunaj svojega sedeža, če to terjajo epidemiološke in higienske razmere prebivalstva (60. člen zakona o zdravstvu). 3. člen Ce zavodi na svojih območjih ne opravljajo osnovnih higiensko-epidemioloških dejavnosti ali opravljajo te dejavnosti neposredno samo deloma, opravljajo take dejavnosti ustrezne strokovne enote zdravstvenih domov. V pripreru iz prejšnjega odstavka izda zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo po potrebi ustrezna strokovna navodila (4. člen zakona-o zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo). 3. Naloge zavodov in njihovih strokovnih enot 4. člen Zavodi opravljajo svoje naloge po zakonu o zdravstvu, po posebnih zakonih in drugih predpisih, po družbenih dogovorih, samoupravnih sporazumih in po sklenjenih pogodbah ter po svojem statutu. Za opravljanje svojih nalog morajo imeti zavodi organizirane po prvem odstavku 59. člena zakona o zdravstvu najmanj tele službe oziroma strokovne enote: za socialno medicino in za organizacijo zdravstvenih dejavnosti, za zdravstveno statistiko in evidenco, za splošno epidemiologijo in epidemiologijo nalezljivih bolezni, za določena področja higiene, za zdravstveno prosveto in vzgojo ter ustrezne laboratorijske službe. Na podlagi proučevanj in ugotovitev s svojega delovnega področja dajejo zavodi pristojnim organom in organizacijam ustrezne predloge (58. člen zakona o zdravstvu). 5. člen Zavodi morajo imeti za primer elementarnih nesreč in drugih izrednih razmer na zalogi zadostno količino razkužil in drugih sredstev za obvladovanje hi-giensko-epidemiološke situacije. Zavodi morajo imeti za primere iz prejšnjega odstavka na voljo ustrezno število ekip za delo na terenu. 6. člen Jr p V izrednih razmerah mora imeti zavod organizirano dežurno službo in imeti v ta namen poseben prostor z neposredno zunanjo telefonsko zvezo. 7. člen •» , Zavodi vodijo register za objekte, ki so pod hi-giensko-epidemiološkim nadzorstvom. Tak register 'se vodi zlasti za vodne objekte, pitne vode, odpadne vode, odlagališča smeti, mesta, kjer nastajajo večja onesnaževanja zraka, ter za javne prostore in objekte (npr. za šole, socialne zavode, objekte za prehrano, igrišča, telesno-vzgpjne objekte in pokopališča). Taki registri so namenjeni predvsem za notranje potrebe zavodov, podatke iz njih pa dajejo na njihovo zahtevo tudi drugim zainteresiranim zdravstvenim delovnim organizacijam, samoupravnim skupnostim in državnim organom. 8. člen Zavodi morajo biti usposobljeni in opremljeni tako, da lahko strokovno’ odvzamejo laboratorijski material zunaj zavoda ter ga po potrebi zunaj zavoda tudi analizirajo. 4. Strokovno-tehnična ureditev a) Prostori 9. člen Zavodi morajo imeti: — ločene sprejemne prostore za kužen in nekužen material; — prostore za ustrezno hrambo kontrolnih vzorcev, ki morajo biti zaklenjeni do morebitne uporabe takih vzorcev; — laboratorijskim postopkom ter vrsti irv številu laboratorijev ustrezno urejene laboratorijske in pomožne prostore; • — prostore za hrambo kemikalij, za opremo in za pripravo materiala za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo ter za to potrebno aparaturo; — prostore za higienizacijo oseb in za morebitno razkuževanje; — prostore za imunizacijo potnikov, ki potujejo v inozemstvo, in za cepljenje proti steklini ter za druga izredna cepljenja; — posebne prostore za sprejem in zdravniški pregled oseb, ki so pod posebnim zdravstvenim nadzorstvom, z ločenim vhodom in z ločenimi sanitarijami; — prostore za knjižnico s strokovno literaturo in za čitalnico za potrebe njihovih delavcev in zunanjih strokovnih sodelavcev; .— prostor za zdravstveno-vzgojno dejavnost; — prostore za gojitev poskusnih živali za odvzem krvi in za biološke poskuse, ki so lahko locirani tudi zunaj zavoda; — obsegu dela ustrezne prostore za strokovne delavce, za vodenje zdravstvene statistike ter za administracijo; — druge funkcionalne prostore, ki jih zavod potrebuje glede na obseg in strokovno organizacijo svojega dela. Prostori zavoda morajo biti skrbno vzdrževani ter ustrezati sanitgrno-higienskim in varstveno-teh-ničnim načelom. b) Zgradba, oprema, aparatura in pribor 10. člen Na zgradbi, v kateri je zavod oziroma strokovna enota, mora biti viden napis z imenom zavoda; na vhodnih vratih mora biti zvonec ter obvestilo o delovnem ' času. V času izrednih razmer mora biti vhod v zavod ponoči ustrezno razsvetljen. Na odcepih cest do zavoda morajo biti ustrezni znaki z napisi. Zavod in njegove strokovne enote morajo imeti 'telefonsko napeljavo. 11. člen . Oprema v vseh prostorih zavoda mora biti sodobna, kakovostna in skrbno vdzrževana ter mora ustrezati sanitamo-higienskim in varnostno-tehničnim predpisom. * 12. člen Zavod mora imeti strokovno opremo, navedeno v naslednjih razpredelnicah: I. STROKOVNA OPREMA ZA DELO NA TERENU A. Oprema za jemanje vzorcev na terenu Pripomočki, delovna sredstva j Strokovna enota 1 i za epidemiologijo | Strokovna enota 1 za higieno prehranej Strokovna enota za 9 komunalno higieno | Strokovna enota ' za DDD : [Strokovna enota ! za ekološke meritve| Strokovna enota za skupne potrebe | 1 2 3 4 5 6 7 1. Petrijevke prazne X X X X X 2. Petrijevke ali druga em- balaža z gojišči v prahu za cepljenje na terenu X X 3. Stekleničke za odvzem kužnine X X X 4. Razni suhi brisi X X i 6 5. Razni vlažni brisi X X 6. Drugi pripomočki za ugo- Ijanje bakteriološke kon- tarriinacije X X 7. Pripomočki za ugotavlja- nje kemijske (detergenti) kontaminacije na terenu X X 8. Predmetna stekla X X X 9. Gorilnik X X X 10. Sonda za odvzem vzorcev sira X 11. Sonda za odvzem zrnaste hrane ali moke X 12. Natega za odvzem vzorcev tekočin X X 13. Sonda za odvzem vzorcev masti X 14. Kovinska lopatica X 15. Kuhinjski nož X 16. Razne škarje (krive, rav- ne) X X X 17, Lopatica za zemljo X 18. Kramp < X 19. Ravnica X 20 Plastelin X 21. Plastična folija z vdelano žično mrežo za jemanje studenčnice X X 22. Vedra X X 23 Zajemalke ; x X X 24. Pribor za globinski od- vzem vode X 25. Gorilnik za ožiganje pipe X 26. Posoda . in pribor za mer- jenje pretoka* vode X 27. Razne posode za odvzem vzorcev živil , x x 28. Posode za odvzem obrokov hrane x 29. Impinger za jemanje vzorcev zraka in prašnik delcev** 30. Konimeter 31. Dragerjeve črpalke z membranskim filtrom*** 32. Plinski aspiratorji 33. Stekleni aspiratorji 34. Plinska ura 35. Plinske izpiralke 36. Membranska električna črpalka x x X X X X X X X 1 Pojasnilo: x = pomeni najmanj en aparat; število aparatov sc določi po številu prejskav. ** tudi za analizo na terenu *** tudi za analizo na terenu z indikatorskimi cevkami B. Oprema za a'halize in delo na terenu 1. Kovinski loparčki za usta x 2. Kožni termometri x 3. Pribor ža .cepljenje proti kozam x 4. Brizgalke 1, 2 in 5 ccm x 5. Injekcijske igle raznih velikosti x 6. Kasete x 7. Fotobanjica x x x x 8. Cepivo (proti tetanusu, ti- fusu in para tifusu A in B, koleri, kozam) x 1 2 3 4 5 6 7 9. Anti-šok komplet X 10. Termometri za nizke in vi- šoke temperature X X X X 11. Termometri za merjenje temperature v sredini ži- -v • vila ^ X 12. Lasni higrometer X X X 13. Rotacijski higrometer X X 14. Lux meter X X 15. Luxmeter z fotoelementom s kotno in barvno korek- turo in merilcem lumina- cije X 16. Povečevalno steklo XXX X X 17. Aparat za merjenje pH X X 18. Indikator za merjenje pH — papir X X 19. Kapalke X X X 20. Prenosni ■ klorinator X 21. Naprava za merjenje mot- nosti vode (turbidometer) X 22. Phonoport (TOKI-VOKI — fakultativno) (x) 23. Kovinski zračni meter X 24. Merili 3 in 25 m X X X 25. Risalni pribor X X X 26. Fotoaparat X 27. Aneroid s skalo za merje- nje višine X 28. Anemometer X 29. Katatermometer — navad- ni in visokotempera'turni X X 30. Aparat za merjenje ropota in vibracij (z oktavnim analizatorjem) X X 31. Assmannov higrometer X 32. Ekspložiometer X 33. Stekleničke jodove tink- > ture X 34. Eter X 35. Vata XXX X 36., Alkohol XXX X 37. Bencin X 38. Razkužila X X 39. Sredstva za izvajanje dez- insekcije X X 40. Sredstva . za izvajanje de- ratizacije X 41. Aparati za aplikacijo DDD * sredstev X 42. Pripomočki za dekontami- nacijo X 43. Geografske karte X 44. Kompas (busola) X 45. RBH komplet po predpisih civilne zaščite XXX X X X 46. Geigerjev števec X C. Oprema za transport vzorcev 1 2 3 4 5 6 7 1. Steklenice različnih veli- kosti XXX 2. Plastične pospde od 1*1 do 20 1 z dobro zaporo XXX X 3. Termo posode različne ve- likosti X * X X 4. Kovinska posoda za od- vzem obrokov hrane X X 5. Hladilne torbe XXX c 6. Zaboji za transport stek- lovine XXX X 7. Plastične posode in vrečke XXX X X 8. Terenske torbe XXX X X X 1 2 3 4 5 6 7 9. Predpisani komplet za pošiljanje kužnine po pošti x x 10. Termostat (mobilni! x. Č. Komplet za malo kemijsko analizo vode na terenu, ki ga uporablja kemijski laboratorij za delo na teren.) 1 2 3 4 5 S ? 1. Kalijev permanganat 1/10 N X 2. Žveplena kislina (1 + 3) X 3. Oksalna kislina 1/100 N X 4. Ortotolidin ■g = X 5. Nesslerjev reagent Jr X 6. Kalijev - natrijev tartrat v.ž X 7. Griess Iloswaye reagent > e X 8. Erlenmajerice 200 ml X 9. 3 pipete 1 ml graduirane X 10. Polnilna pipeta 10 X 11. Gorilnik na plin alt alko- hol X 12. Menzure 10 X 13. Menzure 100 X 14. Menzure večje k 15. Komparatorji za ugotav- Ijanje prostega klora X 16. Natrijev tiosulfat (za de- kloriranje) tablete X 17. Drugi indikatorji X D. Terenska obleka in osebna varstvena sredstva 1 2 3 4 5 6 7 1. Bele halje ali pajaci za teren X X X X X X 2. Terenska obleka ' X X X X X X* 3. Nepremočljiv plašč, pokri- valo. predpasnik X X X X X 4. Škornji (gumijasti ali pla- stični) pol visoki X X X 5. Škornji (gumijasti ali pla- stični) visoki X X X* 6. Brisače, milo X X X X X X* 7. Gumijaste ali plastične fokavice X X X 8. Baterije za osvetlitve tem- nih prostorov, sveče, vži- galice X X X X 9. Posebna osebna zaščitna sredstva X X X 10. Oprema za nudenje speci- fične prve pomoči (anti- doti) X 11. Material za obveščanje prebivalstva o izpostavitvi strupov X Pojasnilo: * higiensko kemijski laboratorij za odvzem vod na terenu II. STROKOVNA OPREMA LABORATORIJEV . Pripomočki, delovna sredstva SeroloSko bakterio- 1 loSki laboratorij J Higiensko bakterio- J loški laboratorij Higiensko kemijski 9 laboratorij Za skupne potrebe zavoda 1 2 3 .4 5 ■ 1. Mikroskop X X X 2. Termostat** » X X X ; 3. Hladilnik X X X X 4. Zmrzovalnik X 5. Centrifuga X X X 6. Vodna kopel X X X 7. Aparat za štetje klic X 8. Anaerobni lonec X 9. Avtoklav X 10. Kochov lonec v X 11. Sterilizator (na vroč zrak) X 12. Aparat za destilacijo vode X 13. Aparat za redestilacijo vode X 14. Aseptična komora X 15 Aparat za demineralizacijo vode X 16. Vakuumska črpalka X 17. Komparator pH X • X 18. UV svetilka X X 19. Precizna tehtnica z nosilnostjo 1—2 kg. točnost 0.01 g X X X 20. Kanalizacija odporna za kisline in luge, topila, vroče X X X 21. Digestorij z dvema ločenima de- lovnima prostoroma X 22. Higrometer X 23. Barometer X 24. Laboratorijski mlin vključno z mesoreznico s er 4 mm X X X 25. Kompleten stavek laboratorij- skih sit po JUS ali DIN X' 26. Električni homogenizator X X 27. Abbejev refraktometer X 28. Sušilnik s termoregulatorjem 50—180'' C X X 29 Sežigna peč s termoregulatorjem.. , 100—1000'1 C X 30. Pečica za sežig po Kjeldahlu X 31. Vodni ultratermostat (Hoppler! X 32. Polarimeter X 33. pH meter X 34. Elektromagnetno mešalo X 35. Fotometef ali spektrofotometer z merilnim, območjem 200—800 milimetrov X 36. Stresalnik X 37. Priprava za descedentno papirno in tenkoplastno kromatografijo X 38. Kompletna priprava za ascedent- no papirno in tankoplastno kro- matografijo. X 39. Ultravioletna svetilka z mož- nostjo izbire 254 mm in 366 mm X 40. Vakuumski eksikatorji X 41. Gasilni aparati za gašenje ben- zina in električnih vodov X X X X 42. Vakuumski sušilnik X 43. Mohr-Westphalova tehtnica X 44. Viskozimeter X 45. Krioskop X 46. Pribor za jemanje vzorcev živil X X 47. Ahatna terilnica X 48. Aparat po Soxhletu X 49. Aparat po Parnas-Wagnerju X 50. Platinske izparilnice, lončki, žlice X i 2 3 4 S 51. Nikljev in srebrni lonček 52. Puhaini gorilnik 53. Vakuumske sesalke na vodo x x 54. Bomba z gorilnim plinom x 55. Bomba z dušikom 56. Bomba s C02 f 57. Stavek Areometrov 58. Binokularna lupa x k 59. Kremenčeve izparilnice in lončki 60. Ura štoparica 61. Laboratorijska ura (signalna) x x 62. Seitzov filter x 63. Avtomatska analitska tehtnica točnost 0,1 mg x 64. Gorilniki x x 65. frootova peč x 66. Električni kuhalnik x x 67. Tarirna tehtnica x 68. Termostat 45" C x x x X X X X X X X X X X X Pojasnilo: x ^ pomeni najmanj en aparat; število aparatov se določi po številu preiskav, ** temp. 30" C temp. 37" C Ce zavod nima v tem členu določenih sredstev oziroma delovnih priprav (opreme), ima pa druga, enako uporabila sredstva in priprave za svoje delo, se šteje, da je zadostil določbam tega pravilnika. > i. Strokovni delavci zavoda 13. člen Strokovno delo v zavodu oziroma v njegovih strokovnih enotah smejo opravljati samo kvalificirani strokovni delavci, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in usposobljenost za samostojno delo. Vsi zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z višjo ali srednjo strokovno izobrazbo morajo zaradi nalog ob izrednih razmerah obvladati sodobne postopke sprotne (tekoče) dezinfekcije ne glede na to, v kateri strokovni enoti delajo. Strokovni delavci in zunanji sodelavči zavoda, ki opravljajo higiensko-epidemiološke dejavnosti, se morajo pri de) ti zunaj zavoda na zahtevo izkazati s potrdilom oziroma pooblastilom, ki ga izda zavod, da opravljajo te dejavnosti v njegovem imenu. 4 14. člen Zavod mora imeti najmanj tele vrste strokovnih zdravstvenih delavcev oziroma zdravstvenih sodelavcev: specialista za socialno medicino in> organizacijo zdravstvenega varstva; zdravnika za vodstvo zdravstvene statistike in evidence; specialista za epidemio--logijo; zdravnike specialiste za higieno ter zdravnika oziroma zdravstvenega delavca z višjo strokovno izobrazbo za vodstvo zdravstveno-prosvetnega in vzgojnega dela. « Za vodstvo dela v zavodovi laboratorijski službi mora zavod imeti za vsak laboratorij ustreznega specialista, za drugo visoko kvalificirano delo v laboratorijih pa tudi zdravstvene sodelavce (npr. veterinarje; biologe, kemike) ter ustrezno število sanitarnih tehnikov in laboratorijskih tehnikov. 6. Regulativi za zavodove delavce < 15. člen Glede na vrsto strokovnih služb in strokovnih enot; ki jih ima posamezen zavod, ter glede na obseg njegovega dela se določijo naslednji kadrovski regulativi kot pogoj za verifikacijo zavoda in njegovih strokovnih enot: I. SLUŽBA ZA SOCIALNO MEDICINO IN ZA ORGANIZACIJO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA — 1 vodja (predstbjnik) službe — specialist iz socialne medicine in organizacije zdravstvenega varstva ali specialist iz ene od preventivnih panog medicine; — 1 ekonomist ali pravnik; — 1 medicinska sestra’ ali 1 statistik z višjo strokovno izobrazbo; — 3 statistiki s srednjo strokovno izobrazbo. H. SLUŽBA ŽA EPIDEMIOLOGIJO NALEZLJIVIH BOLEZNI IN HIGIENO A. Epidemiološka dejavnost: — 1 vodja (predstojnik) službe — specialist epidemiolog, ' — 1 medicinska sestra z višjo strokovno izobrazbo, — 2 sanitarna tehnika:, 1 z višjo in 1 s srednjo strokovno izobrazbo; - % B. Higienska dejavnost: — 1 vodja (predstojnik) službe — specialist iz higiene, — 1 sanitarni inženir — specialist, — 1 medicinska sestra z višjo strokovno izobrazbo, — 4 sanitarni tehniki z višjo strokovno izobrazbo, od katerih eden skrbi za zdravstveno vzgojo, — 3 sanitarni tehniki s srednjo strokovno izobrazbo. III. LABORATORIJSKA SLUŽBA Mikrobiološki laboratorij (serološko-bakteriološki, higiensko-bakteriološki in higiensko-kenrični): — 2 mikrobiologa (od teh 1 zdravnik —.specialist); — 2 medicinska laboranta z višjo strokovno izobrazbo; — 4 medicinski laboranti s srednjo strokovno izobrazbo (1 za gojišča); — 1 diplomirani kemik (analitik) — specialist iz sanitarne kemije; — 1 kemik; — 3 kemijski tehniki. Pri vseh službah prideta na dva strokovna delavca vsaj po en administrativni in en pomožni’delavec. Pri sistemizaciji in zasedbi delovnih mest je treba upoštevati razmere na območju zavoda (aglomeracija živilske proizvodnje, razvitost turizma in prometa ipd.). 16. člen Pri verifikaciji zavoda se preverja in predlaga potrebno število in vrsta strokovnih delavcev glede na posebne razmere, v katerih posluje zavod, ter glede na obseg strokovnega dela ter število in vrsto laboratorijev; pri tem je treba upoštevati tudi potrebe in število prebivalstva na območju zavoda. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za strokovne enote zavoda, ki po zakonu niso obvezne. 7. Verifikacija zavodov 17. člen Verifikacija zavodov in njihovih strokovnih enot ima namen, da se ugotovi, ali zavodi izpolnjujejo oziroma koliko izpolnjujejo s tem pravilnikom predpisane strokovne in tehnične pogoje za svoje delo ter kako se ravnajo pri svoji ureditvi in delu po strokovnih, tehničnih ih drugih splošnih predpisih, ki urejajo strokovno in tehnično ureditev zavodov. ' 18. člen Žahtevo za verifikacijo mora zavod vložiti v šestih mesecih po uveljavitvi tega pravilnika. Zahtevi za verifikacijo mora biti priložena ustrezna dokumentacija, na podlagi katere jd mogoče ugotavljati ali oziroma koliko so izpolnjeni pogoji za verifikacijo zavoda. Pred vložitvijo zahteve Za Verifikacijo mora o tej Zahtevi in o dokumentaciji iz prejšnjega odstavka razpravljati strokovni kolegij zavoda. Zahtevi za verifikacijo mora biti priložen tudi obrazložen sklep strokovnega kolegija. ' Ce zavod ne vloži Zahteve v roku iz prvega odstavka tega člena, uvede postopek za verifikacijo republiški sekretariat ža zdravstvo in socialno varstvo po uradni dolžnosti. 19. Člen Izpolnitev pogojev za verifikacijo zavodov ugotavljajo komisije, ki jih imenuje republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo. „ O kraju in času dela komisije mora biti obveščen tudi ustanovitelj Zavoda, ki lahko sodeluje po svojem zastopniku pri delu komisije. 20. člen O delu komisije se piše zapisnik. Zapisnik mora vsebovati vse pomembnejše podatke in ugotovitve, ki utegnejo vplivati na verifikacijo, ter predloge komisije za IZdajo odločbe o verifikaciji. K ugotovitvam in predlogom komisije v zapisniku lahko da zastopnik zavoda oziroma zastopnik ustanovitelja svoje pripombe oziroma predloge. Zapisnik mora biti napravljen takoj .po ugotavljanju pogojev za verifikacijo. Prepis zapisnika se pošlje republiškemu sekretariatu za Zdravstvo in socialno varstvo, Zavodu ih njegovemu ustanovitelju. 21. člen Repul^iški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo izda na podlagi predloga komisije ter pripomb ustanovitelja oziroma zavoda odločbo o verifikaciji zavoda oziroma njegovih strokovnih enot. Če se v postopku za verifikacijo ugotovi, da zavod oziroma njegove strokovne enote ne izpolnjujejo vseh pogojev za verifikacijo, se zavod oziroma strokovne enote Verificirajo pod pogojem, da v določenem roku OdpraVijb ugotovljene Strokovne ih tehhične pomanjkljivosti. Če Zavod oziroma njegova strokovna enota v tem roku ne odpravi pomanjkljivosti, se mu prepove oziroma omeji nadaljnje delo. Če se v postopku za verifikacijo ugotovijo tehnične in Strokovne pomanjkljivosti takšne narave, da bi lahko pomenile nevarnost za zdravje, se lahko zavodu oziroma njegovi strokoVni enoti prepove nadaljnje delo, dokler se te pomanjkljivosti ne odpravijo. 22. člen Ce se pojavijo okoliščine, ki kažejo rta to, da zavod oziroma njegova strokovna enota ne izpolnjuje več pogojev za verifikacijo, uvede republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo postopek za ugotovitev, ali zavod oziroma njegova strokovna enota še izpolnjuje pogoje za verifikacijo. 8. Prehodne in končne določbe 23. člen Ta pravilnik se glede na razvijajočo se tehnično opremo, tehnologijo in strukturo strokovnega kadra praviloma vsako drugo leto dopolni oziroma revidira. Predloge za spremembo tega pravilnika lahko dajejo zavodi za zdravstveno varstvo in druge zdravstvene delovne organizacije, ustrezne medicinske strokovne šole, medicinska fakulteta, slovensko zdravniško društvo, organi za sanitarno inšpekcijo, skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter druge institucije in organi, ki so zainteresirani za delo Zavodov ža zdravstveno varstvo. Predloge iz prejšnjega odstavka zbira republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo. 24. člen Zavodi morajo uskladiti svojo organizacijo in delo ž določbami tega pravilnika najpozneje v dveh letih po njegovi uveljavitvi. 25. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-3/72 Ljubljana, dne 26. junija 1973. Član izvršnega sveta in republiški sekretar za zdravstvo in socialno varstvo Zora Tomič 1. r. 216. Na podlagi 13. člena zakona o pomilostitvi (Uradni list SRS, št. 7-32/73) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo NAVODILO o delu sodišč splošne pristojnosti in kazenskih poboljševalnih zavodov v zvezi s pomilostitvenim postopkom I. Po 12. členu zakona o pomilostitvi (v nadaljnjem besedilu: zakon), je pomilostitveni postopek nujen. To, nalaga organom, ki sodelujejo v pomilostitvenem postopku in organom, ki morajo na zahtevo sodišča ali republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo dajati potrebne podatke, dolžnosti, da čimbolj skrajšajo postopek. II. Ko prejlne sodišče‘splošne pristojnosti prve stopnje prošnjo Za pomilostitev, se mora najprej prepričati, ali je pomilostitev po zakonu dopustna, ali je prošnjo vložila upravičena oseba iz 5. člena zakona in ali je iztekel rok iz 2. odstavka 7. člena zakona, če gre za ponovno prošnjo. til. Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz II. točke tega havodila, zbere podatke, ki so potrebni za odločitev o pomilostitvi in sicer: 1. za obsojenca, ki pteštaja kazen oziroma je prestajal 'kazen, poročilo od uprave kazenskega poboljševalnega zavoda s podatki iz IV. točke tega navodila; 2. za obsojenca, ki je na prostosti,s od postaje milice podatke o njogovem obnašanju, ki jih ima ali ugotovi pri svojem rednem delu; 3. če je navedel prosilec v prošnji za pomilostitev kakšna dejstva ali okoliščine (osebne ali družinske), ki utegnejo biti pomembne pri odločanju o pomilostitvi se sodišče o njih prepriča pri pristojnih državnih organih, organizacijah in zavodih; 4. mnenje pristojnega javnega tožilca o zaprošeni pomilostitvi; 5. kazenski list od organov za notranje zadeve. IV. Ko prejme uprava kazenskega poboljševalnega zavoda prošnjo za pomilostitev ali sodno zahtevo za poročilo iz III. točke pod 1 tega navodila, sestavi poročilo, v katerem navede zlasti: 1. obsojenčeve osebne podatke; 2. podatke o sodbi (sodišča, ki je izreklo sodbo, številko in datum sodbe ter izrečeno kazen); 3. podatke o izvrševanju kazni (od kdaj se računa kazen in kdaj poteče, eventuelne prekinitve prestajanja kazni); 4. ali je bila izrečena kazen zmanjšana ali nadomeščena z drugo (če je bila, na ppdlagi katere odločbe); 5. podatke o obsojenčevem prizadevanju pri delu in uspehu pri učenju; 6. podatke o obsojenčevem obnašanju; 7. podatke o obsojenčevem zdravju; ’8. opažanja uprave kazenskega poboljševalnega zavoda o obsojenčevih osebnih lastnostih in mnenje o tem, koliko so vplivali nanj prevzgojni ukrepi; Prošnjo za pomilostitev in poročilo pošlje uprava kazenskega poboljševalnega zavoda brez odlašanja sodišču, ki je obsojencu izreklo sodbo na prvi stopnji. V. Na podlagi zbranih poročil in podatkov zavzame sodišče mnenje o tem, ali naj se' prošnji za pomilostitev ugodi ali pa naj se prošnja zavrne. Če je sodišče sodilo na prvi stopnji v senatu, poda mnenje iz prejšnjega odstavka senat treh sodnikov (3. odst. 18. člena oziroma 2. odšt. 20. člena ZKP); če sodišče tega senata nima, pa v sestavi, v kakršni je bilo pristojno za sojenje na prvi stopnji. VI. Po podatkih iz kazenskega spisa in zbranih po- , ročilih in podatkih sestavi sodišče poročilo, ki obsega zlasti; 1. osebne podatke o obsojencu in njegov naslov; 2. opravilno številko kazenske zadeve, označbo kaznivega dejanja s kratkim opisom dejanskega stanja in podatke o izrečni kazni in o eventualnem znižanju kazni oziroma spremembi kazni v milejšo (zaradi pomilostitve ali izredne omilitve kazni); 3. podatke o izvrševanju kazni (kje obsojenec prestaja kazen, kdaj jo je začel prestajati in kdaj mu kazen poteče; če obsojenec še ni začel prestajati kazni; ali je bil poklican na prestajanje kazni, oziroma ali mu je bil odložen začetek izvrševanja kazni; zakaj mu je bil odložen in do kdaj; ali je obsojenec na pogojnem odpustu in od kdaj); 4. obrazloženo mnenje sodišča o tem, ali naj se prošnji za pomilostitev ugodi ali pa naj se -prošnja zavrže; 5. mnenje javnega tožilca o zaprošeni pomilostitvi. Če je vložilo prošnjo za pomilostitev več oseb, obsojenih z isto sodbo, sestavi sodišče samo eno poročilo; v njem navedene podatke iz prvega odstavka te točke za vsakega obsojenca posebej in da na, koncu mnenje o vsaki posamezni prošnji. VII. Sodišče pošlje republiškemu sekretariatu za pravosodje in občo upravo: 1. poročilo iz VI. točke tega navodila; 2. prošnjo za pomilostitev in eventualne priloge, ki jih je predložil obsojenec oziroma druga upravičena oseba; 3. overjen prepis sodbe (sodišča prve stopnje in pritožbenih sodišč); 4. overjen prepis sodbe, s katero je bila obsojencu izrečena ena sama kazen (377. člen ZKP); 5. overjen prepis sklepa o izredni omilitvi kazni; 6. kazenski list za obsojenca; 7. poročilo uprave kazenskega poboljševalnega zavoda ; 8. Poročilo postaje milice ter poročilo in podatke, ki si jih je sodišče preskrbelo od državnih organov, organizacij in zavodov; 9. mnenje pristojnega javnega tožilca o zaprošeni pomilostitvi; 10. zapisnik o posvetovanju in glasovanju v sodnem senatu glede mnenja o zaprošeni pomilostitvi (drugi odstavek V. točke tega navodila) v zaprtem ovitku. VIII. Ko prejme republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo upravo odločbo o prošnji za pomilostitev, pošlje sodišču odločbo oziroma sporočilo o v vsebini odločbe o prošnji za pomilostitev s spisi, ki so bili priloženi. IX. SoHišče brez odlašanja pismeno sporoči vsebino odločbe obsojencu in tistemu, ki je zanj vložil prošnjo za pomilostitev. X. Z dnem, ko začne veljati to navodilo, neha veljati navodilo o delu sodišč splošne pristojnosti in kazenskih poboljševalnih zavodov v zvezi s pomilostitvenim postopkom (Uradni list SRS, št. 29-308/65). XI. To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. P 25-1/73 ' - Ljubljana, dne 31. maja 1973. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo Bojan Škrk 1. r. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN skupščina mesta Ljubljane * , 4 615. Na podlagi 4. odstavka 1. točke odloka o oblikovanju cen za proizvode in storitve (Uradni list SFRJ, št. 30-403/73), 3. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6-28/73), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 22. in 16,4. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-152/70) je skupščina mesta Ljubljane na 52. skupni seji meštnega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1973 sprejela ODLOK o določitvi in plačevanju stanarine na območju ljubljanskih občin 1. člen Imetniki stanovanjske pravice so dolžni od 1. julija 1973 dalje plačevati stanarino, določeno stanovanjsko pogodbo med organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in nosilci stanovanjske pravice, ki je določena na podlagi odloka o naj višji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizicje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (Glasnik, št. 58/65). Določila tega odloka veljajo tudi za imetnike stanovanjske pravice, ki stanujejo v stanovanjih zasebne lastnine. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/118-73 Ljubljana,, dne 29. junija 1973. Predsednik skupščine mesta Ljubljane Miha Košak, dipl. inž. 1. r. Predsednik Predsednik mestnega zbora zbora delovnih skupnosti dr. Majdk Strobl 1. Andrej Devičnik, dipl. oec. 1. r. 616. Na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), odloka o natančnejših merilih, kriterijih in pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Uradni list’ SRS, št. 30-27L72) in 1. člena odloka o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71), je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 61. seji dne 28. junija 1973 sprejel SKLEP o spretnemu! SKiepa o soglasju k najvišjim cenam za uporabo toplotne energije 1 Prva točka sklepa o soglasju k naj višjim cenam za uporabo toplotne energije (Uradni list SRS, št. 41/72) se spremeni tako, da se glasi: Komunalni energetiki Ljubljane — podjetju za proizvajanje in prodajo toplotne energije se daje soglasje k najvišjim cenam toplote za ogrevanje prostorov in segrevanje potrošene vode, ki. znašajo: — ogrevanje stanovanjskih prostorov 150,48/G cal — ogrevanje poslovnih prostorov 162,83/G cal — ogrevanje potrošprie vode na 60" C za gospodinjstvo 9,43 din/3 — segrevanje potrošene vode do 60 %> za ostale potrošnike 12,18 din/m3 2 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/119-73-3 Ljubljana, dne 28. junija 1973. Predsednik sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane Roman Rojc 1. r. 617., Na podlagi 9. in 10. člena zakona O ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR So veni ji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), odlok.a o natančnejših merilih, kriterijih ih pogojih za oblikovanje cen komunalnih storitev (Ur. list SRS, it. 30-271/72) in 1. člena odloka: o pooblastitvi sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet za odločanje o soglasju k cenam za komunalne storitve in proizvode (Uradni list SRS, št. 11-292/71) je svet za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane na 61. seji dne 28. junija 1973 sprejel SKLEP o sprpmc'mbi sklepa o soglasju k poprečnim cenam , plina 1 •j Prva točka sklepa o soglasju k poprečnim cenam plina (Uradni list SRS, št. 37-788/72) se spremeni tako, da se. glasi: Komunalni delovni organizaciji Plinarna se daje soglasje k poprečnim cenam plina iz omrežja Plinarne Ljubljana za porabljenih 1000 kcal, ki znašajo: — z mestni plin zgornje kalorične vrednosti 4800 kilokalorij na kubični meter din 0,3009 — za mešani plin zgornje kalorične vrednosti 13.000 kcal/m3 din 0,2076 r - — za propan — butan zgornje kalorične vrednosti 28.000 kcal/m3 din 0,2076 2 Ta sklep začne veljati naslednja dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/120-73-3 Ljubljana, dne 28. junija 1973. Predsedni^ sveta za komunalno gospodarstvo in mestni promet skupščine mesta Ljubljane Roman Rojc 1. r. 618. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 5. člena odloka’o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 — Sneberje (Uradni list SRS, št. 28-633/72), je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 54. seji dne 21. junija 1973 sprejel SKLEP o skladnosti izvedbene dokumentacije za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 Sneberje s sprejeto zazidalno zasnovo 1 Ugotavlja se skladnost izvedbene dokumentacije, ki jo je pod šifro projekta 24/73 v juniju 1973 izdelal projektivni biro »Marles« s sprejeto zazidalno zasnovo za območje zazidalnih otokov MS 103/1 in MS 103/2 — Srjeberje. ", 2 Izvedbeni zazidalni načrt obsega območji zazidalnih otokov MS 103/2 — Sneberje, ki obsega predele med sedanjo in bodočo traso Šmartinske ceste, zelenimi in obdelovalnimi površinami med cesto na Brinovec in sedanjo Smartinsko cesto, ter cesto v Trbeže, Snebersko cesto ter bodočo traso Šmartinske ceste. To območje v detajlu ponazarja grafična dokumentacija, ki je sestavni del tega sklepa. 3 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 9/113-73 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marjan Kolarič, dipl. inž. 1. r. 619. Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67), 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70) ter 5. člena odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO 1-10 — Na trgu (Uradni list SRS ,št. 28-630/70) je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 54. seji dne 21. junija 1973 sprejel SKLEP o skladnosti izvedbene dokumentacije z zazidalno Zasnovo za območje zazidalnega otoka CO 1-10 — Na trgu 1 Ugotavlja se skladnost izvedbene dokumentacije, ki jo je pod šifro projekta 769/71 v aprilu 1973 izdelalo Projektivno podjetje »Konstrukta« s sprejeto zazidalno zasnovo za območje zazidalnega otoka CO 1-10 — Na trgu. , 2 Izvedbeni zazidalni načrt obsega območje med Titovo cesto na zahodu, Trgom OF na severu, Cigaletovo ulico na vzhodu in Trdinovo ulico na jugu. To območje v detajlu ponazarja grafična dokumentacija, ki je sestavni del tega sklepa. 3 Ta sklep Začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 9/114-73 Ljubljana, dne 21. junija 1973.’ Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. 620. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67) ter 21. in 163. Člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70 je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 54. seji dne 21. junija 1973 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za vzhodni del območja zazidalnega otoka VS 103 — Murgle 1 Predlog zazidalnega načrta za vzhodni del območja zazidalnega otoka VS 103 — Murgler ki ga je pod šifro projekta 115 v juniju. 1973 izdelal »Ambient« PE projekiivni biro se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predmet javne razgrnitve zazidalnega načrta za vzhodni del območja zazidalnega otoka VS T03 ■— Murgle obsega predel med često v Mestni log na severu. podaljškom Titove ceste na vzhodu, rezervatom južne obvozne ceste ter obstoječo stanovanjsko zazidavo ob Mokrški cesti na zahodu. . • 3 Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Trg MDB 7 in v prostorih krajevne skupnosti Kolezija, Ljubljana, Gerbičeva 16 ter bo na vpogled občanom in delovnim or^-mizacijam v času od 9. julija do,7. avgusta 1973. St. 9/115-73 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. 621. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 14-153/70 je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 54. seji dne 21. junija 1973 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 — Vič Kolezija 1 Predlog spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2- Vič Kolezija, ki ga pod šifro projekta .1515/71 v oktobru 1971 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Predmet javne razgrnitve spremembe zazidalnega otoka VS-2 — Vič Kolezija obsega predel med Koseskega ulico na severu, Zelenim potokom na vzhodu, cesto v Mestni log na jugu in Soško ulico na zahodu. 3 Predlog zazdalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih kra- • jevne skupnosti Kolezija, Ljubljana, Gerbičeva 16, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v-'času od 9. do 7. avgusta 1973. ( • St. 9/116-73 Ljubljana, dne 21. junija 1973. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. inž. 1. r. 622. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16-119/67) ter 21. in 163. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št! 14-153/70 je svet za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane na 53. seji dne 18. junija 1973 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi prometne študije in prometne dokumentacije za daljinske hitre ceste, mestne hitre ceste in primarni mestni cestni sistem, ki predstavlja spremembo in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane 1 Prometna študija in prometna dokumentacija za daljinske hitre ceste, mestne hitre ceste in primarni mestni 'cestni sistem, ki predstavlja spremembo in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane, ki jo je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se v skladu z določilom prvega odstavka , 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) javno razgrne. 2 Prometna študija iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjena v »Avli« Magistrata, Ljubljana, Mestni trg 1, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 3 .julija do 1. avgusta 1973 vsak dan od 8. do 20. ure. ' St. 9/117-73 Ljubljana, dne 18. junija 1973. Predsednik sveta za urbanizem pri skupščini mesta Ljubljane Marijan Kolarič, dipl. Inž. 1. r. 623. Na podlagi 2. točke sklepa o potrditvi programov investicij komunalnih objektov in naprav ter delovnih sredstev za leto 1973, ki jih financirajo Komunalne delovne organizacije, ki ga je.sprejela skupščina mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 19/73), objavljamo PROGRAM Investicijskih naložb v osnovna sredstva komunalnih objektov in naprav Mestnega vodovoda za leto 1973 PROGRAM INVESTICIJ: 1. Primarni vodovodi — 0 300 od Celovške do Pržana din I. faza 1. del 245 284.300 2. del 200 ■228.300 3. .del 280 287.700 — 0 200 za Centralno kopališče 190 201.400 — 0 150 po Cesti na Bokalce — I. faza 760 601.400 — 0 500 po.Proletarski in most na Kodeljevem A 140 527.800 — 0 500 od Ljubljanice do Grubar- jevega prekopa 605 1.335.300 — 0 300 povezava vodarne Hrastje II — Smartinska cesta 350 385.000 — 0 300 od Vodmatskega trga do Njegoševe ulice — II. faza 250 280.000 — 0125 povezava Zgornji in Spod- nji Kašelj 430 180.800 Skupaj primarni vodovodi: 3510 4.312.000 2. Konzumni vodovodi — Vodovod Mostec 0 3” 780 61.800 — VS-4 Vič od 06/4” do 0 150 2250 674.900 — Vižmarje III. 0 3” 470 103.300 — Goriška cesta od 0'80 do 0 150 1140 695.400 — MS-12 1 Nove Jarše od 0 80 do 0 200 1470 883.300 — MS-6 Slape 0 150 750 494.500 — BS-3 Tolstojeva in Vojkova uli- ca 0 200 1900 1.018.700 — BS-3 Dimičeva ulica 0 100-0 150 700 401.200 — SS-8/l ob Celovški cesti od 0 100 do 0 200 370 261.200 — SS-10 Draveljska gmajna II. eta- , pa 0 100 — 0 200 480 283.100 — SS-10 Draveljska gmajna III. etapa od 0 3” do 0 200 2290 1.941.700 — Slovenčeva ulica (Slovenija vino) 0 150 340 134.500 — Industrijska cona Siškai-Vodo- vodna cesta (Lek) — od 0 2” do 0 150 780 340.900 — Škofljica — »V Dolini« 0 3” do 0 100 570 203.900 — BS-108/2 Savlje 0 6/4” — 0 3” 1550 313.300 — Stepanjsko naselje od 0 80 do 0 200 1880 1.173.300 — razni konzumni odseki od 0 80 do 0 150 480 310.000 Skupaj konzumni vodovodi: 18200 9.300.000 3. O b j e k 11 din — vodnjak Kleče XVI 395.000 — vodnjak Hrastje V 1.350.100 — vodnjak Hrastje VI 1.350.100 — vodnjak Hrastje VII (vrtina) 610.000 — vodnjak Hrastje VIII (vrtina) '610.000 — naprave za bogatenje podtalnice poskusna naprava I. faza 1.125.000 — črpalni vodnjak na Sorškem polju 705.120 — rekonstrukcija obratov 500.000 — odkupi zemljišč, odškodnine m zaščita vodnih virov 973.480 Skupaj objekti: 7.618.800 4. Projekti, dokumentacija, raziskave 'V ■ — hidrološke raziskave Ljubljanskega polja 410.000 — raziskave bogatenja podtalnice 650.000 — hidravlični preračun omrežja 150.000 — projekti za vodarno Sorško polje 320.000 — projekti za objekte in avtomatiko 140.000 — izdelava katastra (razvoj informacijskega sistema) 80.000 Skupaj projekti, dokumentacija in raz- iskave 1.750.000 5. Oprema — oprema črpalnih naprav — delovne priprave, stroji, 165.000 veliko orodje 693.000 — prevozna sredstva in nakladalne naprave 950.000 — delovna oprema 51.000 — orodje 111.000 — pisarniška oprema 47.500 Skupaj oprema: 2.017.500 6. Rekapitulacija 1. Primarhi vodovodi 4.312.000 2. Konzumni vodovodi 9.300.000 3. Objekti 7.618.800 4. Projekti, dokumentacija, raziskave 1.750.000 5. Oprema 2.017.500 Skupaj investicije: 24.998.300 7. Financiranje programa za leto 1973 din — lastna sredstva , — sredstva posebnega dela 6.448.720 25,80 kreditnega sklada 2.021.000 8,10 — vezana sredstva 6.698.586 26,80 — sredstva investitorjev 9.830.000 39,30 Skupaj financiranje: 24.998.300 100,00 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE: Predvidena so investicijska vzdrževalna dela na naslednjih osnovnih sredstvih: din — vzdrževanje črpališč 1.117.000 — vzdrževanje vodovodnega omrežja 300.000 — rekonstrukcija provizorijev 500.000 — vzdrževanje delovnih naprav v delavnicah _ ' 100.000 — vzdrževanje lahkih ročnih strojev 20.000 . — vzdrževanje prevožftih sredstev 150.000 — vzdrževanje hiše, delavnice in garaž 60.000 — adaptacija preizkuševalnicfe 50.000 — periodični pregled strbjev in elektro- motprjev 20.000 Skupaj investicijsko vzdrževanje: 2.317.000 Direktor Levstik Ljubo, dipl. inž. gradb. 1. r. SKUPŠČIN^ OBČINE LENART . 621. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188'67, 18-207/67 in Ur. list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70 in 21-479/72) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. junija 1973 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1973 « 1. Člen V odloku o proračunu občine Lenart za leto 1973 .(Uradni list SRS, št. 13-351/73) se doda novi 6a člen, ki.glasi: »Zaradi spremenjenega načina vplačevanja prispevkov družbenopolitičnim in samoupravnim interesnim skupnostim po odredbi o vplačevanju dohodkov družbenopolitičnih skupnosti, interesnih skupnosti in skladov (Uradni list SFRJ, št. 70-698/72) se sredstva davka in prispevka iz delovnega razmerja, ki ga plačujejo izplačevalci osebnih dohodkov za financiranje občinskega proračuna ter vzgoje in izobraževanja delijo za potrebe proračuna 67 °/o, za potrebe vzgoje in izobraževanja (TIS Lenart) pa 33 %> od skupno zbranih sredstev. Pristojni občinski upravni organ naredi na podlagi poročila B-2 po preteku vsakega meseca kumulativni obračun delitve zbranih sredstev za preteklo obdobje in ga predloži pristojni službi družbenega knjigovodstva«. • 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan pa objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Št. 400-2/72-100 Lenart, dne 22. junija 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. ■ s / ■ ’ 625. Po 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72), 5. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50-379/72), 3, točki odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen v pristojnosti bbiin (Uradni list SRS. Št. 6-28/75), 10. in 16. točki dogovora o izvajanju politike cer v letu 1973 (Uradni list SFRJ, št. 28-388/73), in 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67, Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69. 11-118/70, 21-479/72) je skupščma občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih Skupnosti dne 22. junija' 1973 sprejela ODLOK o najvišjih stanarinah v občini Lenart 1. Člen V izvajanju ukrepov neposredne 'družbene kontrole cen se predpisujejo za najvišje stanarine, ki jih plačujejo imetniki stanovanjske pravice v občini Le-' ♦nart od 1. julija 1973 dalje, polne stanarine določene v veljavnih stanovanjskih pogodbah. Določjla tega člena se smiselno uporabljajo tudi za najemna stanovanja v lasti občanov. • 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha linearno subvencioniranje stanarin, ki je bilo v veljavi od 1. januarja 1966 dalje. Od 1. julija 1973 dalje se prične uporabljati za delno nadomestitev stanarine odlok o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 13-356/73). 3. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljavnost odloka o zadržanju višine stanarine v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 5-40/70). 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-2/73-5 Lenart, dne 22. junija 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 626. Po 9. in 10. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-267/72) in po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, 't. 6-23/69 43-209/69, 11-118/70 ih 21-479/72) je skupščina občine Lenart na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. junija 1973 sprejela ODLOK o družbeni kontroli cen v občini Lenart 1. člen Ta odlok ureja sistem družbene kontrole cen v prometu blaga in storitev v občini Lenart z določitvijo pravic in dolžnosti občinske skupščine in 'njenih organov ' glede neposredne družbene kontrole cen. 2. člen Cene proizvodov in storitev, ki so po 9. členu zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32-287/72) v pristojnosti občine, se oblikujejo na način in po postopku, ki ju določa ta odlok. 3. člen Maksimirajo' se cene za naslednja živila v prometu na drobno: . — za pasterizirano konzumno mleko, — za osnovne vrste kruha (belega iz moke tipa 400, polbelega iz moke tipa 600, črnega iz moke tipa 1000 in mešanega iz moke 1000 z dodatkom SO*/« ržene moke). Občinska skupščina pri določanju cen upošteva ugotovitve, ki jih Zavod SRS za cene sporoča občinski skupščini glede upravičenosti posameznih elementov, ki so osnova ,za določanje najvišje ravni cen. Cene za proizvode iz prvega odstavka tega člena, ki so veljale na dan uveljavitve tega odloka, m mogoče zviševati, dokler občinska skupščina na predlog zainteresiranih organizacij ne določi nove najvišje ravni cen. V primeru, da je za nivo cen iz prvega odstavka tega člena izaradi enotnosti ali drugih razlogov) skie-njen druzoeni dogovor oziroma samoupravni sporazum na ravni republike ah zveze, daje na tak sporazum soglasje občinski upravni organ za cene. 4. člen S soglasjem občinske skupščine se lahko spremenijo cene za stanarine. S soglasjem občinskega sveta za gospodarstvo, sveta, v katerega pristojnost storitev spada.' se lahko spremenijo cene za: — komunalne storitve, — dimnikarske storitve, — storitve socialnih zavodov. 5. člen S soglasjem občinskega upravnega organa, ki je pristojen za cene, se lahko spremenijo cene za naslednje proizvode v prodaji na drobno in storitve: — sveže telečje meso, meso mladih pitanih goved, goveje meso, svinjsko meso in meso piščancev broj-lerjev; — za priključevanje na električno, PTT, vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Pri dajanju soglasja k cenam svežega mesa, upošteva organ, ki. je pristojen za cene: — ugotovitve zavoda SRS za cene, ki jih le-ta sporoči občinski skupščini glede upravičenosti posameznih. elementov, ki so osnova za določanje ravni cen; —■ enotni razsek in ostala merila in kriterije, ki jih zavod SRS za cene sporoča občinskim skupščinam; —• določiia eventualnega samoupravnega sporazuma ali družbenega dogovora, sklenjenega na ravni republike; — druga ustrezna merila in dogovore. J « . 6. člen Svet za gospodarstvo občinske skupščine lahko odredi najvišji odstotek marže za naslednja živila v prodaji na drobno: — za mlečne izdelke; — za mesne izdelke; — za mesne, zelenjavne in ribje konzerve; za riž; I — za sol; — za kavo; — za južno sadje; — za testenine; — za bučno olje in vsa druga olja, razen rafiniranega; . Ja javnih prometnih površinah v naselju Lenart opravlja izobešanje zastav Komunalno stanovanjsko podjetje Lenart. 10. člen Zastave tujih držav se izobešajo na poseben poziv pristojnega organa, ki je dolžan tudi priskrbeti zastave, ki naj se izobesijo. 11. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija: — če ne poskrbi, da so ob državnih, republiških ali občinskem prazniku in ob posebnih prilikah izobešene zastave v smislu določil tega odloka; — če v roku. ki ga določa ta odlok, ne poskrbi za namestitev vtičnih mest (konzol) za izobešanje zastav. Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije ali hišnega sveta oziroma občan, ki stori prekršek iz prvega odstavka tc^r člena. Kazenskega določila iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na posameznike, se bodo uporabljala le za kršitelje v mestnem naselju Lenart in v mejah zazidalnih okolišev v krajevnih centrih^ 12. člen Izobešanje neustreznih zastav, nepravočasna odstranitev ter izobešanje zastav tujih držav brez poziva Pristojnega organa se kaznuje po določilih zakona o-Prekrških zoper javni red in mir. 13. člen Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski organ za notranje zadeve. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-3/73-2 Lenart, dne 22. junija 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršee 1. r. 633. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave št- 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69, 43-209/69, 11-118/70, 21-479/72) in 32. členu zakona o Prepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67) je skupščina občine Lenart na ■ seji obeh zborov dne 22. junija 1973 sPfejela ODLOK 0 spremembi odloka o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine 4 L člen 9- člen odloka o ukrepih za pospeševanje živinp-in o zdravstvenem varstvu živine (Uradne objave 7/67, 22/67 in Uradni list SRS, št. 51/71) se spremeni 'n glasi: Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavne . lne in mesa v klavnicah z letno proizvodnjo do 600 11 mesa, za pregled živine pri razkladanju v klavnici. živine pred zakolom in za pregled mesa (vključno z uskladiščenjem) znašajo pristojbine: — za govedo 18,00 din — za konje 15,00 din — za prašiče 10,00 din — za male živali razen peiutnine 4.00 din. — za perutnino 0,20 din Pristojbina za pregled ne more znašati manj kot 20,00 din; če pristojbina ne krije stroškov, se le-ti zaračunajo po opravljenih urah. 2. člen 10. člen se spremeni in glasi: Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju, prekladanju in gonjenju živine, ki se na prevoznih sredstvih opravlja izven območja občine ali goni več kot 20 km znaša pristojbina: a) za pregled vagonske ali kamionske po- din šiljke 60,00 b) za pregled kosovne pošiljke, za vsako veliko žival oz. za vsakih začetih 10 majhnih živali ali do 100 kosov perutnine 20,00 3. člen 11. člen se spremeni in glasi: Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled pošiljk pri nakladanju, razkladanju in prekladanju mesa in mesnih izdelkov, ki se opravljajo s prevoznimi sredstvi, znaša pristojbina: a) za pregled vagonske, kamionske pošiljke din do 10 ton 60,00 za vsako nadaljnjo tono 30,00 b) za pregled kosovnih pošiljk do 6 tovorkov 10,00 za pregled vsakega nadaljnjega tovorka 1,00 4. člen 12. člen se spremeni in glasi: Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled živinorejskih proizvodov in odpadkov, ki so namenjeni za izvoz, ali ki se uvozijo, se za pregled pri nakladanju oz. prekladanju odmeri pristojbina v naslednjem skupnem znesku: a) za pregled vagonske ali kamionske pošilj- din ke do 10 ton 50,00 za vsako nadaljnjo tono po 2,00 b) za živinorejske proizvode, surovine in odpadke do 5 tovorkov 10,00 za pregled vsakega nadaljnjega tovorka 1,00 5. 'člen 13. člen se spremeni in glasi: Za veterinarsko-sanitarni pregled v prodajalnah in v skladiščih ob dostavi znaša pristojbina: •— za pregled zaklanih odojkov in zaklane din perutnine kg 0,40 — za pregled jelenov in košut po kosu 10,00 — za pregled zajcev po kosu 2,00 — za pregled divje perutnine po kosu 1,00 — za pregled rib, žab in školjk kg 0,10 — za pregled mlečnih in mesnih izdelkov kg 0,20 — ze pregled vseh vrst mesa' po kg 0,10 — pristojbina za pregled ne more znašati manj kot 10,00 Pristojbine se lahko plačajo po pogodbi, upoštevajoč pri tem čas, ki je potreben za nadzor in druge stroške. Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mleka in-.mlečnih izdelkov znaša pristojbina: — za opravjjen veterinarsko-sanitarni pregled svežega mleka, ki obsega odvzem vzorcev in laboratorijski pregled glede vzorcev kakovosti, mastitisa in antibiotikov po lit. 0,20 din, — če pristojbina ne krije stroškov se le-ti zaračunavajo po opravljenih urah in dejanskih stroških. 6. člen Za 13 a členom se doda nov člen 13 b in se glasi: Pristojbine določene v 2., 3. in 4. členu tega odloka veljajo tudi za pregled ob nakladanju ali razkladanju žive živine, če traja nakladanje ali razkladnje 1 uro in za pregled mesa, živinorejskih izdelkov in odpadkov, če traja nakladanje ali razkladanje 2 uri« Ce traja nakladanje ali razkladanje dalj kot je določeno v 1. odstavku tega člena, kakor tudi, če živina in blago nista pripravljena za pregled ob napovedanem času, se za vsako prvo začeto uro odmeri pristojbina 80,00 din. Za vsako nadaljnjo začeto uro 20,00 din. 7. člen Doda se nov 15 b člen, ki se glasi: Kadar opravlja veterinarsko službo v klavnicah, predelovalnicah mesa in tržnicah ter veterinarsko sanitarni nadzor v trgovinah ob dostavi, kakor tudi nakladanje in razkladanje mesa in mesnih izdelkov ter nakladanja in razkladanja živine po pooblastilu občinske skupščine Veterinarska postaja Lenart, je pristojbina dohodek Veterinarske postaje Lenart. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St.. 320-35/63-54 Lenart, dne 22. junija 1973. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 634. PRIROČNIK za ugotavljanje vrednosti stanovanja k odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Lenart, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 13-357/73 A) Tabela elementov stanovanja, za katere se ugotavljajo pozitivne točke Število točk 1 — Gradivo in konstrukcija a) kolibe 20 b) stavbe iz slabega gradiva 25 c) stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo) 35 č) stavbe iz trdega gradiva 42 StevUo d) kvalitetne stavbe 43 c) izredno kvalitetne stavbe 50 f) potresno varno zgrajene stavbe 55 2 — Klet ali drvarnica a) ni kleti, ne drvarnice o b) drvarnica na dvorišču (slabša) 1 c) klet ali drvarnica v stavbi, velikosti do 5 m2 2 č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost od 5 do 10 m2 4 d) klet ali drvarnici v stavbi, velikost 10 do 20 m8 5 e) solidno zgrajena drvarnica na dvorišču se točkuje kot kleti v stavbi z odbitkom ene točke 3 — Pralnica a) ni pralnice o * b) pralnica zunaj stavbe 1 c) pralnica v stavbi 2 č) mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe *3 4 — S u š i 1 n i c a a) ni sušilnice o b) sušilnica v stavbi 1 o mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj' nje 2 5 — Skupni prostor v kleti ali ■' na dvorišču a) ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču o' b) so skupni prostori v kleti ali na dvorišču 1 6 — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih a) skupni prostori v .pritličju ali v nadstropjih do 10 m2 o b) skupni prostori v pritličju' ali v nadstropjih od 10—30 m2 ‘ 1 c) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih od 30—50 m2 2 č) skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih nad 50 m2 3 7 — Balkoni, terase, lože a) balkon do 5 m2 2 b) balkon nad 5 m2 \ 3 c) terasa do 5 m2 4 č) terasa nad 5 m2 e d) loža do 5 m2 • 6 e) loža nad 5 m2 g 8 — Višina sobe a) do 2,20 m o b) nad 2,20 do 2,40 m 1 c) nad 2,40 do 3,20 m . 2 č) nad 3,20 m 1 9 — Vrata glede na izvedbo kril a) vrata slabe izvedbe 2 b) vrata z gladkimi krili — iz mehkega lesa 4 — furnirana ali obložena s plastiko' 5 — iz trdega lesa 6 Število točk c) vrata s polnili — iz mehkega lesa 5 — furnirana ali obložena s plastiko 6 — iz trdega lesa 7 10 — okna glede na izvedbo a) okha slabe izvedbe 2 b) enojna okna — lesene izvedbe 4 — kovinske izvedbe 6 c) vezana okna — lesene izvedbe 7 — kovinske izvedbe 8 ć) dyojna okna —. lesene«izvedbe 7 — izvedba v kombinaciji s kovino 9 d) uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna -stekla) 2 e) zasenčitev — -platnene zavese ali drvonitke 2 — plastične ali lesene rolete ter vetrnice 'r 4 — luxaflex rolete 5 11 — Obdelava sten v sobah a) neometane stene 0 b) slabo ometane stene 1 c) dobj-o ometane stene 2 č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče) 3 d) stene gladko obdelane ali obložene s tapetami 5 12 — obdelava sten v kuhinji in kopalnici a) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici do 20 m2 1 b) oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici nad 20 m* 2 c) brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita 0 13 14 13 — Tla v sobah ■ * . a) zemlja 0 b) opeka ali beton 1. O navadna (lesena) 2 č) boljša lesena (ladijski pod) 3 , d) ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.) 4 e) parket (bukov, hrastov, lamelni) 5 f) moderni podi (tapisom ali podobno) 6 14 — Tla v kuhinji in kopalnici a) zemlja 0 b) opeka, bbton ali fiavadna tla iz desk 1 c) boljša tla iz desk (ladijski pod ali teraco) 2 č) keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase 3 d) parket, topli pod 4 Število > . toča 15 — Plinske napeljave V stanovanju a) ni plinskih napeljav 0 b) so plinske napeljave 2 16 — Tovorno dvigalo in jašek zasmeti a) ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti 0 b) jašek za smeti 1 c) tovorno dvigalo 2 17 — Naprave za ogrevanje stanovanj a a) ni peči in priključkov na dimnike 0 b) priključek na dimnike 1 c) zidana ali železna peč 1 č) lončena peč, plinska, oljna ali * žarilna peč 2 d) etažna kurjava za posamezno . stanovanje 15 e) centralna kurjava 12 f) vsak nadaljnji element pod c) in č) 1 Opomba: pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave 18 — Električna napeljava a) ni električnih napeljav ' 0 b) napeljava za delno razsvetljavo 2 c) napeljava za popolno razsvetljavo 4 č) napeljava za popolno razsvetljavo, termična napeljava in priključki za gospodinjske Strbje 6 d) če. je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec ' 1 19 — Osebno dvigalo a) ni osebnega dvigala 0 b) je osebno dvigalo 6 c) za stano.vanja v kleti in v pritličju se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne . prostore (pralnico, sušilnico, prostor za. varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem upoštevamo 2 č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo 4 v 20 — Vodovod a) ni vodovoda v bližini stavbe 0 b) vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču 1 c) vodovod v stavbi 2 d) vodovod v stanovanju 4 21 — Kanalizacija a) ni kanalizacije 0 b) kanalizacija na dvorišču ali greznica (zidana straniščna jama) c) kanalizacija v stavbi č) kanalizacija v stanovanju 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču a) stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom: — do 15 m2 — nad 15 do 25 m* — nad 25 m* b) obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami: — do 8 m2 — nad 8 do 15 m2 — nad 15 do 22 m* — nad 22 m2 > c) stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki: — do 10 m2 — nad 10 do 20 m2 — nad 20 m2 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) a) iz mehkega lesa in lesonita: — 8 m2 — nad 8—15 m2 — nad 15 de 22 m2 — nad 22 m2 b) iz mehkega lesa in vezanih plošč: — do 3 m2 — nad 3 do 6 m2 — nad 6 do 9 m2 — nad 9 do 12 m2 — nad 12 m2 c) iz mehkega lesa in furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa: — do 2 m* — nad 2 do 4 m2 •— nad 4 do 6 m2 — nad 6 do 8 m2 , — nad 8 m2 24 — Kuhinjska oprema a) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano: — do 3 m2 — nad 3 do 6 m2 r — nad 6 do 9 m2 ■ — nad 9 do 12 m2 ’ — nad 12 m2 Število točk b) vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: — do 3 m2 2 — nad 3 do 6 m2 3 — nad 6 do 9 m2 4 — nad 9 do 12 m2 5 — nad 12 m2 6 c) navadna vodovodna školjka 1 č) štedilnik' zidan ali navaden emajliran 4 d) štedilnik električni ali plinski 5 e) štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje 7 f) kombiniran električni in plinski štedilnik 8 g) pomivalno korito emajlirano 2 h) bojler v kuhinji 3 i) pomivalno korito iz nerjaveče kovine 4 j) pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi 3 k) (Slinskl ali električni rešo na dve plošči ■ 1 i) nape z odvodom zraka z ventUator-jem ah aero filtrom 2 m) dodatna peč za ogrevanje 2 n) priključek za prahu stroj v stanovanju 1 i * o) priključek za pomivalni stroj v stanovanju • 1 25 — Ločenostranišče a) ločeno stranišče 3 b) ločeno stranišče z umivalnikom 4 c) stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj 1 č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno) 2 26 — Kopalnica a) kopalnica z banjo in pečjo za ogreva- nje vode 5 b) kopalnica z banjo in bojler jem ali priključek na toplovodno omrežje 6 c) kopalnica z banjo, pečjo ali ogrevanje in bojler jem 7 č) kopalnica z bojler jem in prho brez banje 4 d) umivalnik v kopalnici 1 e) bide 2 f) straniščna školjka v kopalnici 1 g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo 1 h) sevalna peč 1 Število točk 1 2 3 1 2 3 2 3 4 5 3 5 8 v • • 1 2 3 4 1 2 3 4 5 1 2 3 5 1 2 3 4 5 Število točk i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a), b), c) in č) « — banja 3 — peč za ogrevanje 2 — bojler 3 — prha 1 27 — Električni radiatorji a) za vsak radiator 2 ^ — Dodatna oprema in instalacij e a) vgrajen hladilnik do 1001 8 b) vgrajen hladilnik nad 1001 12 c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne 4 č) priključek na telefon (za vsako številko) 1 d) skupinska TV anteria ali žični TV priključek — za vsak kanal 1 e) domofon in električna vrata: — domofon 1 — električna vrata 1 f) klimatizacija 10 g) premične stene v sobah (za vsakih 2 m2) 1 Ure d i t e v dovoza a) ni urejen 0 b) urejen z uvaljanim nasipom 1 c) tlakovan ali asfaltiran , 2 \ č) tlakovana ali asfaltirana površina označena za parkiranje vozil 3 ^ — Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj a) v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši 10 b) v dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši 8 c) v tri do šeststanovanjski hiši 5 Opomba: Kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po podobnih elementih v tej tabeli. B) Tabela za popravek seštevka točk, dobljenih - po tabeli A) do 70,S 80,5 90,5 100,5 nad ""ovarija 70 do 80 do 90 do 100 do no 110 ^ 30 m* + 4 + 6 + 8 + 10 + 12 nad 30-45 m2 + 3 + 3 + 4 + 4 + 5 nati 45-60 m2 + 1 + 1 + 2 + 2 + 3 ^ —75 m2 — — 1 — 1 — 2 — 2 — 3 100 m2 — 3 — 3 — 4 — 4 — 5 ^ 100 m2 — — 4 — 6 — 8 — 10 — 12 C) Tabela elementov stanovanja, ki se zanje ugotavljajo negativne točke Število točk 1 — Obrabljeno stanovanje a) kolibe -r- stare do 5 let 0 — na 5 do 10 let 2 — nad 10 do 15 let 4 — nad 15 let 6 b) hiše iz slabega gradiva — stare do 8 let 0 — nad 8 do 16 Ipt 4 — nad 16 do 24 let 6 — nad 24 let 8 c) hiše iz mešanega gradiva — stare do 14 let 0 — nad 14 do 28 let 8 — nad 28 do 42 let 10 —, nad 42 let k? č) stavbe iz trdega gradiva — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 10 — nad 40 do 60 let 15 — nad 60 let 20 d) kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let n — nad 40 do 60 let ' 17 — nad 60 let 22 e) izredno kvalitetne stavbe — stare do 25 let 0 — nad 25 do 40 let 12 — nad 40 do 60 let 18 — nad 60 let 24 2 — Vlažnost stanovanja a) popolna — koliba 5 — hiša iz slabega gradiva 8 — hiša iz mešanega gradiva 11 — stavba iz trdega gradiva 17 — kvalitetna stavba 22 b) delna koliba 2 hiša iz slabega gradiva 4 hiša iz mešanega gradiva 6 hiša iz trdega gradiva 8 kvalitetna stavba 10 Število točk 3 — Lega stanovanja v stavbi a) kletno stanovanje 12 b) stanovanje v podpritličju 6 c) stanovanje na podstrešju 4 č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala 2 d) stanovanje v II. in III. nadstropju v stavbi brez dvigala 1 4 —Toplotna izolacija stanovanja a) slaba toplotna izolacija 2 5 — Sončnost stanovanja a) slaba sončnost stanovanja 2 fi Onesnaženje zraka a) zrak je v večji meri onesnažen 2 7 — Ropot a) močan ropot — trušč 2. b) izreden ropot 3 8 — Praktičnost stanovanja a) stanovanje je nepraktično 1 koliba 0 hiša iz slabega gradiva 1 hiša iz mešanega gradiva 2 hiša iz trdega gradiva 3 kvalitetna stavba 4 Č. Tabela za popravek stanovanjske površine Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 °/o ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja. Popravek površine se izvrši po naslednji tabeli: Normal, uporabe „^Upalne Velikost stanovanja stanovanjske povećane oovr- površine m' glne + 20 ,/t garsonjera — — enosobno stanovanje 33 39 enoinpolsobno stanovanje 42 SO dvosobno stanovanja 55 66 dvoinpolsobno stanovanje • 62 74.5 trisobno stanovanje 68 82 triinpolsobno stanovanje 75 90 štirisobno stanovanje 80 96 štiriinpolsobno stanovanje 110 132 petsobno stanovanje 120 144 petinpolsobno stanovanje 135 162 šestsobno stanovanje 150 180 šestinpolsobno stanovanje 165 195 sedem in večsobno stanovanje 180 216 Pripomba: Popravek površine se upošteva samo pri stanovanjih, ki so stara nad 50 let. Garaža v hiši Garaža v stanovanjski hiši, ki jo uporablja stanovalec, je pomožni prostor, ki se ne točkuje. Površina take garaže se šteje v skupno površino stanovanja. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. Pojasnila k tabelam za ugotavljanje vrednosti stanovanja TABELA A. 1 — Gradivo in konstrukcija. a) za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti; b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalcja, zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše; c) med stavbe mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva me-žgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita , glina, les in podobnoj, deloma pa iz1 trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavb(e iz t. i. tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno izolacijo in lesene stavbe iz plohov, obiic ah poloblic brez posebne toplotne izo- j lacije; č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so zidovi iz opeke, debeline naj- ; manj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti 2 lesenimi stropovi; d) za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod , tč. č) in masivne stropove; e) za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropovi; f) za potresno varnost ■zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so zgrajene po predpisih 0 potresni varnosti. 2—Klet indrvarnica b) za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.); e) za solidno zgrajeno drvarnjeo na dvorišč štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno 2 žgano ali nežgano opeko, kamen, beton Ipd.). Pripomba: Ce posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom »očk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci. 3 — Pralnica č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne. 4 — Sušilnica za perilo c) za- mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar je v hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalci uporabljajo ali ne. 5 — Skupni prostori v kleti ali na dvo- rišču b) v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja aH ne. ® — Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo. Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih po-S{»mezni stanovalec uporablja ali ne. ^“-Balkoni, terase in lože a) in b) vsak balkon, terasa ali loža fie glede na namen, se točkuje z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in se sanio z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste. c) in č) terase so pohodne površine, ki se z ene ali dvema stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite. upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho ®u kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne voe strehe nad stavbo, marveč samo posebej naprav- Pne odprte terase, ki pripadajo posameznemu stano-vanju. d) in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani enojno zasteklene (brez toplotne izolacije). lta)i ^ r 1 P o m b a : površino elementov, naštetih v toč-te ^ 17 ne štejemo v skupno površino stanovanja. (5 . določimo zanje le število tOčk. ki se prišteje e 'tevku točk stanovanja po tabeli A. 8 — Višina sob — višino sob merimo od površine poda do stropa — pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod tč. 8b) tabele. Če je naj večja višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8a) tabele. — pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka. 9 — Vrata a) za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata ia desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah. b) in c) posebno pojasnilo ni potrebno. 10 — Okna a) za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno. 11 — Obdelava sten v sobah b) za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo; ' c) za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarVane z navadno barvo; č) za stene, zglajene z mavcem se štejejo sterie, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvana z navadno barvo ali obdelana z dodatnimi oblogami (mavčne plošče); d) tapete — pretežni del. 12 — Obdelava sten v kuhinji in kopal- nici — mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej po tč. 22). 13 — Tla v'sobah c) navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena); č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana ha pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana. 14 — Tla v kuhinji in kopalnici — če so podi v kuhinji ih kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja. 15 — Plinska napeljava v stanova.nju — plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje; — če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, ker nima aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo. 16 — Tovorno dvigalo in jašek za sme- ti — posebno pojasnilo ni potrebno. 17 — Naprave za ogrevanje stanovanja — za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči; — za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečnic ali peči, zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave. ki so znotraj obložene s Samotno opeko. Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje. pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja. Kotlovnica ni všteta. 18 — Električna napeljava b) napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo: se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest; c) napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet; č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sevalnik, pralni stroj itd. 19 — Osebno dvigalo — če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami. 20 — Vodovod c) po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih); č) vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest. 21 21 — Kanalizacija c) in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20. 22 — Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču — po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov. 23 — Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah) — meri se čelna površina (vertikalna projekci-' ja) stenske omare. 24 — Kuhinjska oprema a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nado-mestuje shrambo: j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran) Njena čelna površina se ne šteje v površine kuhinjske opreme. m 25 — Ločeno stranišče — če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje — kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja se upošteva v kvadraturi stanovanja — površina WC se v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC. prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov, dveh ali več stanovanj. 26 — Kopalnica i) po tej počki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih. 27 — Električni radiatorji — ne točkujejo se navadni-grelci, temveč samo električni radiatorji. 28 — Dodatna oprema in instalacije c) priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne — če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo- č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo, ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata; d) za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke se računajo ne glede na to, če jo uporabnik stanovanja ne uporablja. 29 —1 Ureditev dovoza — dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje. 30 — Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja — točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let. TABELA B Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A. Razlog za ta popravek je v tem. ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površi-no (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko Večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk. se popravek ne upošteva. Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanova-nJe, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od bjega odštejemo ustrezno število točk. ki je odvisno °d kvadrature stanovanja, npr.': stanovanje 80 m*, ki Je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 - 4 = 96 točk. ' Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo t0<5ke po tabeli C. TABELA C ^“-Obrabljenost stanovanja — Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja. Glede klasifikacije stavbe pod a) do e) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 — gradivo in konstrukcija. — S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija . stanovanja. — Ce gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi. • 2 "“Vlažnost stanovanja /* , 1 a) za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja. b) Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Ce povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta be upošteva. 3 — Lega stanovanja v stavbi a) za kletno stanovanje se šteje stanovanje, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolne-nega terena. b) Podpritlično stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Ce je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja. č) Za stanovanje v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena. 1 4 — Toplotna izolacija Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 centimetrov, iz lesenega predalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanje z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna. 5 — Sončnost stanovanja a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh. 6 — Onesnaženost zraka a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak. 7 — Ropot a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči. d) Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto. 8 — Praktičnost stanovanja — Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost iz ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobo samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore. TABELA C Stanovanja, grajčna pred I. svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hod- niki in predprostori. Taka stanovanja niso funkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine. GARAŽE Garaža v stanovanjski hiši, ki jo uporablja stanovalec, je pomožni prostor, ki se ne točkuje. Površina take garaže se šteje v skupno površino stanovanja. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostori. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA CENTER 635. Na podlagi 63. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) in 66. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70) je skupščina občne Ljubljana Center na 48. skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1973 sprejela ODLOK o potrditvi zaključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za lete 1972 '• • \ 1. člen Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1972, katerega sestavni del je tudi zaključni račun rezervnega sklada proračuna. 2. člen Doseženi dohodki in izdatki po zaključnem računu za leto 1972 so znašali: I. Po proračunu: din dohodki 48.289.729 izdatki 46.032.065 presežek dohodkov nad izdatki 2.257.664 II. Rezervni sklad: dohodki 2.800.282 izdatki / 15.000 presežek dohodkov nad izdatki 2.785 282 3. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu proračuna v višini 2.257.664 din se prenese v sklad za intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center. 4. člen Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem računu rezervnega sklada v višini 2.785.282 din se prenesejo v rezervni sklad proračuna za leto 1973. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave 'v Uradnem listu SRS. St. 400-01/70 Ljubljana, dne 27. junija 1973. . * Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. ,r. Pregled doseženih dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1972 dohodka Dohodki Skupaj glav. nam. Razpored dohodkbv skupaj 1 Prispevki 32.788.434 01 Dejavnost izobraževanja in vzgoje 6.242.800 2 Davki 8.175.918 03 Kulturno prosvetna dejavnost . 1.611.284 3 Takse 2.066.867 04 Socialno skrbstvo 9.814.800 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 2.407.623 05 Zdravstveno varstvo 1.081.567 6 Dohodki organov in razni drugi 06 Komunalna dejavnost 3.466.440 dohodki 2.850.887 07 Delo državnih organov 6.570.749 9 Prenesena sredstva — 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 1.596.290 13 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 4.328.543 14 Negospodarske investicije 6.366.976 15 Gospodarske investicije 21.013 16 Gospodarski posegi 1.825.604 17 Obveznosti iz preteklih let 260 18 Vlaganje v rezervni sklad 482.897 / 19 Nerazporejeni dohodki 2.622.842 Skupaj 48.289.729 Skupaj 46.032.065 Presežek dohodkov nad izdatki 2.257.664 636. Na podlagi 2. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o obveznem izločanju dela proračunskih dohodkov v letu 1970 v posebno rezervo (Uradni list SFRJ, št. 53/70 in 15/71) in 5. člena zakona o izločanju dela dohodkov od prispevka iz osebnega dohodka Iz delovnega razmerja, prometnega davka, carin in sodnih taks v letu 1971 na posebne račune (Uradni list SFRJ, št. 53/70) in 92. ter 157. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 16/70) je skupščina občine Ljubljana Center na 48. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. Junija 1973 sprejela ODLOK o prenosu sredstev posebne rezerve v sklad za intervencije v gospodarstvo občine Ljubljana Center 1. člen Sredstva posebne proračunske rezerve v višini ®'666,65 din se prenese v sl^lad za intervencije v gospodarstvo. 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega raz-d^rja, ki je bil za leto 1971 izločen na poseben račurt 113 Podlagi zakona o'izločanju dela dohodkov od prispevku iz osebnega dohodku iz delovnega razmerja, Prometnega davka, carin in sodnih taks v znesku •057.591 din se prenese v sklad za intervencije v gospodarstvo. 3. -člen Sredstva, ki se po 1. in 2. členu tega odloka pre-Pesojo v sklad za intervencije v gospodarstvo se lahko Uporabljajo v skladu z zakonom. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-listu SRS. \ St. 402-06/73 Ljubljana, dne 27. junija 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Center Anton Kolar 1. r. skupščina občine Ljubljana Šiška 637. lw Podlagi 23. člena zakona o financiranju druž-${m0poUtičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list >55 VŽt' 36/6'4 10 ^5’ 43/67' 40/68 in 43/7°) ter 92- in statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list j51;.l8/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na 27 0 3‘'nskef^a zbora in zbora delovnih skupnosti dne * JUniJa 1973 sprejela e ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1972 / 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Šiška za leto 1972, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Šiška. 2. člen Zaključni račun izkazuje: dosežene proračunske dohodke v znesku 63,642.225 razporejene proračunske dohodke v znesku 57.567.837 presežek proračunskih dohodkov v znesku ' 6,074.388 3. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: dohodke v znesku 1,641.350 izdatke v znesku 15.000 presežek dohodkov nad izdatki v znesku 1,626.350 4. Člen Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa . proračuna za leto 1972 v znesku 6,074.388 din se taz-poredi: — v posebni račun za pospeševanje razvoja gospodarstva občine Ljubljana Šiška 6,061,804 — prenos v proračun občine za leto 1973 12.584 5. člen Presežek dohodkov nad izdatki zaključnega računa rezervnega sklada za leto 1972 v znesku 1,626.350 se prenese kot dohodek rezervnega sklada za leto 1793. 6. člen Pregled’ dohodkov in razdelitev dohodkov sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1972, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem istu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1973. St. 8/1-020-10/73 . . Ljubljana, dne 27. junija 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. Pregled dohodkov in razdelitev dohodka proračuna za leto 1972 dohod. Dohodkl Plan po rebalansu Izvršitev 1 Prispevki 38,576.000 43,876.241 2 Davki 11,955.000 11,499.408 3 Takse 342.000 440.711 5 Dohodki po posebnih zveznih predpisih 3,020.000 3,554.275 6 Dohodki uprave in razni drugi dohodki 820.000 900.461 9 Prenesena sredstva 2,210.000 2,214.161 72 Dopolnilna sred. 4- prisp. za dnev. var. — 72.600 otrok 1,084.368 Skupaj: 56,923.000 63,642.225 638. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), 92. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 18/70) je skupščina občine Ljubljana Šiška na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. junija 1973 spre-jeJa , ' ODLOK o ugotovitvi splošnega interesa gradnje obvoznih in dovoznih poti in cest na Tacensko cesto in dopustnosti razlastitve oz. prisilnega prenosa pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška 1. člen Gradnja obvoznih in dovoznih poti in cest na Tacensko cesto je v splošnem interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev oz. prisilni prenos pravice uporabe na tuk. občino na naslednjih parcelah oz. delih parcel, ležečih v k. o. Vižmarje, kot to navaja . »Seznam parcel in površin preddelilnega načrta rekonstrukcije Tacenske ceste«, ki ga je izdelal dne 20. marcu 1973 Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana, Kersnikova 6, pod šifro projekta 1560/72, ki je sestavni del tega odloka in sicer: namena Razdelitev dohodka Plan po rebalansu Dosežen 01 Izobraževanje in vzgoja 47G.000 470.000 03 Kulturno-prosvet. dejav. 400.000 400.000 04 Socialno skrbstvo 7,520.000 7,592.600 05 Zdravstveno varstvo 1,367.000 1,359.131 06 Komunalna dejavnost 5,006.000 5,575.666 07 Delo državnih organov 6,559.000 6,555.717 12 Dejav. krajev, skup. 2,431.000 2,427,427 13 Dejavnost družbenopolit. organizacij in društev 3,729.000 3,800.502 14 Negospodarske invest. 15,845.000 15,831.588 15 Gospodarske invest. 7,044.000 7,038.130 16 Gospodarski posegi 4,638.000 4,748.198 17 Obveznosti iz preteklih let 78.000 77.273 18 Rezervni sklad 531.000 557.560 19 Nerazporejeni dohodki • — tekoča proračunska rezerva 1,145.000 1,134.045 — poseb. proračunska rezerva 160.000 Vsega: 56,923.000 57,567.837 Presežek dohodkov nad izdatki 6.074.388 Skupaj' 56.923.000 63.6*3.225 del parcele 1406/5 do izmere 267 m2 del parcele 1433 do izmere 150 m" del parcele 1005 do izmere 92 m2 del parcele 1622/2 do izmere 74 m2 del parcele 1406/6 do izmere 29 m2 del parcele 1406/7 do izmere 63 m2 del parcele 1013/6 do izmere 16 m2 del parcele 1016/3 do izmere 21 m2 del parcele 1428/2 do izmere 28 m2 del parcele 1428/4 do izmere 79 m2 del parcele 1406/1 do izmere 260 m2 del parcele 1412/1 do izmere 197 m2 del parcele 1406/2 do izmere 16 m2 del parcele 1406/3 do izmere 18 m2 del parcele 1406/4 do izmere 20 m2 del parcele 1412/3 do izmere 95 m2 del parcele 1622/2 do izmere 36 m2 del parcele 1615 do izmere 153 m2 del parcele 1385 do izmere 14 m2 del parcele 1399/2 do izmere 233 m2 in 247 m2 del parcele 1399/1 do izmere 76 m2 del parcele 1401 do izmere 136 m2 del parcele 1416 do izmere 381 m2 del parcele 1418 do izmere 172 m2 del parcele 1417 do izmere 132 m2. 2. člen Seznam parcel iz površin preddelilnega načrta rekonstrukcije Tacenske ceste z dne 20. marca 1973, šifra Projekta 1560/72 je na vpogled občanom v sprejemni Pisarni občine Ljubljana Šiška in prostorih Krajevne skupnosti Vižmarje Brod. Člane upravnega odbora sklada imenuje skupščina občine Vrhnika na predlog družbenopolitičnih organizacij. Predsednika upravnega odbora sklada izvolijo člani upravnega odbora sklada iz vrst svojih članov. 5. člen 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Krajevna skupnost, na območju katere se gradi osnovna šola 'ali' vzgojno varstveni objekt, ustanovi gradbeni odbor, ki sodeluje z upravnim odborom sklada. St. 2/7-464-140/70 Ljubljana, dne 27. junija 1973. Predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška Danilo Sbrizaj 1. r. SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA 639. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbe-Političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68. 43/70) in 94. člena statuta °bčine Vrhnika (Uradni list SRS, 1/71 in 17/71), je *kupšcina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in . ra delovnih skupnosti, dne 28. junija 1973, sprejela ODLOK o b n*tanovitvi sklada občine Vrhnika pri temeljni izo-r**evalni skupnosti Vrhnika za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih objektov 1. člen Ustanovi se sklad občine Vrhnika pri temeljni' i^raževalni skupnosti Vrhnika (v nadaljnjem bese-/Uu: sklad); za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varst-*nih objektov. 6. člen Občani imajo pravico do trajnega in neposrednega nadzora glede namenske uporabe sredstev in racionalnosti izgradnje objektov. Za uresničevanje te pravice skrbi odbor za družbeni nadzor. Odbor za družbeni nadzor je sestavljen iz članov imenovanih predstavnikov naslednjih organizacij: — vsaka krajevna skupnost po enega člana, — vsaka delovna organizacija po enega člana — občinski odbor SZDL 3 člane — občinska konferenca ZK 1 člana — občinski sindikalni svet 1 člana . — Skupščina občine Vrhnika 1 člana — Temeljna izobraževalna skupnost 1 člana — Občinski komite ZMS 1 člana. 7. člen Sklad ima svoj statut. S statutom sklada se podrobneje določa delovno področje upravnega odbora, čas za katerega se voli, pravice in dolžnosti do ustanovitelja sklada in uporabnikov njegovih sredstev, postopek za sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa sklada ter uredijo vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. S statutom se določi način obveščanja javnosti o delu upravnega odbora in o poslovanju sklada. Statut sklada sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine Vrhnika. 2. člen Sklad je investitor za - gradnjo osnovnih šol in 8°Jno varstvenih objektov po It členu odloka o *<«>1 samoprispevka v denarju za sofinanciranje Va lnega programa gradnje osnovnih šol in vzgpjno-^venih objektov na območju občine Vrhnika, ga ^klad zagotavlja financiranje in izvajanje enotne-^'’Srama gradnje osnovnih šol in vzgojno-varst-'d objektov na območju občine Vrhnika. 3. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad sam in ob-^rhnika s sredstvi proračuna. » \ 4. člen ^rgan upravljanja sklada je upravni odbor. uPravni odbor sklada ima 15 članov. 8. člen Dohodki sklada so: 1. Sredstva, zbrana s samoprispevkom. 2. Prispevek sklada za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika. 3. Sredstva, ki jih v proračunu za ta namen zagotovi skupščina občine Vrhnika. 4. Prispevki delovnih in drugih organizacij, izločeni na podlagi družbenega dogovora. 5. Posojila, darila. 9. člen Sredstva sklada se uporabljajo za gradnjo osnov-' nih šol in vzgojno varstvenih objektov na območju občine Vrhnika po enotnem programu iz 2. člena tega odloka. 10. člen 1 Diphodki sklada se določajo in razporejajo s finančnim načrtom. Sklad ima svojo rezervo. Višina rezerve in njena uporaba se določata s statutom sklada . Finančni načrt sklada sprejme upravni odbor, soglasje pa da skupščina občine Vrhnika. 11. člen Po preteku leta sestavi sklad zaključni račun. Zaključni, račun sklada sprejme upravni odbor, potrdi pa ga skupščina občine Vrhnika. 12. člen Za finančno in materialno poslovanje sklada se uporabljajo določila predpisov, ki urejajo financiranje družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji in predpisov o materialnem poslovanju. 13. člen Upravni odbor sklada tekoče obvešča občane o svojem delu, najmanj dvakrat letno pa poroča občanom na zborih volilcev. Odbor za družbeni nadzor obravnava poročilo upravnega odbora, predlog finančnega načrta in predlog zaključnega računa sklada, poda o njih svoja mnenja in jih posreduje skupščini občine Vrhnika. Skupščina občine Vrhnika mora obravnavati mnenje odbora za družbeni nadzor. » Glede na določbe drugega odstavka tega člena lahko odbor za družbeni nadzor zahteva od upravnega odbora sklada in drugih organov posebno poročilo in podatke o izvajanju programa gradnje osnovnih šol in vzgojno varstvenih objektov na območju občine Vrhnika. 14. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta je predsednik upravnega odbora sklada ali član upravnega odbora, ki ga določi upravni odbor. 15. člen Upravno tehnično in finančno poslovanje sklada opravljajo ustrezne strokovne službe pri temeljni izobraževalni skupnosti Vrhnika. 16. člen Upravni stroški sklada bodo plačani iz proračuna občine Vrhnika na podlagi posebne pogodbe. »• * 17. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973. St. 1/1-010-017/73 Vrhnika, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine" občine Vrhnika Marjan Krmavner, inž. 1. r. i 640. Na podlagi 94. člena statuta občine Vrhnika, 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS* št, 3/ 73) in na podlagi izida referenduma o uvedbi samoprispevka, opravljenega dne 24. in 25. junija 1973, je skupščina občine Vrhnika, na seji občinskega zbora io zbora delovnih skupnosti, dne 28. 6. 1973, sprejela ODLOK 0 uvedbi samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva v občini Vrhnika 1. člen Na podlagi odločitve občanov na referendumu, dne 24. in 25. junija 1973. se za območje občine Vrhnika. uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva. 2. člen Samoprispevek se uv^de za dobo 5 let in to od 1. 7. 1973 do 30. 6. 1978. * 3. člen Samoprispevek plačujejo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Vrhnika, ozirom« opravljajo obrtno ali drugo dejavnost na tem območju: 1. občani, ki prejemajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila in uživalci pokojnin v višini 1 °/c od neto osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin, 2. zavezanci od dohodka od kmetijske dejavnosti v višini 2°/o od katastrskega dohodka, 3 občani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, 1 “/o od odmerne osnove, 4. zavezanci, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku po stopnji 10 %> od odmerjenega davka. 4. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni: 1.občani, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja in nadomestila izpod 1.000 din mesečno, 2. upokojenci, ki poleg pokojnine prejemajo tudi varstveni dodatek, 3. kmetijski proizvajalci, katerih letni katastrski dohodek od gozdnih in negozdnih površin ne presega zneska 2.000 din. Samoprispevek se tudi ne plačuje od socialnih podpor, priznavalnin, invalidnin, štipendij, nagrad 20 učence v gozdarstvu, prejemkov iz naslova odlikovard in priznanj in od otroškega dodatka. Plačevanja samoprispevka so na lasten predlog oproščeni tudi občani, če njihov dohodek na druži*1' skega člana ne presega 400 din mesečno. Odločbo 0 oprostitvi izda upravni odbor sklada za financiranj® izgradnje osnovnih šol in objektov otroškega vffrstv«- 5. člen 641. Samoprispevek zaposlenih in upokojencev; se ob-fačunava in plačuje ob vsakokratnem izplačilu osebja dohodku oz. pokojnin, obračunavajo in nakazu-lejo pa ga na poseben račun izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin. Zavezanci od dohodka do kmetijske dejavnosti in 0l)čani, ki samostojno opravljajo obrtne in druge go-. sPodarske dejavnosti ter intelektualne storitve, morajo ,voje obveznosti po tem odloku izpolniti vsako leto Jajkasneje do 30. avgusta, za leto 1978 pa do 31. 7. ‘978. Odmero samoprispevka opravi pristojni organ “finske skupščine na enak način, kot se odmerjajo Prispevki in davki občanov. . Osnova za odmero in obračun samoprispevka po odloku so dohodki, ustvarjeni v času iz 2. člena lesa odloka. Izterjava samoprispevka se izvaja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 6. člen Sredstva, ki se za samoprispevek obračunavajo in merijo po 1. točki 3. člena tega odloka, se odvajajo * Poseben račun skupščine občine Vrhnika številka jiRO-843-060-128, z navedbo »samoprispevek za šol-v° in otroško varstvo«. 7. člen Z zbranimi sredstvi samoprispevka upravlja Pravni odbor sklada za financiranje izgradnje osnovah šol in objektov otroškega varstva. Sredstva so stro-namenska in se lahko uporabljajo le za realizacijo Prejetga programa razvoja šolstva in otroškega varst- 8. člen Ij. O uporabi morebitnega viška dohodkov nad izdat-jj! hi gg b0{jo zbrali s samoprispevkom, odloča skup-..‘f13 temeljne izobraževalne skupnosti v soglasju z finsko skupščino. 9. člen j Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-111 listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1973 dalje. St- 2/1-014-01/73 Vrhnika, dne 28. junija 1973. Predsednik skupščine občine Vrhnika Marjan Krmavner inž. 1. r. POROČILO o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje Izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva na območju občine Vrhnika . Na podlagi 9. člena sklepa o razpisu referenduma za uvedbd samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov za otroško varstvo na območju občine Vrhnika, daje občinska volilna komisija naslednje poročilo: 1. Skupščina občine Vrhnika je s sklepom, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 20/73 razpisala referendum za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva na območju občine Vrhnika. 2. Na podlagi 9. Člena (Utiranega sklepa je občinska volilna komisija referendum izvedla v dneh 24. in 25. junija 1973. Dne 24. junija 1973 so glasovali delavci zaposleni izven območja občine ter vsi drugi glasovalni upravičenci, ki niso zaposleni na Območju občine, dne 25. junija pa so glasovali delavci, zaposleni v delovnih in drugih organizacijah na območju občine Vrhnika. 3. Od skupnega števila 10.215 v glasovalne sezname vpisanih upravičencev je volilna komisija v smislu 9. člena zakona o referendumu (Uradni lis SRS, št. 29/72) zaradi služenja vojaškega roka in zaradi zaposlitev v tujini odštela 202 glasovalna upravičenca tako, da je za ugotavljanje izida glasovanja na območju občine za referendum bilo upoštevano 10.013 glasovalnih upravičencev (nadalje: upoštevanih glasovalnih upravičencev). 4. Od skupnega števila 10.013 upoštevanih glasovalnih upravičencev jih je glasovalo 8.116 ali 81,06 "/o. Za uvedbo samoprispevka za sofinanciranje izgradnje in obnove osnovnih šol in objektov otroškega varstva, jih je glasovalo 5.611, proti je glasovalo 2.282 ali 22,70 odstotkov, neveljavnih glasovnic pa je bilo 223. 5. Na podlagi navedenega izida 'glasovanja, občinska volilna komisija ugotavlja,; da je predlog za uvedbo samoprispevka sprejet, saj se je zanj izrekla večina glasovalnih upravičencev. Tako ima skupščina občine Vrhnika v smislu 9. člena zakona o referendumu in 2. člena zakona o samoprispevku zakonito podlago za sprejem odloka o uvedbi samoprispevka. 6. Podrobnejši pregled o izidu glasovanja po posameznih glasovalnih mestih je prikazan v posebni tabeli. Vrhnika, dne 25. junija 1973. Občinska volilna komisija: 1. Albert Mislcj, predsednik 1. r. 2. Franc Žužek) tajnik 1. r. 3. Miloš Rijavec, član 1. r. VSEBINA: Strafc 200. Zakon o zaključnem računu o izvršitvi ‘proračuna Socialistične republike Slovenijo (republiškega proračuna) za leto 1972 891 \ 201i Zakon o spremembi zakona o vračanju, oprostitvi pla-\ _.^4-čevanja in uporabi depozita pri investicijskih vlaga-1 njih v nove negospodarske in neproizvodne investicije 893 202. Zakon o dopolnitvi zakona o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije 894 203. Sklepi in priporočila o ukrepih za učinkovito delo republiških upravnih organov 895 . i StimO 620. Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za vzhodni del območja zazidalnega otoka VS 103 — Murgle (Ljubljana) 915 621. Sklep o javni razgrnitvi predloga spremembe zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-2 — Vič Kolezija (Ljubljana) 91* 622. Sklep o javni razgrnitvi prometne študije In prometne dokumentacije za daljinske hitre ceste, mestne hitre ceste in primarni mestni cestni sistem, ki predstavlja spremembo in dopolnitev generalnega plana urbanističnega razvoja (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) mesta Ljubljane (Ljubljana) 9** 204. Odlok o najetju posojila pri narodni banki Jugoslavije v znesku 80,000.000 dinarjev 898 205. Odlok o najetju posojila pri narodni banki Jugoslavije v znesku 42,000.000 dinarjev 898 206 Odlok o najetju posojila pri narodni banki Jugoslavije v znesku 58,834.800 dinarjev 899 207. Odlok o najetju posojila iz stalne proračunske rezerve federacije 899 /f' 208. Odlok o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50100-603-4032$ - Oproščene orometnea« davkp oo mnenlf sekretariata 'a informacije v izvršnem »veto aknpščin*- ■si-M-pniip ar joi i'*»9 Številka 23 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Razglasni del z dne 5. julija 1973 LETO XXX Ustanove, zavode, organizacije združenega dela in druge obveščamo, da smo v sodelovanju s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji založili obrazec PŽU 1, 2 in 3 Prijava zaposlitve oziroma pogodbe o delu za uživalca pokoji! ine Sprejemamo naročila: CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII, Ljubljana Razglasi m objave Postavitev stalnega sodnega tolmača St. P 74/A-11/71 5599 Z odločbo republiškega sekretarja za pravosodje in občo upravo SRS v Ljubljani št. P 74/A-11,71 z dne 16. V. 1973 je bil postavljen za. stalneaa sodnega tolmača za nemški jezik za' območje SR Slovenije Tomaž Stančič, Ljubljana, Gotska'9. Odločba se. objavi ja ria podlagi 9. člena pravilnika o stalnih sodnih tolmačih z dne 27.. 12. 1967, Ur. 1. SRS, St. 1/68. ■ Republiški sekretariat za pravosodje' in občo upravo llegislcr podjelij in obrlov Spremembe blagom: gotovi izdelki, ter man^ vredni izdelki lastne proizvodnje; odpadni material. Celje, 30 maja 1973. . Rg II 66/33 777 »Jadran-Ciciban«, tovarna čevljev, Miren pri Gorici. Vpišeta se organizaciji združenega dela: Obrat Gornje Cerovo 11, ki se ukvarja s prešivanjem gornjih delov obutve. Poslovodkinja je Tomič Romana; obrat Kal, nad Kanalom, ki se ukvarja s prešivanjem gornjih delov obutve. Poslovodkinja je Gubo An- ka icoper, 13. junija 1973. Rg la 138/28 901 Gostinsko podjetje »Hotel Rudar«, Trbovlje. Izbrišeta se enoti: gostišče »Partizan«, Trbovlje, Rudarska 4 in bife »Turist*,, Trbovlje, ’ Trg revolucije zaradi ukinitve. Ljubljana, 16 februarja 1973. Rg IV 164/17 322 Združeno podjetje za* distribucijo električne energije Slovenije — »Elektro Kranj«, Kranj (Cesta JLA 6). Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Pogačar Viktor in vpiše Pšenica Janez, dipl. el. inž., ki podpisuje akte organizacije kot namestnik direktorja v zadevah prodaje električne energije na nizki napetosti na območju delovne enote Žirovnica. Ljubljana, 19. aprila 1973. Rg IV 416/3 695 Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Zaradi ukinitve se izbrišejo tele enote: skladišče Vrhnilca, Svabičeva 1, skladišče Kamnik, Kidričeva 16, prodajalna Jesenice, C. Maršala Tita 19 (železniška postaja), prodajalna peron železniške postaje — pri izhodu, Ljubljana. Ljubljana, 7. maja 1973. Rg I 46/226 Spremembe ^Krožna gospodarska sodišča razglašajo Preduzećc »Vatrostalna«, Zenica. • Pri gradbišču Celje, Tovarniška 35, se izbriše Miloš Kovač, tehnik, dosedanji upravnik gradbišča m vpiše Janez inž. Biček vodja gradbišča in niegov pooblaščen podpisnik. Celje, 24. maja 1973. Rg IV 116/2 766 Lesno industrijsko podjetje »Ko-Jice«, slov. Konjice. ^Piše se razširitev predmeta pdslo-^ar>ja še na opravljanje prometa bla-"a na drobno z naslednjim trgovskim Gostinsko podjetje »Rpzna dolina«, Nova Gorica. Vpiše se poslovalnica št. 3 — Gostišče pri bazenu v Kromberku, ki toči tople in hladne pijače ter streže hladna jedila. Poslovodja je Bizjak ,Ivan. Koper, 4. junija 1973. Rg la 135/14 900 Obrtno gradbena podjetje Nova Gorica, skrajšano: »Einal Gorica«. Vpiše . se novi pooblaščenec za podpisovanje Trampuž Peter, vodja računskega sektorja, ki -sopodpisuje finančne listine. Koper, 6. junija 1973. Rg la 255/13 • 902 Občinske skupščine, gradbena in projektivna podjetja, šole ter zdravstvene zavode obveščamo, da imamo na zalogi: Pformafee za graditev in opremo posebnih osnovnih šol za laže duševno prizadete otroke v SR Sloveniji kot dodatek k Uradnemu listu SRS, št. 1/73. Sprejemamo naročila: CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII Ljubljana A ‘ "Metalia Commerce«, poduzeće za unutrašnju i vanjsku trgovinu, Zagreb. Pri predstavništvu v Ljubljani, Celovška 91 se izbrišejo vsi vpisani podatki in vpiše temeljna organizacija Združenega dela s podatki: »Metalia Commerce«, poduzeće za unutrašnju i vanjsku trgovinu, Zagreb, temeljna organizacija združenega dela — »Krim«, Ljubljana, Skrajšano: "Metalia commerce«, Zagreb — TOZD »Krim«, Ljubljana, Sedež: Ljubljana, Celovška c. 91. Poslovni predmet: trgovanje na veliko v trg. strokah: kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji in potrebščine; ribiški material in potrebščine; motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine; športne potrebščine; elektrotehnični material; sanitarni in instalacijski material; tehnično blago za oskrbovanje podjetij in Obrti: a) 'stroji, naprave in tehnično kovinsko blago, b) orodje, oprema in potrebščine ža obrt; proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas: glasbeni instrumenti, radio aparati, gospodinjski aparati in stabilni motorji; naftni derivati, olja in masti; barve, laki, kemikalije in potrebščine. V. d. direktorja je Smigoc Vladimir. Za organizacijo podpisujeta: Smigoc .Vladimir, v. d. direktorja, Krasovski Boris, samostojni referent. Ljubljana, 15. maja 1973. Rg XVI 1490/2 ' 830 Trgovsko podjetje "Tobak«, Ljubljana. Izbriše se prodajalna Tobak Jesenice, Maršala Tita 19, železniška postaja — pri carinarnici zaradi ukinitve. Ljubljana, 18. maja 1973. Rg I 46/227 805 Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Izbriše se maloprodaj alnica tobaka št. 12, Zidani most. Ljubljana, 24. maja 1973. Rg I 45/228 806 Poljoprivredno poduzeće »Vinogradar«, Vis. Izbriše še skladišče vina, Jesenice, Cesta Maršala Tita 35 zaradi ukinitve. Ljubljana, 28. maja 1973. Rg t 89/3 846 »Vinojug«, lozaro vinarski radni organizacij, Gevgelija. Pri skladišču Maribor, prodajalni št. 14 — bifeju za stoječe goste Marjeta na Dravskem polju, se izbriše dosedanji poslovodja Anton Finžgar in vpiše nova poslovodkinja Marta Finžgar. , Rg 264/II-3 786 »Vinojug«, lozaro vinarsko pretpri-jatle, Gevgelija. Pri prodajalni št. 1 v Mariboru, Moskovska 7 se izbriše dosedanja poslovodkinja Terezija Kostevšek in vpiše nova poslovodkinja Ivanka! Bo-sak. Rg 406/1-6 792 “Vinojug«, lozaro vinarski radni organizaciji, Gevgelija. Pri proddjalni št. 21 v Mariboru, Medvedova 38 se izbriše dosedanja poslovodkinja Zora Sel in vpiše nova poslovodkinja Alma Peče. Rg 486/1-7 789 »Vinčjug«, lozaro vinarskem pre duzeču, Gevgelija. Pri bifeju v Bresternici 35 se izbriše dosedanja poslovodkinja Emilija Petrič in Vpiše nova poslovodkinja Rozalija Štraus. Rg 464/1-5 790 , “Vinčjug«, lozarsko vinarsko pret-prijatie Gevgelija. Izbriše se prodajalna št. 2 v Mariboru, Valezova 1 zaradi ukinitve. Rg 431/1-4 793 »Vinčjug«, Gevgelija. Izbriše se prodajalna št. 8 v Mariboru, Nasipna 48 zaradi ukinitve. Rg 448/1-6 791 »Vinčjug«, Gevgelija. Izbriše se prodajalna št. 15 v Mariboru, Groharjeva 20 zaradi ukinitve; Rg 513/1-4 788 »Vinojug«, Gevgelija, Izbriše se bife za stoječe goste št. 19 v Gerečji vasi 72 zaradi ukinitve. Rg 236/IV-6 787 Maribor, 24. maja 1973. Veletrgovina »Verna.«, Maribor. Izbrišejo se dosedanji poslovodje in Vpišejo novi: pri prodajalni »Verna« št. 28 v Mariboru, Stanko Vrazova 26, se izbriše Marija Čveček in vpiše Sonja Maj-cenič, v. d. poslovodje, pri prodajalni »Verna« št. 26 Jurjevski vrh 1 se izbriše Elizabeta Vrezner in vpiše Ivanka Stiks, v. d. poslovodje, pri prodajalni »Verna« št. 55 v Marjeti 32 se izbriše Marija Zunko-vič in vpiše Milena Kaučevič, v. d. poslovodje. ’ Maribor, 30. maja 1973. Rg 62/1-403 797 Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. * Pri poslovni enoti Maribor se Vpiše prodajalna št. 56, Sovjak 28, p. Videm ob Ščavnici, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, živila in gospodinjske potrebščine, mešano industrijsko blago. Poslovod« ja je Jakob Kreft, ki podpisuje v okviru poslovanja prodajalne. Ustanovitelj: trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana, poslovna enota Maribor s • sklepom ODS z dne 23. XI. 19f3. Enota nima samostojnih pravic; pro-.daja v imenu in na račun podjetja. Rg 292/1-4 802 Trgovsko podjetje “Povrtnina«, Maribor. Pri prodajalni št. 51 v Ljutomeru še vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno ^o trgovskih strokah: mešano industrijsko blago, od tega: tekstilno kratko in pleteno blago ter konfekcija, žensko in moško spodnje perilo, ženski predpasniki, bluze, kuhinjske krpe, brisače, moške in. ženske nogavice, ženske rute, robčki, otroške navadne hiačč in podobno. Vpiše se prodajalna št. 95, Cirkulane, ki prodaja na drobno po trgovskih strokah: zelenjava, sadje in njihovi izdelki, živila in gospodinjske potrebščine, izdelki s sladkorjem in kakaom, mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo ter prodaja ledo izdelkov iz hladilnikov, žito in mleV-ski izdelki, Od tega: moka, zdrob, ječmena, prosena in ajdova kaša. ovseni kosmiči, v originalnih zavitkih, alkoholne in brezalkoholne pijače v originalnih steklenicah, meso in mesni izdelki, od tega: mesni izdelki, pakirano sveže meso in perutnina, suho meso, kohžcrve vseh vrst, tobačni izdelki. Vžigalice in potrebščine, živina in krma, od tega: krmna moka, industrijska krma in strartski proizvodi, otrobi in odpadki, proizvodi iz gume, kavčuka, plastičnih mas, ođ tega: gume za prevozna Sredstva in razni drobni predmeti iz gume, kavčuka in plastičnih mas, železnina in kovinsko blago, od tega: žičhi proizvodi ter kuhinjske in hišne potrebščine, sanitarni material, od tega: damski vložki in toaletni papir, šolske potrebščine, odkup jajc Od individualnih proizvajalcev, semensko blago, od tega: semena zetenjadnic, ptičja krma. semena cvetlic in če/ ,buljčki, semena krmnih rastlin, semena industrijskih rastlin, delikatese, od tega: gobe Stihe in sveže, olive v originalnih steklenicah, konzervirano in suho meso, industrijski mesni izdelki (salama in klobasa)-suha salama, suha slanina, toaletne in pralno milo, vse vrste pralnih praškov,' toaletni in ovojni papir in ostala čistilna sredstva, mešano industrijsko blago, od tega: tekstilno, kratko in pleteno blago ter konfekcija; galanterijsko in bažarsko blage ter igrače, vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, žarnice, parfumerija in kozmetično blago. Poslovodkinja je Marija Žuran. Za proda' lalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa posle' vodja, vendar ta le v okviru poslova' n ja prodajalne Ustanovitelj: trgoV' sko podjetje -Povrtnina«, Maribor 5 sklepom DS z dne 16. IV. 1973. Enota nima samostojnih pravic; prodaja v imenu in na račun podjetja. Rg 173)1-404. 800 • Maribor, 4. junija 1973. Zadružni register Spremembe >(5rotna stnspodarrsHa 'odigra* '•a^spaSaja Kmetijska zadruga »Krka«, Novo mesto. Vpiše se pripojitev Mesno prehrambenega podjetja Novo mesto. Zaradi pripojitve se vpiše razširitev Predmeta poslovanja zadruge še na; nakup vseh vrst govedi, telet, pra-šičev, drobnice v živem in zaklanem stanju ter rib, vseh vrst mesa m konzerv: klanje vseh vrst živali, izdelava in predelava mesnih in maščobnih izdelkov, prodaja mesa, mesnih izdelkov in maščob na debelo in drobno ter konzerv in vseh Vrst rib na drobno; nakup črev za lastne potrebe proizvodnje ter prodaje' črev od doma zaklanih živali na debelo in drobno ter prodaja nabavljenih črev na drobno, opravlja-Pie obrtne dejavnosti iz stroke elektromehanika za hladilne naprave. . Vpišejo se enote pripojenega podrtja s podati«; Prodajalna št. 18, delik^tesa-bife, iNovo mesto, Cesta komandanta Sta-^eta 24, ki trguje na drobno v tr-govski stroki delikatese; opravljanje nite storitev, predaja tobačnih iz-Poslovodkinja je Anžlin Prodajalna št. 20, delikatesa, Ljub-ja-na> Ciril Metodov trg, 19, ki pro-ala mlečne izdelke in delikatese na niča”0 ■Posl°voclkln^a J® Avbelj Da- Prodajalna mesa, Novo mesto; Tr-nova. 1, ki prodaja na drobno meso j, 5 mesne izdelke, maščobe in kon-r/.vp ter vse vrste rib. Poslovodja je Lukšič Vinko; * Pro-bučar Alojz; prodajalna mesa, Dvor, ki prodaja ■ na drobno- meso in mesne izdelke, maščobe in konzerve ter vse vrste rib. Poslovodja je Blatnik Stane; prodajalna mesa, Krmelj, ki prodaja na drobno meso in mesne izdelke, maščobe in konzerve ter vse' vrste rib. Poslovodja je Stangelj Alfonz; klavnica in predelava, Novo mesto, Zagrebška 2, ki ima takle poslovni predmet: klanje vseh vrst živali, izdelava in predelava mesnih in maščobnih izdelkov, prodaja mesa, mesnih izdelkov in maščob na debelo in drobno. Poslovodja je Bratkovič Franc. Te enote nimajo samostojnih pravic. Ustanovil jih je zadružni svet 15. I. 1973. Ljubljana, 23. aprila }973. Zadr-II 204/81 849 Kmetijska zadruga Tržič, sedež Križe na Gorenjskem. Poslovni predmet odslej: organiza-• cija kmetijske proizvodnje na lastni in v zakup vzeti zemlji, različne oblike proizvodnega sodelovanja na zemljiščih individualnih proizvajalcev, organizacija kmetijske pospeševalne službe, odkup in prodaja Ičsa iz negozdnih površin, opravljanje strojnih in drugih storitev odkup ir> prodaja kmetijskih pridelkov, predelava in dodelava ter uskladiščenje kmetijskih pridelkov-gozdnih sadežev, preskrba kmetijstva z reprodukcijskim materialom, trgovina s kmetijskimi pridelki, gozdnimi sadeži, kmetijskimi stroji in orodjem, zaščitnimi sredstvi, kurivom, mlekom, gradbenim , materialom in reprodukcijskim materialom, transport gozdnih proizvodov, kmetijskih pridelkov in drugega materiala za potrebe zadruge in drugih pravnih oseb, članov zadruge in drugih, hranilno kreditna služba, trgovska dejavnost: prodaja na debelo in drobno naslednjega blaga: vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; kmetijski stroji in orodje; umetna .gnojila in sredstva za varstvo rastlin; naftni derivati, maziva, olja in masti, čebelarski material in potrebščine; gradbeni material; drva in premog; živila in krma; žito in mlevski izdelki; semensko blago; zelenjava, sadje in njihovi izdelki; mleko in mlečni proizvodi; alkoholne in brezalkoholne pijače; surove kože in krzno; živilski odpadki in dlaka; industrijske rastline, zdravilna zelišča; perutnina, jajca, perje in divjačina; izdelki domače obrti: javni prevoz blaga z motornimi vozili v cestnem prometu; izdelava lesene embalaže v kooperaciji — odkup in prodaja iste. Ljubljana, 3. maja 1973. Zadr IV 352/20 850 Stanovanjska zadruga z o. j. »Ognjišče«, Ljubljana, (Maistrova 4a in 4b) Zadruga je prenehala poslovati in prešla v redno likvidačijo. Firma je kot doslej, s pristavkom: -v likvidaciji«. Izbrišejo se vsi vpisani čiani UO in pooblaščenci za podpisovanje in vpiše Cvahte Franc, likvidatoi, ki za zadrugo v likvidaciji podpisuje. Ljubljana, 17. maja 1973. Zadr IV 364/3 851 Register zavodov . Spremembe HtroZna gospodarska sodišča razglašajo Lekarna Brežice. izbriše se Oton Oršanič mr. ph„ dosedanji direktor in vpiše Dominika Pečarevič, dipl. inž, farm... direktor zavoda, ki istega zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu. Celje, 20. junija 1973. Rg IX 73/4 896 Osnovna šola Semedela. Dosedanji ravnatelj zavoda v ustanavljanju Ugrin Aldo je odslej ravnatelj. Koper, 10. aprila 1973. . Rgz 286/3 633 Zavod za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, Nova Gorica; Z izročitvijo zavoda v upravljanje delovni skupnosti in z izvolitvijo rednih organov_upravljanja se je zavod konstituiral 17. IV. 1973. Koper, 23. maja 1973. Rgz 288/2 888 t Elektrogospodarski šolskT center »Branko Brelih«, Nova Gorica. Izbriše se dosedanji ravnatelj Kre-tič Slavko in vpiše Jelen Branko, prof. v. d', ravnatelja. Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Mavri Štefan in Žorž Jože i ter vpišeta Juretič Severin, predm. učitelj, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja in Magajne Ciril, ek. tehnik, y.Td. računovodje. Koper, 12 junija 1973. Rgz 17/10 907 Zavod za pospeševanje in razvoj turizma, Cerknica. Izbriše se v. d. direktorja Mišič Mihailo in vpiše direktor Truden Jože. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Klemenc Andrej in vpiše Kogej Darka, administratorka, ki so-podpisuje finančne listine. Rgz III 410/2-Z 883 Lekarna, Kamnik Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Habe Milica in vpiše Godec Breda kot računovodkinja. Rgz TI 189'4-Z 880 Centralna lekarna, Ljubljana. Pri enoti Lekarna Miklošič Ljubljana. Miklošičeva c. se izbrišeta po-obiaščenki za podpisovanje mr. ph. Gabriela liakarčič in Slibat Marija ter vpišeta'mr ph Olga Hudnik, ki podpisuje v odsotnosti upravnika, Zinka.'Grošelj, ki podpisuje v odsotnosti Černetič Zinke. Rgz II 158/16 862 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Ljubljana Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Berdon Olga. finančni knjigovodja, ki podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva. • Rgz II 199/9 ' 863 Spiski zdravstveni center, Ljubljana. Izbriše se dosedanja pooblaščenka za podpisovanje Boža Gorenc in vpiše Vida Finžgar, računovodkinja, ki sopodpisuje vse finančne listine. Rgz ITI 338'8 869 Zavod za oskrbo upokojencev — dom na Poljanah. Izbriše se dosedanji pooblaščenec zg podpisovanje Amon Gusti in vpiše Thaler Dagmar, kot računovodja. . Rgz I 72/6 855 Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih Slovenije, Škofja Loka. Vpiše se nov pooblaščenec za podpisovanje Ivan Benedik, tehnično-komercialni vodja ki podpisuje v odsotnosti direktorja kot njegov namestnik. Rgz I 5/11-Z 875 Ljubljana, 24. maja 1973. Zdravstveni dom, Maribor. Izbriše se dr. Rudolf Lovrec, strokovni pomočnik direktorja in vpiše prim. dr. Ivan Amon, strokovni pomočnik direktorja, ki v odsotnosti direktorja podpisuje vse listine, ki se nanašajo na strokovno medicinske zadeve '"in opravljal naloge, za katere ga pooblasti direktor zavoda ali organi upravljanja zavoda. Maribor, 25. maja 1973. Rgz 79/1-41 785 Kazpisi delovnih mest St. 01-194/2-1973 6417 Razpisna komisija pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti razpisuje delovno mesto bibliotekarja s jjodročjem dela: vodstvo inštitutske strokovne knjižnice s stvarnim katalogom ter vodstvo dokumentarnih arhivskih zbirk tfototeka idr ). Kandidati morajo .meti II stopnjo filozofske fakultete (A — etnologija), znati tuje jezike in po možnosti imeti nekaj prakse v biblio-* cekarskem ali dokumentarističnem delu. Začetek dela po dogovoru osebni dohodek po pravilniku SAZU. Kolkovane prošnje sprejema razpisna komisija SAZU v Ljubljani, Novi trg 3 15 dni po objavi tega razpisa. Razpisna kobiisija SAZTI St. 183-1/73 6323 Svet akademije za likovno umetnost-v Ljubljani razpisuje v smislu 157. člena statuta naslednji delovni mesti: , 1 docenta za slikarstvo 1 asistenta za slikarstvo in grafiko (sitotisk) Za docenta umetniške discipline je lahko izvoljen kandiat, ki ima akademsko stopnjo specialista, objavljeno kvalitetno strokovno delo ali kvalitetne umetniške stvaritve iz določene umetniške discipline, ima sposobnost za pouk, kar dokaže s preizkusnim predavanjem in pasivno obvlada vsaj dva tuja jezika. Za naziv docenta umetniške discipline je lahko izvoljen tudi kandiat, ki ima visoko izobrazbo, objavljeno kvalitetno strokovno delo ali kvalitetne umetniške stvaritve iz določene umetniške discipline, ima sposobnost za pouk, kar dokaže s preizkusnim predavanjem in je bil habilitiran p>o določbah statuta akademije. Za asistenta je lahko izvoljen kandidat, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo, se odlikuje po strokovni usposobljenosti, kaže sposobnost za pedagoško-umetniško delo in pasivno obvlada 'dva tuja jezika. Kandidati naj oddajo .prijave s prilogami na Akademijo za likovno umetnost, Ljubljana, Erjavčeva 23 v 15 dneh po objavi razpisa. , Svet St. 183-1/73 k 6323 Akademija za Mkovno umetnost v Ljubljani razglaša v smislu 27. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosto delovno mesto tehničnega sodelavca-laboranta na grafični katedri. Pogoji: šola za oblikovanje (grafični oddelek), odslužen vojaški rok. Poskusno delo 3 mesece. Nastop 1. oktobra 1973, Stanovanja ni. Prošnje s prilogami (zaključno spričevalo, kratek življenjepis) pošljite v 15 dneh na naslov Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, Erjavčeva 23. O izbiri bo razglasna komisija pismeno obvestila vse kandidate najpozneje v osmih dneh po zaključku razglasa. . . Akademija za likovno umetnost v Ljubljani St 1090/1-73 6411 Fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje naslednja delovna mesta. / a) rednega profesorja za pediatrijo, treh rednih profesorjev za interno aiedicino, rednega profesorja za infekcijske bolezni in epidemiologijo, rednega profesorja za čeljustno kirurgijo, rednega profesorja za nevrologijo, rednega profesorja za biokemijo, izrednega profesorja za patološko morfologijo, izrednega profesorja za ginekologijo in porodništvo, asistenta na katedri za patološko fiziologijo. b) ža ponovne volitve pa: asistenta na katedri za ortopedijo, asistenta na katedri za čeljustno ortopedijo, asistenta na katedri za zobne bolezni, asistenta na katedri za mikrobiologijo, asistenta na katedri za interno medicino, asistenta na katedri za ginekologijo in porodništvo, asistenta na katedri za kirurgijo, dveh asistentov na katedri za rent- genologijo, asistenta na katedri za otorinolaringologijo, asistenta na katedri za patološko morfologijo. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, k; jih za ta mesta predpisujeta fakultetni in univerzitetni statut. Prijave kolkovane z 10 din (državne takse), je treba vložiti v tajništvu fakultete. Ljubljana, Vrazov trg 2/1. najpozneje v 30 dneh po objavi tega razpisa. Prijavi je treba priložiti bio in bibliografske podatke ter v bibliografiji navedena dela. Fakultetni svet medicinske fakultete v 'Ljubljani 6324 Komisija za volitve in imenovanja obćine Celje razpisuje na podlagi 13. Siena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) 2 prosti delovni mesti sodnikov občinskega sodišča v Celju. Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za sodnika, naj pošljejo svoje vloge z vsemi dokazili in podrobnejšim življenjepisom v 30 dneh po objavi razpisa komisiji volitve in imenovanja. Kandidati morajo v svoji vlogi navesti tudi svoje družbenopolitično udejstvovanje. Komisija za volitve in Imenovanja skupščine občine Celje St. 110-3/73 6356 Na podlagi 13. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) skupščina občine Koper razpisuje štiri prosta mesta sodnikov občinskega sodišča v Kopru Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje 7-a sodnika po določilih temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti, naj se pismeno priglasijo v 30 dneh komisiji za volitve in imenova-n3a skupščine občine Koper. Stanovanje po dogovoru. Skupščina občine Koper Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. m _ 43/2 6460 Soseska, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Bežigrad-Moste, Ljubljana. Crtomirova 10 razpisuje P° pooblastilu sklada za nakup in ?ddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje in na podlagi Id- do 12. čl. zakona o urejanju in ^ddajanju stavbnega zemljišča (Ur. 1. SRS, št. 42/66 in št. 20/71) javni natečaj Oddaja se stavbno zemljišče pare. 311/2 v izmeri 15 m8 k. o. Dobru-nie v soseski MS-110 Dobrunje, in Slcer za gradnjo 1 garažnega boksa. Natečajni pogoji: L Izklicna cena zemljišča kot odškodnine za pravico uporabe .znaša ““•t? chn na m2 zemljišča in promet-^ davek po odloku o davku na promet nepremičnin. 2. Stroški komunalne ureditve (priprava -t- oprema) znašajo 25,00 din na m2 stavbne parcele. Odškodnino na zemljišče in stroške komunalne ureditve plača najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe o oddaji/ zemljišča oz. podpisu pogodbe o prispevku k stroškom za urejanje. Ponudnik mora hkrati s pismeno ponudbo vplačati na račun št. 50102-652-26432 z nazivom sklad za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje varščino v vi-, šini 300,00 dinarjev, ki se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v plačilo komtinalnega prispevka, ob neuspeli ponudbi pa se varščina ponudniku vrne. Kolikor ponudnik v natečaju uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada. Pismene ponudbe pošljite na naslov: »Soseska«, podjetje za urejanje stavbnih zemljišč Ljubljana, Crtomirova 10, z oznako »za natečaj«. Rok’ za dostavo pismenih ponudb je 16. 7. 1973 do 14. ure. Pravočasno prispele ponudbe bo komisija za izvedbo javnega natečaja pregledala dne 17. 7. 1973 ob 8. uri v sejni sobi podjetja »Soseska«. Komisija za izvedbo javnega natečaja pri podjetju »Soseska« Ljubljana, Crtomirova 10 St. 04-8/73 6461 Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice razpisuje javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč, ki bo v petek dne 20. VII. 1973 ob 9. uri na sedežu Stanovanjskega in komunalnega podjetja Brežice. Na javnem natečaju se oddajo: ' A. stavno zemljišče za gradnjo montažne hiše pri Tovarni pohištva Brežice, objekt št. 8, površina 623 m2. Izklicna cena je strošek komunalne opreme din 9.445,50. Cena zemljišča po din 20,00 za m2. B. stavbno zemljišče za gradnjo montažne hiše v Sentlenartu, objekt št.74, površina 499 m2. Izklicna cena je strošek komunalne opreme din 13.000,00. Cena zemljišča po din 20,00 za m*. C. stavbno zemljišče za enostano-vanjsko hišo v Sentlenartu, objekt št. 93. Izklicna cena je strošek komunalne opreme din 13.000,00. Cena zemljišča je po din 20,00 za m2. D. stavbno zemljišče za gradnjo enostanovanjske hiše v Sentlenartu, objekt št. 81, površina 417 m2. Izklicna cena je strošek komunalne opreme din i3.000,00. Cena zemljišča je po din 20,00 in deloma po din 6,00 za m2. E stavbno zemljišče za gradnjo enostanovanjske hiše v Sentlenartu, objekt št. 82, površina 509 m*. Iz- klicna cena je strošek komunalne opreme din 13.000,00. Cena zemljišča po din 20,00 in deloma po din 6,00 za m2. F. stavbno zemljišče za gradnjo enostanovanjske vrstne hiše na lokaciji »Račič«, objekt št. 1 v Brežicah. Površina približno 432 m2. Izklicna cena je prispevek za komunalno opremo din 5.000,00. Cena zemljišča je po din 20,00 za m2. Vsi ostali pogoji za udeležbo rta javnem natečaju so razvidni v sklepu podjetja o razpisu tega javnega natečaja z dne 28/6-1973. Sklep o tem je sestavni del razpisa, objavljenega v UL SRS. Stanovanjsko in komunalno podjetje Brežice St. 225/1973 6358 Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje razpisuje javni natečaj za oddajo neurejenega stavbnega zemljišča za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta. Zemljišče obsega pare. št. 93/6 travnik v izmeri 1085 m' in je vpisano v vi. št. 469 k. o. Arclin. Glede oddaje veljajo v celoti pogoji iz javnega natečaja št. 81-2/1972 objavljenega v Uradnem listu SRS štev. 23 od 9. 6. 1972. Sklad za komunalno urejanje zemljišč občine Celje St. 2202 6357 Grafično predelovalno podjetje »Embalaža« Maribor, Meljska 86, razpisuje na podlagi 60. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list SFRJ, št. 20/67) in 25. člena pravilnika o načinu in postopku za oddajo investicijskih objektov v graditev, Uradni list SFRJ, št'. 26/67 natečaj o sposobnosti izvajalca za izvedbo gradbenih in obrtniških del na montažnem objektu proizvodna hala, obrata kartonaže v Mariboru, Meljska 86. Investicijska vrednost gradbeno obrtniških del znaša cca 2.000.000 din. Objekt mora bit; dokončan v decembru 1973. Ponudniki morajo predložiti podatke o sposobnosti za izvajanje navedenih del na podlagi gradiva, ki jim je na razpolago v splošnem sektorju podjetja, Maribor, Meljska cesta 86, kjer so na razpolago tudi druge potrebne informacije. Rok za priglasitev je 10 dni po objavi tega razpisa na naslov Grafično predelovalno podjetje Embalaža Maribor, Meljska cesta 86. O tem, katere izvajalske organizacije bodo spoznane za sposobne, bo investitor poslal pismeno obvestilo v roku 10 dni po izteku natečaja. »Embalaža« Maribor Izgubljene listine preklicujejo Abdič Salih, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 6361 Abramovič Marija, Ljubljana, Majaronova 20, zdravstveno' izkaznico. 6362 Ajdinovič Djemail, Ljubljana, Ulica 15. maja 3, zdravstveno izkaznico. .6213 Aljič Dževad, Janjari bb, Zgljevik, zdravstveno izkaznico. 6301 Ankerst Elvira. Sr. Bitnje 48, zdravstveno izkaznico. 6240 Aršič Olga, Ljubljana, Vrhovnikova 7, spričevalo o zaključnem izpitu upravno administrativne šole, v Ljubljani, izdano leta 1971. 6363 Babnik Friderik, iKidričevo 3, spričevalo II. let. gim. pedagoške smeri izdano 1969/70. leta. - 6268 Bajrami Saban, Ljubljana, Pot k sejmišču 9, zdravstveno .izkaznico. 6302 Bambič Grozdana, Koper, Cesta JLA 17, spričevalo 8. razreda osnovne šole v Pradah pri Kopru, izdano leta 1969. 6380 Ban Anton, Ljubljana, Krožna pot 16, zdravstveno izkaznico. 6364 Bangiev Risto Koper, Erjavčeva 22, zdravstveno izkaznico, številka 07060. 5838 Barišič Smilja, Ljubljana, Prijateljeva 4, zdravstveno izkaznico. 6214 Bastl Vida, Kranj, Tomšičeva 19, zdravstveno izkaznico, številka 5629. 5744 Batakovič Bojan. Ljubljana, Ske-tova 4, zdravstveno izkaznico. 6171 Batič Alojz, Izola, Kopališka 8, spričevalo III. letnika poklicne avto-mehanske šole v Ljubljani, izdano leta 1968. 6365 Belihar Marija, Ljubljana, Livarska 1, zdravstveno izakznico. 6366 Bizjak Marica, Preddvor, Zg. Bela 44, zdravstveno izkaznico, številka 179209. 5839 Bizjak Srečko, Ljubljana, Tržaška 45, zdravstveno izkaznico. 6303 Bohinc Peter, Kranj, Titov trg 21, zdravstveno izkaznico, številka 270249. . 6215 Bogatin Ivanka, Dobrava 6, delovno knjižico. 5379 Bojanič Vojislav, Koper, Ul. 15. maja 9, zdravstveno izkaznico, št. 48127. 6381 Borak Stjepan, Maribor, Makedonska 39, zdravstveno izkaznico, številka 180830. 6268 Božič §i Iveri j, Koper, Velika vrat« 12, pomorsko knjižico čolna številka 313. ' 5450 Bronce Sonja, Ljubljana, Trubarjeva! 76> zdravstveno izkaznico. 6172 Brun Vlado, Viktorja Kejžarja 30, Jesenice, spričevalo 4 razreda nižje gimnazije, letnik 1957/58 izdano od ' gimnazije Jesenice. 6382 Burgar Vinko, Mengeš, Liparjeva .35, zdravstveno izkaznico. 6173 Bužon Silva, Koper. Puntarska 3, zaključno spričevalo osemletne šole Delavske univerze v Kopru. 6383 Caserman Rajko, Radomlje, Triglavska 23, zaključno spričevalo srednje tehniške šole elektro stroke, izdano leta 1965 v Ljubljani. 6216 Celinger Alfred, Maribor, Roška 18, spričevalo osemletke izdano 1970/ 71. leta. ‘ 6270 Cunder Boris, Ljubljana. Titova 261, štampiljko z besedilom: Gostilna »Ruski car«, Ježica. 6174 Cemak Marija, Studenec 27, zdravstveno izkaznico. 6175 Černej Stefan, Miklavž, Hoče, zdravstveno izkaznico, številka 978203. 6272 Černej Terezija, Miklavž, [loče, zdravstveno izkaznico, številka 382262. 6271 Dabcrtič Budimir, Medvode, Samski dom, zdravstveno izkaznico. " 6217 Dalipovič Hajrija, Ljubljana, Podjunska 19. izkaz o uspehu in vedenju v osnovni šoli. 6333 Deužič Slavica, Pišece 56, zdravstveno izkaznico. 5850 Djaković Ruža, Osredak 122, zdravstveno izkaznico. 6176 Dolič Muhambda,. Ljubljana, Viška 58, zdravstveno izkaznico, številka 45081. 6367 Dolšina Tone, Zagorje, Cesta 9. avgusta 20, spričevalo o zaključnem izpitu šole za blagovni promet v Ljubljani, izdano leta 1972- 6304 Domanjko Franc, Kuršinci 31, p. Bučkovci, zdravstveno izkaznico. 6399 Drevenšek Marija, Ljubljana, Cesta na Brdo 136 a, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije v Celju, izdano leta 1963. 6218 v Drozg Trtma, .Maribor,’ Puncer jeva 3, spričevalo osnovne šole, št. 9 oddelek za odrasle, izdano 1966. leta. 6273 Edelbaher Jože, Zg Partinje 83, zdravstveno izkaznico, številka 968874. 6274 Frangež Alojzija, Ljubljana, Topniška 66,. zdravstveno izkaznico. • 6334 Gabrovšek Milan, Vrhnika, Tržaška 18, zaključno spričevalo 8. razreda osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki š. 1. 1970/71 3892 Galič Ana, Ljubljana, Kladezna 19, zdravstveno izkaznico. 6335, Galjot Justina. Kranj, Ul. Tatjane Odrove 7, zdravstveno izkaznico, št. 228778 na ime Galjot Anka. 6368 Gavranovič Djemal, Koper, p. p. 173, zdravstveno izkaznico. 6419 Glavač por, Verbič Verona, Ljubljana, Kajuhova 23, spričevalo o kon- čani osemletki Borisa Kidriča v Ljubljani. 6219 Glušič Marjeta, Gor. Jesenice.il, zdravstveno izkaznico, številka G-556I10/II. 6336 Godec Robert. Piran, Marxova 18, spričevalo 1. letnika srednje elektrotehnične šole v Piranu, izdano Teta 1970. ■ 6034 Gregorič Miroslav, Nova Gorica, Delpinova 15, indeks šole za blagovni promet v Novi Gorici. 5748 Grilc Milan, Kranj. Golriška 15, Kokrica, zdravstveno izkaznico. 5736 Hažunovič Dževal, Tomačevo 55, zdravstveno izkaznico 6177 Hladnik Matjaž, Ljubljana, Tolstojeva 18, indeks št. 81092684 visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. 6305 Humar Jože, M. Sobota, Kerenčičeva 3, zdravstveno izkaznico, številka 087484, 5889 Ilar Viljenka, Ljubljana, Sattner-jeva S-9, spričevalo o zaključnem izpitu gimnazije pedagoške smeri v Ljubljani, izdano leta 1970. 6195 Intereuropa Koper, Filiala Ljubljana, ček št. MN 751026 last podjetja CENTROMERKUR. Ljubljana. 6178 Janežič Franc, Maribor, Crnogorska 20, zdravstveno izkaznico, številka 370040. 6275 Javornik Jožica, Ig 83 pri Ljubljani, spričevalo o končani osnovni šoli na Igu pri Ljubljani. 6368 Jeraj Marija, Vodice 146, zdravstveno izkaznico 6337 Jerala Štefka, Ljubljana; Poljanska 18, bariran ček, št 255-425 izdan od Slovenija Sadje, Ljubljana za nabavo 300 kg odpadne pločevine pri Saturnusu v Ljubljani. • 6306 Jeran Danica, Jesenice, Tavčarjeva 11, zdravstveno izkaznico, številka H-608371. 5739 Jež Bogdan, Ljubljana, Staretova 31, zdravstveno izkaznico. 6339 Joksimovič Dragan, Medvode, Samski dom, zdravstveno Izkaznico. 6220 Jug Ivka, Kozjo 86, zdravstveno izkaznico. 6402 Kajtazovič Ibrahim, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaznico. 6338 Kalajdrič Mile, Ljubljana, Švabi-čeva 15, zdravstveno izkaznico, št. 111675. 0179 Kalamar Marija,, Škofja Loka, Kidričeva 58, zdravstveno izkaznico, št. 294198. 5796 Kamenšck Brane, Ljubljana, Podutik 48, spričevalo 7. razreda večerno osnovne šole Toneta Čufarja v Ljubljani. 6339 Katipi Čufli, Radeče 88, zdravstveno izkaznico. 6256 Katipi Razija, Radeče 88, zdravstveno izkaznico. 6255 Katipi Ruždi, Radeče 88, zdravstveno izkaznico. 6257 Keber Gorazd. Koper, Vojkovo nabrežje, spričevalo III. letnika TPSEš v Portorožu, strojni odsek, izdano leta 1971. 6421 Kemičar Tone, Bašelj 3, Preddvor pri Kranju, spričevalo št. 22/581-71 0 končani večerni osemletki pri Delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju. . - 6221 Klamfer Edo, Limbuš, Na kosmate n, zdravstveno izkaznico, številka 376113. 6276 Klamfer Edo, Limbuš, Na kosmate 11, delovno knjižico, številka 8874/64. 6277 Klamfer Edo, Limbuš, Na kosmate H, spričevalo osemletke, izdano v Limbušu. 6278 Klavž Zvonimir, Podkraj 68, Velenje, spričevaloo zaključnem izpitu pbklicne šole, avlomehanske stroke, izdano od Šolskega centra Boris Kidrič v Celju, leta 1969. 6422 Klemen Rado, Dol pri Hrastniku 237, zdravstveno izkaznico, številka 369413 na ime Klemen .Zdenka. 5797 Kocmur Jože, Ljubljana, Knezov štradon 17, spričevalo št. 7945/73 za šolanje vodij skupin izdano pri i Zavodu za tehnično izobraževanje V Ljubljani in potrdilo o opravljenem Preizkusu o varstvu pri delu, št. 8005/73. 6370 Koder Frane, Spodnje Duplje 45, vojaško knjižico, izdano v Bjelovar- lu* 6180 Koliševski Mitre,. Skopje, Vodnjan-ska 53, indeks ekon. fakultete, izdano 1966/67. leta. 6222 Kopčič Lojzka, Maribor, Ulica Pohorskega bataljona 34, zdravstveno ižkaznico, št. 983655/ 6279 Korenjak Stanka) Maribor, Partizanska 29, zdravstveno izkaznico, št. 192038. 6'200 Kos Anica, Ljubljana, Prešernova 17, zdravstveno izkaznico. 6223 Kosmač Karol. .Cerkno, Labinje 23, zdravstveno izkaznico št. 150385 kmetijskega zavarovanja. 6261 KOvač Ana, Gabrje H, Ivančna ŽOrica,- zdravstveno izkaznico, številko 229527. 6373 Kovač Ilonka, Ceplje, Drčkova 52, spričevalo 1. razreda gimnazije v c