Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. 1 Din SSOH Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5*/e dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša ietno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549 11. LETO Murska Sobota, 24 marca 1940. ŠTEV. 12. VSEM cenjenim naročnikom, insereniom in sotrudni-kom vesele t velikonočne praznike. UREDNIŠTVO in UPRAVA. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii Zunanji pregled Mir, ki ga je morala skleniti Finska s Sovjetsko Rusijo, je bil najznačilnejši politični do: godek zadnjih dni. Finska bo morala odstopiti Karelijsko ožino, za katero so se zadnje čase bih srditi boji ter še mnogo drugega ozemlja. To mirovno pogodbo je 15. t. m. sprejel tudi finski parlament. Finska je sprejela tako težke mirovne pogodbe radi tega, ker so se morali udati predvsem pritisku Norveške in Švedske, ki se zaradi Finske nista hoteli zaplesti v vojno in pa zato, ker so ostali brez pomoči od zunaj in je njihova mala armada bila že popolnoma izčrpana. Vendar pa ni v mirovni pogodbi nikakih političnih obveznosti in Finska je ohranila svojo svobodo in nezavisnost. Sovjetska vlada bo ustanovila na ozemlju, ki ga je sedaj osvojila, finsko-sovjetsko republiko, katere glavno mesto bo iz bojev znani Viborg. Sovjeti so izgubili po finskih cenitvah na vseh f;nsk'h frontah najmanj 300.000 mož, morda pa tudi 400.000 V zadnjih bojih so bile povprečne izgube sovjetskih čet od 4000 do 5000 vojakov na dan. Večina evropskega tiska dolži Švedsko, da je ona kriva, če je morala Finska sprejeti težke sovjetske pogoje, ker ni hotela dopustiti prevoza zavezniških čet, niti ni sama nudila Finski zadostne pomoči. K temu naglašajo, da je prišla sedaj Švedska na vrsto Švedska pa tudi Norveška sta sedaj izjavile svojo pripravljenost, da skleneta vojaško zvezo s Finsko. Če bi to storili prej, bi bil položaj na severu najbrž drugačen. Nemški zunanji minister Ribbentrop se je pretekle dni mudil v Rimu. Kaj je dosegel pii italijanski vladi, ni znano. Baje je hotel pregovoriti Italijo, da bi se osnovala zveza Italija, Nemčija, Rusija. Izgleda, da Italija za enkrat še noče spremeniti smeri svoje sedanje zunanje politike. Za Balkan prihajajo zopet težji trenutki. Radi diplomatskega neuspeha, ki sta ga doživeli Francija in Anglija na severu (mir med Finsko in Rusijo) bosta skušali prenesti vojno na Balkan in na Črno morje, da bi tu oslabili Ruse in obenem prijeli Nemčijo iz boka. To pa je predvsem odvisno od zadržanja Italije, hi hoče v tem evropskem prostoru imeti odločilno besedo. V ospredju je spet Romunija. Nemčija se prizadeva, da bi se sklenila pogodba med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. S tem hoče preprečiti, da bi se naša soseda postavila na stran Francije in Anglije, obenem pa bi si zavarovala bok in bi lahko nemoteno spravljala svoje dobave iz Rusije. Odposlanec predsednika Zedinjenih držav Welles je končal svoje obiske v najvažnejših evropskih prestolnicah, kjer seje na lastne oči prepričal o brez-upnosti sedanjega političnega položaja v Evropi. Na povratku se je še enkrat ustavil v Rimu, k;er se je ponovno sestal s predsednikom italijansKe vlade in z papežem. Na nemško-francoski fronti je vladal tudi v preteklih dnevih običajni mir. Z zboljšanjem vremenskih razmer se na frontah obeta večja delavnost. Učiteljsko zborovanje Učiteljsko društvo za srez Lendavo je zborovalo 16. marca v Črenšovc h. Pred dnevnim redom je predsednik pozdravil novopristopivlt člare, nato je podal situacijsko poročilo jn o tem kakšne korake je storilo učiteljsko udruženje v prid lote in učiteljskega stanu Sledil je referat g. Humarjs o phsihoarsaiiz!. Predavatelj je tia orav spreten način podal na podlagi Freu dove phsihoanallze za vse glavne izsledke in nauke te vede- Agilen društveni odbor pripravlja tridnevne hospitacije učiteljska len dv sVegs sreza na Poskusni šoli v Ljubljani. Hospitacije se bodo vršile v drugi polovici aprila. Na zborovanju je bilo tudi sklenjeno, da bo društvo organiziralo po |ifi|h kino predstave poučne vsebine Domači pregled Uredba o volitvah narodnih poslancev je bila razglašena v „S!užbenih novinah". S tem je stopil novi volivni zakon v veljavo. Glavne določbe so take, kakršne so bile že znane. Slovenija bo v 6 okrožjih volila 29 poslancev. Prekmurje spada v 3 volilno okrožje s sedežem v Murski Soboti. V to okrožje še spadajo srezi Maribor levi breg, Maribor mesto, Ljutomer in Ptuj Koliko se ima v posameznih volilnih okrožjih izvoliti poslancev, bo določil državni odoor na podlagi celotnega števila prebivalstva po poslednjem ljudskem štetju. Na vsakih 40.00u prebivalcev pa pride po en poslanec. Prav co voliti imajo vsi državljani moškega spola, ki so dovršili 21 let starosti. Glasovanje se vrši s kroglicami. Takoj po končanem glasovanju se mora pred voliščem javno razglasiti, koliko giasov so dobile posamezne kandidatne liste. Po predhodnih določbah se bo v 3 volilnem okrožju volilo 7 poslancev. Oporoko pokojnega voditelja demokratske stranke, večkratnega predsednika vlade in ministra Ljube Davidoviča, so pred dnevi odprli na sodišču. Umrl je brez premoženja. Svojemu nečaku zapušča le skromno hišico v Beogradu. Madžarska manjšina na Hrvatskem je začela izdajati svoje glasilo „A Nčp". Prva številka je že izšla v Zagrebu. jugoslovansko-romunska trgovinska zbornica, katere naloga je, da doseže povečanje trgovine med obema državama, je biia v nedeljo otvorjena v naši prestolnici. Navzoča sta bila tudi romunski in jugoslovanski trgovinski minister. Med komunisti in socialisti v naši državi je prišlo do popolnega preloma. V svoji okrožnici pravijo socialisti, da re radi sklenitve sporazuma med Sovjetsko unijo in nemško vlado prenehalo vsako sodelovanje med njimi in komunisti ter bodo odslej naprej hodili svoja pota. Banovina Hrvatska bo imela že s prvim aprilom svoj reden proračun. Znašal bo pribiižno pol- drugo milijardo dinarjev. Sestavljen je iz vidika čim večje šted-nje. Država bo izročila banovini Hrvatski vse dosedanje državne neposredne davke s hrvatskega ozemlja z izjemo davka na poslovni promet. Revizija uredbe o internacijah pripravlja vlada. V bodoče bo, po izjavah ministra pravde, krivdo ah nekrivdo internirancev preiskovalo redno sodišče. Kogar bo sooišče proglasilo za nedolžnega bo izpuščen. „Srpska reč", ki je zastopala skrajno sbrbsko smer v banovini Hrvatski, je banska oblast zabra-nila nadaljoje izhajanje. Tednik je začel izhajati šele pred par meseci. Zvišanje poštnih pristojbin Z odlokom poštnega ministra so spremenjene naslednje poštne takse: 1. za tiskane posetnice v odprti kuverti, s katerimi se izrekajo čestitke, voščila in sožalja z največ pet besedam), se zviša taksa od 0 25 na 0 50 d; 2. za priporočene pošiljke se zviša pristojbina a) za krajevni promet od 2 na 3 din, b) za Grčijo, Romunijo in Turčijo od 3 na 4 din in c) za vse druge države od 4 na 5 din; 3. za povratnice in plačilna obvestila : a) pri predaji pošiljke za krajevni promet od 2 na 3 din, za medkrajevni promet od 3 na 4 din; b) za mednarodni promet za Grčijo, Turčijo in Romunijo cd 3 na 4, za vse druge države ud 4 na 5 din; e) po izročitvi pošiljke: zs notranji krajevni promet od 3 na 4 din, za medkrajevni promet od 4 50 ns 5 50 din, za mednarodni promet: za Grčijo, Romunijo in Turčijo cd 6 na 7 din, za vse druge države od 7 na 8 din; 4 za proizvodnlce: a) za krajevni promet cd 3 na 4 din, za medkrajevni premet od 4 50 na 5 50 din; b) za mednarodni promet za države Balkanske zveze od 6 na 7 din, za druge države 8 din; 5 za zahtevo vrnitve pošiljke, spremembe naslova, zmanjšanje ali popolno odpoved odkupnega zneska v notranjem prometu od 4*53 na 5 50 din. v mednarodnem prometu pa od 8 na 9 din. Z Istim odlokom je spremenjen člen 70 pravilnika za notranjo poštno službo 1. del ter je pošiljatelju zvišana odškodnina od 50 na 200 din v primeru, da bi se priporočena pošiljka izgubila v notranjem prometu. Vesele Velikonočne praznike Vam želi — BATA. M. Sobota, 20. marca 1940. Po dolgi zimi, ko je debela snežna plast mesece in mesece pokrivala zemljo, prihaja zopet veliki praznik Vstajenja. Prve pomladne sape so zavele preko ozelenelih trat in setev, mimo prvih brstečih vej, po pisani preprogi pomladnega cvetja. Po mračnih in mrzlih dnevih se nam zdi zdaj vse lažje in svetlejše. Velikonočni čas skriva v sebi dvojni smisel: Podobe trpljenja in smrti na Golgoti do samotnega groba, ob katerem je klic aleiuje padel v srca, ko je bila premagana smrt. Velika vera v večno življenje nam je bila razodeta in potrjena. Velika noč pa je poleg verskega praznika obenem največji praznik pomladi, tistega letnega časa, ki ima že v svojem imenu pomladitev in prerod. »Predrt je leden oklep zime, od-valjen je kamen na Zveličarjevem grobu, dvignite srca, kajti pomlad je tu in z njo nove nade v lepoto in srečo življenja ..." to je pesem velikonočnih zvonov, ki done preko ozelenelih trat. Vse to nam postaja še svetlejše ob temni človeški stvarnosti. Letos pa še mnogo bolj kakor prejšnja leta. Narodi v Evropi ne morejo iz svojega velikega petka in že leta in leta zaman čakajo na dan vstajenja in novega preporoda. Komaj se je polegla huda gospodarska kriza, ki je izročala milijone ljudi mučni brezposelnosti, že so zagrmeli širom Evrope topovi in zaregljale strojnice svoj smrtni spev. Slovanski narodi na severu so nastopili svojo Golgoto in v trpljenju krvaveli. Čehi, Poljaki so se zrušili pod plazom nepričakovanih dogodkov. Za njih se je začel veliki teden z vsemi postajami križevega pota. Dejstvo je, da Evropa preživlja daljnosežno krizo, katere rešitev je še v mučni negotovosti. Spričo tega je razumljivo, da gledajo narodi in njih voditelji zaskrbljeno v bližnjo bodočnost. Težko je to stanje, a prenašati ga moramo, kakor prenašamo razne telesne in duševne nevšečnosti. Vzlic vsem sencam in ledenim sapam, ki vejejo iz vseh koncev Evrope pa le čutimo, da neprestano brste nade novega življenja. Pozabiti ne smemo, da je življenje narodov večno in da še tako hudo krizo v razmeroma kratkem času prebolijo. Kakor iz na videz mrtvih stvari poganja vsako pomlad znova mlado, novo življenje, ker so povsod skrite njegove nevidne kali, tako se obnavlja življenje ljudstva tudi tam, kjer je bilo oslabljeno ali uničeno. To je vera malih narodov, ki čutijo vso težo težke pesti mogočnih sosedov. Eno pa je treba povdariti: Slabotnim je treba vere in zaupanja vase v svojo življensko pravico, ker le Izjava ministra Jevrerrsa Tomiča Kraljevska vlada je na svoji seji 7. t. m. soglasno odobrila, da se Sa-vezu Sokola Kraljevine Jugoslavije prizna podpora v znesku pol milijona dinarjev kot pomoč za Škodo, ki so jo utrpele sokolske edinice od neodgovornih elementov v nekaterih krajih naše domovine. Na isti seji je bil tudi razgovor, da se izvede revizija zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Ob tej priliki je dal minister za telesno vzgojo naroda Jevrem Totnič za javnost nekatera pojasnila v zvezi z nameravano revizijo. Minister Jevrsm Tomič je izjavil med drugim: »Vzad njih mesecih so bile izvestne reakcije proti delu sokolskih organizacij v nekaterih krajih. Nova politična kcnste-lacija, osnovana na podlagi sporazuma, je s svojim svobodnim, demokratičnim stanjem dala možnosti, da so prišla do svojega izraza vsa mišljenja in vsa razpoloženja. Pri takem razvojo dogodkov je bila povsem po-grešno pojmovana in sirovo interpretirana akcija in vloga sokolskih organizacij, ki je njihovo delo bilo neopravičeno vezano na prejšnje režime. To zablodo, kakor vse prejšnje ne umestne, kvarne in na srečo osamljene poizkuse poedinih politikov, ki so hoteli gokolsko organizacijo izrabiti v svoje svrhe, se je moglo v kali zadu šiti. Na žalost so se nedavno dogodili incidenti in je ugotovljeno, da so se izvršili iz čisto lokalnih prilik ali so bili delo ekstremnih in skrajno šovinističnih elementov, ki jim delo narodnega sporazuma ne gre v račun. — Ker so sokolske organizacije z de lom takih elementov, ki se njih iden titeta ni mogla ugotoviti, utrpele znatno škodo, sem predlagal ministrske mu svetu, naj se popravi ta škoda< kolikor je mogoče. Morem z zadovoljstvom ugotoviti, da je ta moj predlog našel pri vseh članih kraljevske vlade najboljši vtisk in je kraljevska vlada sklenila, da se da Savezu SKJ podpora v znesku 500 000 din. Ta podpora se bo razdelila med one edinice, ki so utrpele škodo, a krivcev obtest ni mogla ugotoviti. — Revizija zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije ne pojde v tem pravcu, da bi se delo Sokolstva omejilo ali celo onemogočilo. Nasprotno želimo, da So-kolstvo nadaljuje svoje nacionalno poslanstvo, ki mu pripada. Zato mora Sokolstvo svoje delo nadaljevati edino in izključno v znamenju svojih velikih tradicij, odstranjujoč iz svoje srede vse tiste, ki njegovo delo motijo sli zavirajo. — Reforme oojdejo torej v na ta način se lahko zbudi pri prijatelju in pri nasprotniku potrebno upoštevanje. Narod v sebi razdvojen si sam piše sodbo svojega razkroja in pogina. Požrtvovalnost za narod in domovino nam mora posebno danes biti prva in poslednja zapoved. Le tako si bomo ustvarili svojo veliko noč, svoj praznik vstajenja, od koder ne bo več vrnitve v dneve velikega tedna. tem pravcu, da se Sokolstvu da tista podpora, ki mu pripada, da bi svoje delo izvršilo do kraja. Odbor ministrov, ki so v njem poleg mene še minister vojske in mornarice general Neti č in minister za zgradbe dr. Krek, ima nalogo, da predloži te reforme in nsjde način, da se odstranijo iz sokolskih vrst vsi tisti vzroki, ki zavirajo praviino delo sokolskih organizacij. Glavni principi, ki bodo tudi nadalje ostali kot osnova sokolske organizacije, so, da ostane Sokolstvo pri svojih nacionalnih podvigih in naporih b ezpogojno izfen vsakega političnega vpliva. V splošnem so se ta načela tudi doslej spoštovala v našem Sokolstvu, ki je bilo eno izmed najvažnejših nosilcev naše narodne misli in naših skupnih nacionalnih stremljenj. Od prvega dne sem z veliko pozornostjo in posebnim zanimanjem spremljal delo sokolskih organizacij in jim nudil podporo pri vseh koristnih podvigih. Prav tako pa mo ram z zadovoljstvom ugotoviti, da sem tudi jaz z druge strani vedno naletel na popolno razumevanje in na iskreno sodelovanje sokolskih organizac j. Sokoli naj bodo prepričani, da bom kot resorni minister z njimi sodeloval in da si bom prizadeval, da se pri teh reformah dostojanstvo Sokolstva ne bo slavilo v nikako dnevno vpraša nje. — Končno je delo Sokolstva našlo priznanja tudi na Najvišjem mestu Tako priznanje je izkazano napram sokolski župi Sarajevo, ki je slavila 9. in 10. t. m. svoj 30 letni jubilej. V imenu Nj. Vel. kralja Petja II. so kraljevi namestniki odlikovali prapor žu-pe Sarajevo z redom Sv. Save III. stopnje". Pregled motornih vozil Redni letni pregled vseh motornih vozil v smislu toč. 4 pravilnika ministrstva not. poslov v dne 26 IX, 1928 Uradni list št. 336/100 bo izvršila komisija za pregled motornih vozil pri predstojništvu mestne policije v Mariboru dne 8 aprila 1940 ob pol 9 url v Murski Soboti za vsa vozila sreza Murska Sobota in istega dne ob 14 uri v Lendavi, za vsa vozila iz sreza Lendava. Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj prometno knjižico z državnim kolekom 100'— din po tar. post. 90 a taksnega zakona za potrdilo v prometni knjižici in določeno takso za pregled. Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, ziasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov in hup. Zad rja luč ne sme biti višja nego 1.20 m od tal. Tovorni avtomobili morajo imeti blatnike itd. Po končanem let nem pregledu nepregledana motorna vozila ne bodo smela več voziti. Za rsudniki bodo morali k naknadnemu pregledu v Maribor. Moderne okvirje za slike _Post. vložke — dobite najceneje pri Nemec J., M Sobota. 6R835RI KINO fflURSRB SOBOTA PREDSTAVE: samo v nedeljo, 24. III. ob 15-15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri Duhovita komedija „Na okrajnem sodišču" Lucie Englisch Hans Moser Fritz Imholf Ida WUst Edini lilm v slovenski izdaji (napisi) V pondeljek, dne 25. III. 1940 ljudska predstava ob 11 uri 15 min. „Na okrajnem sodišču" Znižane cene: 2, 3, 5 din. PREDSTAVE: v ponedeljek, dne 25. III. ob 15 15 ur, ob 17 30 urj in ob 20 30 ur j v torek, dne 26. III. ob 17 30 urj in ob 20-30 urj v sredo, dne 27. III. ob 20*30 urj Reprezentativen velelilm Edvard VII. in njegova doba (Prisrčni sporazum) V. Francen Janine Darcy Gaby Morlay Piere R Wilm Dodatek: NajnovejSi Metro in Foxov tednik ter „Mikky & Sil!y"! V tedniku: Edina filmska reportaža iz konference Balkanskega sporazuma v Beogradu. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. Dve lepi prireditvi 5H Mure V nedeljo-sta bili na poslu dve sekc ji agilne SK Mure. Table teniška je sprejela v goste odlično ekipo SK Celja, Šahovska pa je v revanžni tekmi pomerila svoje moči s šahisti mariborskega »Železničarja*. Obe tekmi sta bili zelo napeti in zanimivi in sta nudili izenačeno borbo enakovrednih nasprotniKov. Table tenis tekma se je končala 9.7 za goste. Muraši so nastopili v postavi Nemec Ludvik in Janez, Koch ter Kerčmar. Brata Nemca sta po 7 letni pavzi pokazala, da sta še vedno nevarna borca in sta dobila vse partije, razen ene, katero je Janez lahkomiselno prepustil nasprotniku. Koch in Kerčmar stu zgubila vse partije, vendar ne mogoče radi tega, ker sta slabša od nasprotnikov, temveč radi pomanjkanja rutine. Za njiju so pač potrebni nastopi in če se bosta udeležila domačih turnirjev, bosta prav gotovo desegia lepe uspehe. Soboški šahisti so odgrali z Železničarjem drugo tekmo za prvenstvo Slovenije. Mariborčani so se pri tem srečanju revanžirali za zadnji poraz in so zmagali v istem razmerju, kot preteklo nedeljo Mura, t. j. 4y2-3y2 in je tako skuoen rezultat obeh srečanj neodločen 8 8 Ta rezultat je za Mu-raše velik uspeh, kajti Sobočani so dokazali, da na šahovskam polju prav nič ne zaostajajo za najboljšimi ekipami naših največjih mest. Za Muro je zmagal na prvi desti Nemec J. proti Regoršku, na tretji Kranjec proti For-rayu in na peti Čisar Š. proti Maro-tiju, dočim je čisar L. na šesti deski remiziral. Konec 1 dinarskih kovancev Opozarjajo se zainteresirani, da se po odloku finančnega ministra stari kovanci po 1 din, ki se umaknejo iz obtoka, nehajo biti zakonito plačilno sredstvo 26. aprila t. I. Zaradi tega se pozivajo lastniki teh novcev, da jih v najkrajšem času zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali pri državnih finančnih ustanovah. (Iz Narodne banke Jugoslavije.) Mcenjeni g. urednik! Prosim, da objavite v smislu člena 26 zak. o tisku na članek Jančija Titana „Še o elektrif kaciji", Murske Krajine it. 8 z dne 25. febr. 1940, tretja stran, prvi in drugi stolpec na istem mestu pod istim naslovom tale popravek. Ni res, da bi bil jaz .bivši gostil-t ničar v Veščici, sedaj ugleden kmet in gostilničar v Černelavcsh brez posestva in brez mlatiinice", ampak je obratno res, da sem izključni lastnik mlatiinice vrednosti okrog 80 000 D.n in imam za to potreben certifikat in obrtno dovoljenje, ki jo lahko kdajkoli in komurkoli pokažem. Neresnična je trditev, češ da sem iz Amerike „po šupi prišel nazaj", kajti še danes živi iofer Reich, ki me je pripeljal domov z autom, in ve, da sem mu plačal auto z dolarji. Za vožnjo po morju in kopnem sem pa imel povratno karto, ki sem jo lahko izrabil v roku 6 mesecev. Zato tudi ne odgovarja resnici, 4a bi mi »stric Janči" posodil denar za odgonske stroške", ker takih stroškov sploh ni bilo, Jančija pa nikoli nisem prosil posojila in mi ga tudi nikoli ni dal. Trditev „Ta junak pile torej Članke pod imenom prvega* je neresnična, ker sem vse članke zoper g. Jančija pisal sam in sem se vedno tudi s polnim imenom podpisal. ALOJZ ZEMLJ1Č obč. odbornik. Pripomba: Za ostale žaljivke in klevete si bom poiskal zadoščenja na sodišču, kakor je to storil napadeni akademik. Zidana hiša z mlinom na vodi in posestvo z 5 oralov zemlje ter z vsemi pritiklinami je na prodaj. — Natančnejša pojasnila daje gospa DEUTSCH ROZALIJA, Tešanovci 162. HALO |—S I HALO DOMAČE VEST?"] — Osebna vest. Upokojen je predsednik tuk. okrožnega sodišča g. Janko Sernec ter obenem odlikovan z redom sv. Save 3 stopnje. K priznanju z najvišjega mesta naše iskrene čestitke. •t STAROSLOVENSKE MOLITVENE KNIGE" - se ponovno dobijo za 30 dinarjev v knjigarni zver ivana »j«. Soboti. manulakturno in drugo blago Vam nudi po izredno nizkih današnjih cenah FERDO HORVATH trgovec rt BOOOJINA — Ne odklanjajte prispevkov Dijaškemu podpornemu društvu 1 V soboto je bil letni občni zbor Dijaškfga podpornega društva, na katerem je odbor polagal račune o delu v preteklem letu. Društvo je izdalo lani 12 300 din za knjige, ki jih je potem izposodilo učencem. Več kot polovica učencev naše gimnazije, ki šteje zdaj okrog 700 dijakov, je dobila na posodo knjige od podpornega društva. Nakup knjig dela v za-začetku šolskega leta največ preglavic staršem, ki imajo ob vpisu v šolo že tako mnogo stroškov. Mnogim revnim dijakom zato podporno društvo podpre s šolskimi knjigami in tako zmanjša staršem stroške. Društvo ima večino svoj h dohodkov od vsakoletne nabiralne akcije po Soboti in celem Prekmurju. Lani je ta akc ja prinesla v blagajno lepo vsoto, zato upamo, da dobrotniki revnega prekmurskega dijaštva tudi zdaj ne bodo odrekli društvu skromnega prispevka, ko se bodo o praznikih zglasili pri njih dijaki z nabiralno polo. — Tečaj za strojnike in kurjače priredi Društvo mlatilničarjev za drav-banovino v Murski Soboti. Začetek tečaja bo v soboto dne 23. marca ti. ob 8 uri zjutraj v dvorani hotela .Slon" (pri Bacu) v M. Soboti. Po tečaju se bodo vršili izpiti. Rifiektanti naj se ta dan tukaj javijo. -- Ne pozabite, da bo 7. aprila maturantski plesni venček. Na okrajnem sodiiiu Haselhuber je častni pomožni uradni sluga pri nekem okrajnem sodišču dunajskega predmestja. Njegovi dobri znanki sta vdovi Pieringerjeva in H ;pf stangljeva, ki sta obe zaljubljeni v težkega atleta Bergerja. Da se jih otrese, odpotuje Berger v bližnji Mariazell, medtem ko se eni zlaže, da gre v Ameriko, drugi pa v Afriko. Vdovi pa zvete kje se njihov ljubljenec nahaja. Med obema nastane spor, iz tega pretep in vse to se konča pred sodnikom. Ubogi Haselhuber, ki je hotel biti med vsemi posredovalec, najbolj trpi. Tožbe se vrste, akti rastejo, sodnik obupuje. Haselhuber je brez stanovanja in mora noč prespati na sodišču. Kljub navidezni pomiritvi med obema vdovama se po medsebojnem intrigiranju ponovno začneta tožariti. Slednjič se pojavi Berger z drugo ženo. To jih ne pomiri. Na splošno pre senečenje pa so akti pred glavno razpravo izginili. Spočetka je obdolžen tega zločina Haselhuber, pozneje pa se izkaže, da sta jih vzela dva pote puha. Stranki se slednjič izmirita in dobri Haselhuber je zopet srečen. Edliard VII- »n njegova doba Vladajoči angleški kraljici Viktoriji je velika skrb njen sin prestolonasled nik princ Velski, ki stalno potuje v Pariš na zabave. Poleg tega pa tam spozna francoski narod in se navdu šuje za njega. Od tega koraka ga niti ne odvrne napeto razmerje med obema državama, ki je nastalo radi incidenta v Sudanu ki je vzrok mobilizacijam v obeh državah Diplomati preprečijo grozečo vojno. Leta 1902 zasede an gleški prestol princ Velški kot Eduard VII.• Od njega Francozi mnogo pričakujejo pa tudi Nemci se nočejo odrečti zbližanju z Anglijo. V Marijinih Laz h se kralj z nemškim kancelarjem Bfi lowom in s Oemenceau om. Slednji ima večji uspeh in Eduard VII. se odloči za zvezo s Francijo. Ko prvič službeno obišče francosko prestolnico, je deležen skoraj hladnega sprejema. A kralj pozna Pariš in Francoze in jih zna pridobiti zase. Obisk predsednika Francije v Parizu pa je bilo že pravo zmagoslavje, ki je našlo svoj izraz v politični zvezi, ki je znana pod imenom »Entente Cordiale". Kralj Eduard VII. je umrl leta 1910 z željo, da bi njegovo delo rešilo civilizacijo. — „Orkan", na sokolskem odru. V proslavo 20 letnice ustanovitve društva je sokolska igralska družina pod vodstvom g. Nišelvicerja, vprizo-rila imenovano Nučičevo tragedijo-Snov igre je vzeta iz pretekle svetovne vojne, ki je starejši generaciji še v živem spominu ter nam razkrije življenje in bcrbo slovenskega vojaka, ki ga je tlačila avstrijska pest in ki je pripravljal pot do naše narodne svobode. Ž? z ozirom na temo se pisatelj ni mogel izogniti mamljivim simboličnim prvinam, kar je odmaknilo igro od žive stvarnosti, ki jo čutimo danes pri slehernem koraku. Poleg tega pa so nas razmere postavile še pred drugimi problemi, ki ne dopuščajo nacionalne sanjavosti izza prvih let naše prostosti. In še nekaj moramo povdariti. Vojna psihoza oklepa ves svet z jeklenimi prsti in duši duhove. Odpreš radio: Vojna poročila, Listaš po časopisih: Vojna. Razgovarjai v družbi: Vojna. Večno ista beseda, ki jim ne moreš ubežati. Ne vem, če je z ozirom na vse to> priporočljivo, da k vsemu temu primakne svoj delež še oder. Ideja tragične nacionalne borbe, ki je nazna-čena v igri, je pač tokrat bila za prireditelje močnejša vaba in je zatemnila poglede v trenutne razmere, v katerih živimo. Spričo tega je moral režiser g. Nišelvicer, premagati velike ovire, da izlušči iz igre elemente, ki naj zabrišejo časovne in duhovne odmak njenosti Nučičevega dela. Njegovi igralski rutiniranosti in režiserskim sposobnostim se je to v polni meri posrečilo. Pohvalo pa zaslužijo tudi vsi igralci, ki so se z ljubeznijo lotili dela in se potrudili, da je bila igra igralsko na višini. To velja predvsem za nositelje glavnih vlog gg: Maste-kovo, Bencikovo in Antaliča. Pred vprizoritvijo je podal kratek historiat društva podstarosta g. Nišelvicer, akademik g. Šebjanič pa je odlično recitiral pesnitev, ki je spadala v okvir društvene proslave. Občinstva je bilo mnogo. Igro so v nedeljo popoldne ponovili. K doseženemu uspehu vso priznanje 1 — Sneg se je poslovil. Tako hitro ga je pobralo, da bi si tega nihče ne mogel misliti. V dveh zaporednih nočeh je pritisnil jug in zjutraj so se že pokazali izpod snega zeleni travniki. Marsikod v senci pa bo za spomin na dolgo zimo ostala še tanka plast leda, ki se nikakor noče stopiti. CENTRAL KINO OITTRICH, M. SOBOTA ................................................................................ V soboto 23. marca zvečer ob 6 in >/29. uri V nedeljo 24. marca ob >M-, 6. in >/29. uri V pondeljek, 25. marca ob V24.,6 in 7Z9. Češki velefiim POSTELJA IZ ROŽ V gl. vlogi: LIPA BAAROVA Pri vsakem programu nov „Metro>2urnal" in kulturni Hlm. Vstopnina 10. 8, 5 in 2 Din Postelja iz roi Akademski naslov, a prazen žep ne pomaga mnogo. Zato sta se brezposelna dr. I?an Kuropkin in njegov prijatelj Paul Garden lotila gojiti rož. Oba sta mlada in zaljubljena. Garden obožuje neko doktorico za katero pa pogleduje nečak hišnega lastnika.Gosp. Gingvic pa ima poleg nečaka tadi krasno hčerko, a niti malo ne simpatično ženo, ki hoče preko razmer v katerih živi. Slednjič pade v roke nekemu sieparju, ki ji izmami ves denar češ, da bo sezidal moderen hotel. Mož se loči od žene in se pridruži Garde-nu in Kuropkinu. Skupno gojijo vrtnice. Gospa Hingvic je med tem izgubila ves denar in živi v veliki revščini ter se kesa zakaj ni poslušala moža. Njena nečakinja doktorica Marijana jo izvabi na neko proslavo, kjer se zopet sestane s svojim možem. Vse bridkosti so pozabljene in pred oltar stopita dva mlada para: Hangvic—Dr. Kuropkin in Gardeu—Marijana. Meha] prodajamo še naprej po prejšnji znižani ceni. Prepričajte se — brezobvezno. R9DI0 NEMEC, H. Sobota KOrting Minerva Braun Orion Mende — zastopstvo. STROKOVNA DELAVNICA. Strokovno polnenje auto in radioakumulatorjev. — Za zgradbo evang. cerkve v Selu so darovali sledeči iz Murske Sobote: gg. Benkič Janez, gostilničar 500 Din, Darvaš Aladžr kaplan 100 Din, Kemčny Marko brezalkoholna rest. 150 D, vd. Čarni Etelka (Verteš) 200 D, Ori Janez v tovarni Benko 30 D, iz Poljske ulice 120 D, iz Kroške, Tišinske in Agrarne ulice skupno 288 D, iz Vrtne ul. 120 D, Črnko Jožefo-va Cerkv. ul 50 D, Črnko Rudolf Cerkvena ul. 20 D, v Rakičanu so skupno darovali 295 Din. Vsem darovalcem se najiskreneje zahvaljuje cerkvena občina. — Milijoni v dim. Zanimiva je razpredelnica o potrošenih cigaretah in tobaku v preteklem letu. V Prekmurju, ki šteje nekaj nad 90.000 prebivalcev, smo v enem letu spustili v dim za 7 milijonov in 500 528 din. Na soboški okoliš odpade 4 milijone 760 803 din, na grački okoliš 630 187 din, na lendavski pa 2 milijona 109448 din. Ce primerjamo k tem številkam sosednje sreze, vidimo, da so v ptujskem pokadili za 8 milijonov tobaka, v ljutomerskem pa za 4 milijone in 200 000 din. Največ smo spustili v zrak Drava, potem pa Ibar. Morava cigaret smo pokadili več kot Zeta. — Selo. Pri nas je imela dne 14. marca 1.1. Zveza pol jedel jskih podružnic ustanovni občni zbor. Zbralo se je na občni zbor iz 14 pripadajočih krajev več sto članov. Prisostvovali so še gg. Dr. Bratina, srez. načelnik, F. Bajlec, advokat in b. poslanec ter Franc Novak, zastopnik centrale ZPD iz M. Sobote. Omenjene gospode je pozdravil g. Vaš Karol, predsednik ZPD, nato so v svojih govorih navajali, da bo letos težko delavcem odhajati v Nemčijo. V Francjo bo več delavcev sprejetih in bodo 50% boljše plačani kakor lansko leto, tudi doma na javnih delah se bo precej delavcev zaposlilo z dnevno plačo od 25 do 50 Din. Na koncu obč. zbora so burno pozdravljeni govorniki odili — Kuzma. Učenci tuk. fcmetsko nadaljevalne šole so kot zaključek dvomesečnega učenja vprizorili v nedeljo 10. in 17. marca 5 dejansko igro „Domen". Zanimanje za igro je bilo oba dni naravnost velikansko Prostrana iolska soba je bila oba obakrat gabito polna domačega občinstva. Vsi so bili radovedni kako se bodo fantje odrezali. Igra je bila v vsakem oziru dovršeno podana. Vsi igralci so čast no rešli svojo nalogo. Posebno je ugajal lepi Domen, ki si je znal osvojiti srce vitke Anke. Posrečena sta bila tudi Jurec in graJčak Sova. Največ zabave in smeha pa je nudil berač Urh lz celotne igre in scenerije se je uvidelo, da je bila režija v dobrih rokah. Kakor že večkrat, tako se je tu di danes pokazalo, da se gospa šol. upraviteljica Lavrečlč Albina rada žr tvuje in ne ustraši težkega dela, samo da napravi veselje igra željni mladini in svojim občanom. Tako lepih iger si še želimo I Izpred sodišia Vojaško obleko je kupil. Vereš Štefan iz Dubrovnika je kupil od nekega rezervista, ki je bil zaposien v vojaški krojačnici v Karlovcu vojaško bluzo, hlače in škornje. Po vsth znakih bi Vereš moral vedeti, da so bili ti predmeti državni in zato ga je $o-boško okrožno sodišče obsodilo na 300 Din denarne kazni. Lovski tatovi. Belovič Josip, Kut njak Franc, Šajnovič Josip in Šajno-vič Martin s Šafarskega so šli lovit, seveda brez dovoljenja, fazane in drugo divjačino. Bili so dokaj uspešni, saj so ustrelili 9 fazanov. Vendar so jih orožniki izsledili in Belcvič Josip, da bi se izognil kazenskemu pregonu, je pouujal orožnikom nagrado, če ga ne bi prijavili. Vse to pa storilcem ni mnogo pomagalo in so se tncraii za radi svojega dejanja zagovarjati pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, ki je obsodilo BHoviča na 1 mesec in 20 dni, Kutnjaka na 1 mesec, Šajnovič Josipa na 1 mesec, Šajnovič Martina pa na 14 dni strogega zapora, vse pogojno za dobo 1 leto. PREDNO KUPITE poglejte veliko Izbiro raznih lepih daril za BIRMANCE v izložbi DITTRICH FRANJO urar, draguljar in optik M. SOBOTA, Aleksandrova 17 (prek tiskarne). CENE ZELO SOLIONE. Polovico mlatllne garniture znamke , G are t" 5 HP, ki se nahaja v dobrem stanju, prodam. Naslov BENKO, trgovec, Veščica. Prodam troredno harmoniko po niski ceni. VpraSati je v Borejcih 35. pri Gomboc Jožefu. Občni zbor gasilske iupe Gasilska župa sreza Murska Sobota je dne 16. marca t. 1. priredila svoje letno zborovanje v dvorani grajskega kina v Murski Soboti, Zborovanja sije udeležilo 197 delegatov in 17 čla nov župne uprave. Veliko udeležbo je prištevati temu da je murskosobočka gasilska žup» ena izmed največjih v naši držav«. Zborovanju je prisostvoval tudi odposlanec gasilske zajednic? v Ljubljani g. Kramberger Fratjc k' je točasno urednik .Gasilca" v Mariboru. Predvsem so imeli člani uprave kratko upravno sejo v občinski pisarni nakar so se ob 8y2 uri podali v d o rano grajskega k-na na skupščino Ob 91/4 uri je starešina g. Benko ot»cril zborovanje in pozval navzoče da za kličejo Njegovemu Veličanstvu kraiju Petru II., v znak vdanosti in zvestobe, trikratni živijo, pri čemer je b»la n* gramofonski plošči zaigrana državna himna. Potem je starešina pozdravil vse navzoče, posebno pa odpos!a«ca z» SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Vesele in prijetne velikonočne praznike želi uprava Združenja vsem svojim članom in pripadnikom združenja. Obrati na Veliki petek ostanejo zaprte saiflo popoldne. Cenik veljaven od dne 20. marca 1940 do preklica: Sladkor kocke in prah 1 kg sladkor kristal 1 kg sol mleta bela 1 kg petrolej l it karbid l kg moka pšenična Ogg la 1 kg „ . Ogg Ha 1 kg . „ Og Ia 1 kg Og Ila 1 kg Din 1550 Din 14-Din 150 pšenična za vkuhavanje II 1 kg » » črna 1 kg „ ržena Ia 1 kg . Ha 1 kg „ povprečna 1 kg otrobi pšenični 1 kg otrobi rženi 1 kg moka ajdova Ia 1 kg moka koruzna mehka 1 kg koruzni zdrob (polenta) 1 kg pšenični zdrob 1 kg Kaša prosena 1 kg ječmena kaša (ričet) Din 5 kaša ajdova 1 kg kava pražena 1 kg Din čaj 1 dkg Din Franck ali kolinska škatija a 1/2 Din 10 50 » » » „ „ V« k8 Din 5.50 v „ „ „ Ve kg Din 4 -„ ali kolin, okrogel pak a i/2 kg Din 9 50 » » n » n „ Vi kg Din 5 -» » . » „ » Vb Din 3 50 . » » » » n n V10kg Din 2 25 Kneipp 1/5 kg Din 350 »/2 kg Din 8 Enrilo »/i kg Din 6 V10 kg Din 2 75 Slatina petajnska ali radenska Din 250 Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din Din D n Din D:n Din Din Din D n - do 7 -Din 5 50 88 do 132 -2 50 do 3 7 9 425 4 — 4 25 4 375 3 50 3 25 3 50 3 — 2 75 2-150 4 50 2 25 325 5-4- 1 kg 1 kg 1 kg 1 kg mast svinjska olje bučno Ia olje namizno olje olivno Ia rii rozine surovo maslo metle št. 1 „ št. 2 „ št. 3 ribarice soda Kurjava drva bukove Ia cepanice drva bukove oblice drva mehka drva cepana premog rujav Din 18-1 it 1 it 1 It Din 11 do 20-D;si 20,-Din 18- Dm 32-- do 13 Din 12 - do 16 — Din 30 do 36 Din 12*-Din 13 — Din 14 — Din 5,- do 7 — 1 kg Din 250 premog črn oglje bukovo 1 m3 Din 135 -1 m3 Din 100 1 m3 Din 90,-za 100 kg Din 36.-1 q Din 28 »edmee, 'g. župana Hartnerja in druge vsriliste ter pripomnil, da se sresk načelnik g. dr. Bratina zborovanja n-mogel udeležiti ker je služt^eno zadržan. Poročilo starešine g. Benka je bilo zelo zanimivo. Predvsem je povdaril, da nima uprava z administrativnim p«, snovanjem noben h nedost«tk: v, čeravno je z oz rorn na velikost žu^f jako obširno. Svoje zadovoljstvo je zr. zil nad občevanjem z gasilsko za jtdrrco in povdaril, d3 zajedn c?a z;>a nji čas v glavnem osvaja vse predloge župne uprave in.dopisuje res v tova riškena duhu do olj jasno in hitro Okrožne gasilske veje so %e v I sn skem Ielu iz ršile po ort gramu sr k, r je bil sestavljen, v 17 kr»j:h Na v. jah, ki so se povsod reile pod nadzorstvom članov župne u rave so gasilske čete nastopne v sluhu gas i ske takt ke, ki sr«>o jo že v ietu 1935 v naši župi vpe'jali. Ta t ki fc.< s« uporablja tudi na požarišč h in jt veliki meri le ternu pripis t da nismo imeli v zadnjih letih nobenega k*ta sirofalnega požara, čeravno je rg*i)i velikokrat izbruhnil - vetr, > > e n *uhem vremenu G--s se so g* iij n*j večkrat že ob izbruhu z»du*r , oa pustili, da b' se ri»z«ttirnc. srstd ■» poslopja, ker so v podrobnosti P' itevaSi gasilsko takt ko Nadalje je starešina x h-«« •< g; siice za dela, ki so j h zvršiis v pr ti bližnjega ter priporočal Pianom u.sf e da še nadalje pridno ežbajo 1 n stvom, vsa) enkrat mest r gleda j gasilsti pribor, katerega d bro -t nje ie predpogoj za us -eštu nas«. *• s u čaju potrebe. Z vt*s< \ uš> t d« se število požarov manjša in ji pripomnil, da v februarju in marci t. 1. ni bilo nobenega požara v oba rnočju župe. (Dalje sledi.] raežaEsgEsgraEza® TSLEPHUNKEM RADIO APARAT = 1940. = ogromna izbira O VOKOLES NIZKE CENE! Nalš mesečni obroki Dobi se pri znani trgovini RITUPER ALOJZ) trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter motornimi vozili MURSKA SOBOT AJ Posl. št. I 180/40 - If Dražbeni oklic. Dne 28, marca 1940 ob 15 uri| proda se v Bokrači pri Mavčič Adamu po javni dražbi siedečil predmet: 1 vinska stiskalnica K draženju se bo začelo po-i zivati še le pol ure pa gori na-| vedeni uri. Med tem se lahko tal predmet ogleda. Okrajno sodišče v IHurshi Soiiotij oadel IV, dne 16. III. 1940. 1 4 Din 34 - do 44 1 kg 2 KMETIJSKA PODHUŽKiCA ^A0Ss0KO 5080X0 POŠTA. M. K. v N. Ja posek ?te d il ni prijaviti ter izvršiti samo z dovoljenjem — V. /. v Č. Za predivo najpriporočsjivi ie ruski in nemški lan. — S. F. P Za zdravljenje smrdljive žabice v konjskem kop tu poskusite „Villatovo raztopnino" (Villat!o-sung). Kopito je izrezali, držali čisto in na suhem. — F. F. v B. Za vse svinje, posebno za praseta je vogelje ne samo zdravo, nego potrebno. Najboljše je lipovo vogelje Če tc redno dajate, je prebava in rast odlična, pa svinja ne bo glodala lesa. — J- J v R. Menjalna pogodba je potrebna samo in za prenos zamenjanih zemli šč ni nikake takse — K. K. v Š Radi kmetske zaščite cbie inenjeno zemljišče se more prodati z dovoljenjem Priv agrarne banke P. I v K. Rženi otrob ma več beljakovine kakor koruza, zakaj se daie nadomestiti z drago ko ruzo, Rržeii olrob goveja živina najbolje izkoristi, za Svinje, posebno praseta je premočan. — L. S. v L. Od mraza zdignjenc setvo zvalekajte kakor hitro morete r,a njivo. Branjenje za pšenico i n ječmenovo se tev je koristna, ali preje kot dob prvo ko-lenco, rž pafriije dobro bratiali — C J v P Zabranite dotek vode v gnojnično j:tmo ker taka gnojnica nima redn sti. Radi enako merne razdelitve gtioiniee na travniku pa je priporočljivo dodati eno tretjino vode, ali samo neposredno pred raz ažanjem v g"oj nični sod. Kmetske misli o draginji. (Kumc) D< dela kmet d"? no povprečno 17 ur; tega menda ti kdo ae more za ■ m-kati, kdor ve, d <. pora vstati icmet esto ob dveh zjutfaj, k j gre kosit ter spat ob des-e^h enaist h z »čer, ker tako -zahteva od rjega vie, kar je okoli njega. Znaj trpij^ja, k ga teč! kmet' skozi ceio leto .-n ■ro' ienr opravilu z tf h ' za daevom, torej nit,' v najmainiži me-r ni poplačan; o eitssstenčnem m nii murnu kmet ne more govoriti, o ž;y-ijersskem standardu se pa narava<^st u^e s »uičaii v razgovore Navzlid temu pa se nsjdej > ljudje, ki prezrejo vse to te brez človsike objekt,vnesti -ia gled« n - že stvarno dokaza e udarce še molče ali naravnost udsrjajd po kn etu ne da bi odkrito povedali da iiri vse ti rem kmrt n; krivec ttmvefi le ^rj-rs", ki sam čaka na res Ae*) ia ».templjev/ časa, v kat?