Januar 2004 Številka 1 Letnik V ice iz "«■'NA MOKA V(Y " MORAVČ^ TOO SVOBODE' Konica Domžal Ljubljanska 58 ,230 Domža/c ademski kipar januar 1894 - 4. april 1979 njice-Ljubljana-Dunaj-Praga-Češnjice-'Ijana 'elepič o njem: "Spada med utemeljitelje erne ga kiparstva." obema vojnama razstavlja po domovini in ropskih mestih. a medalja na svetovni razstavi v Parizu leta 1950 prejme Prešernovo nagrado. "OSpektivna razstava v Moderni galeriji V Ljubljani, kjer aprila ¡979 umre. lovi na Moravškem: doprsni kip Frana Detele furkovi hiši, Tomanov nagrobnik, Sejalec v spomenik padlim. Žagar, Majda, Družina, doprsni kipi To-Seliškarja, Ivana Cankarja, Dekle z vrčem, lica, Udarnik, ... Tine KOS: Avtoportret Tomanov nagrobnik, Moravče oo (D O) 0) >o > e O) > >00 O KULTURNI DOM MORAVČE KOLEDAR PRIREDITEV - sobota, 31.01.2004, ob 19.uri komedija Toneta Partljiča »Čaj za dve« v izvedbi gledališke skupine iz Senovega. Skupina je dobila na letošnjih Čufarjevih dnevih najvišjo nagrado za najuspešnejšo skupinoleta. Komedija je postavljena v dom upokojencev, kjer se v sobi srečata upokojena gledališka igralka in neuglajena kmetica, ki ji je gledališče španska vas. Njuno skupno bivanje prerašča v pravo katastrofo, iz katere se skuša zdaj ena, zdaj druga umakniti. Vrsta zapletov, ki jih odlikuje prvovrstna igra, je več kot odličen razlog za obisk predstave. ABONMA IN IZVEN. Predprodaja vstopnic po 1.000 SIT v M- marketu in Centru Resnik ter uro pred predstavo v avli KD po 1.300 SIT. (Predprodaja vstopnic bo na voljo do vključno sobote, 31.01.2004 do 12.ure). KULTURNI DOM MORAVČE GLEDALIŠKI ABONMA Sobota, 31 januar 2ambar. Tiskarna Januš je glasilo tiskala v 1500 in 1550 izvodih. K nadaljnjemu sodelovanju sem povabila prav vse dopisnike, ki hočejo sodelovati pri svojevrstnem zapisovanju kronike kraja m v tem vidijo pomen. V razpravi so sodelujoči opozorili na pomanjkljivost, ki so po mnenju nekaterih udeležencev: da časopis ne poroča o perečih problemih, da je v časopisu včasih česa preveč (cerkvene teme, kultura), da ne prinaša križank, da so poročila s sej OS preveč suhoparne brez odraza »žolčnih« razprav in prizadevanja svetnikov, ... V predlogih za peti letnik je bilo povedanega veliko zanimivega. Toda ob vprašanju, kdo bi posamezno rubriko pripravljal, so tudi ideje dobile bolj realne razsežnosti. Naslovnice bodo tokrat prinašale predstavitve znamenitih Moravčanov, ki so s svojim delom »ušli« preko občinskih in državnih meja, naproti Evropi. Nekaj predlaganih novosti pa preberite v prvi številki Novic iz Moravske doline, ki so že med vami. Sodelujoči so se v celoti strinjali s predlaganim načrtom izhajanja v letu 2004. Tako bo praviloma skoraj vsak mesec, to je desetkrat v letu, časopis prišel na vaš dom. Vaša odločitev pa je, ali ga boste vzeli v roke, prelistali in se seznanili z dogajanji v domačem kraju ali pa bo končal med drugo odvečno navlako. Naj vas ob novem letniku goreče in iskreno povabim k sodelovanju, saj le z. različnimi pogledi lahko prikazujemo dokaj realno sliko časa in dogajanja, v katerem smo. BERNARDA M A L, odgovorna urednica SEJMI V MORAVČAH V LETU 2004 Semanji dnevi bodo v letu 2004 naslednje dneve: Matijev sejem 24.februar Veliki ponedeljek 5. april Janezov sejem 17. maj Alojzijev sejem 21. junij Jernejev sejem 31. avgust, torek po sv. Jerneju Martinov sejem 11. november Sejem v decembru 17. december Povzeto po knjigi Staneta Stražarja Moravska dolina V tej številki preberite Županjina stran........................................4 Javna pobuda.............................................5 Odbori so se sestajali.................................7 Vandalizem med nami..............................8 Občni zbor Društva podeželske.......11 Podarimo očem nasmeh.........................14 Častni član PD Moravče...........................17 Mladi vabijo mlade...................................21 Tine Kos, kipar..........................................24 Pisma bralcev...........................................26 Naslednja številka Novic iz Moravske doline bo predvidoma izšla 27. februarja. Vaše prispevke pričakujemo do 12. februarja. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem '< okvirčku. Novice iz Moravske doline 30. januar 2004, Letnik V, Številka 1 Fotografije na naslovnici: B. Mal, F. Kos Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal. E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022.' Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Medij Novice iz Moravske doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! V__J Spoštovane občanke in občani! Čeprav smo si komaj dobro oddahnili od praznikov, je prvi mesec novega leta že naokrog. Kljub temu se bom še za trenutek pomudila ob prazničnih prireditvah in koncertih, ki so pripomogli k lepšemu praznovanju v vseh delih naše občine. Začelo se je z miklavževanji, s katerimi so številni »Miklavži« polepšali december našim najmlajšim občanom. Zato gre pohvala vsem tistim, ki ste s sredstvi krajevnih skupnosti, društev ali s sredstvi občine pričarali dobroto sv. Miklavža ter z igricami, pesmijo in darili razveseli večino otrok v občini. Nadaljevalo se je s praznovanjem božiča, ki nas vsakič znova nagovori s svojim sporočilom o miru in ljubezni v družini in družbi To praznično vzdušje se stopnjuje z božičnim koncertom in dnevom samostojnosti, novoletna koncerta na Vrhpolju in v Moravčah pa nam naznanita, da je novo leto že tik pred vrati. Vstop v novo leto ste mnogi dočakali oh prazničnem soju raket, bakel, pohodov in zdravic. Moravčani smo lahko upravičeno veseli, koliko duhovnega in kulturnega bogastva nam ponujajo prav domači kraji in ljudje, zato o dolgčasu in enoličnosti lahko govorijo samo tisti, ki sami k temu vzdušju ne prispevajo niti toliko, da bi se udeležili katere izmed številnih prireditev. V decembru je Občina Moravče izdala tudi knjižico Peški apnenec z vzhodnega dela Moravske doline, v kateri odkrivamo bogastvo kamnin in kamnoseških izdelkov, napisal pa jo je dr. Anton Ramovš ob sodelovanju geološkega krožka OŠ Jurija Vege pod mentorstvom Maje Gerčar. Takoj po novem letu se je znova začelo intenzivno delo občinske uprave in vseh odborov občinskega sveta in svetov KS. Na skupnem srečanju smo v Kulturnem domu predstavili osnutek Proračuna za leto 2004 in Načrta razvojnega programa od 2004 - 2007. Na sestankih odborov in svetov krajevnih skupnosti so bile podane pripombe, ki sem jih po možnosti vključila v proračun in razvojni program. Seveda pa je jasno, da je tudi letos veliko več želja, kot jih je možno upoštevati. Zaradi naše največje investicije, izgradnje prizidka k vrtcu, je manj sredstev za druge potrebe. Vedno znova se ob sprejemanju proračuna pojavljajo pritiski na občinsko upravo in županjo, češ da nismo vključili še te ali one ceste, vodovoda, javne razsvetljave, kanalizacije,... Vsakič je treba proračun sestaviti glede na razpoložljiva sredstva in prioritetne naloge, pri tem pa seveda ni mogoče vsem ustreči. V osnutku proračuna za letošnje leto predlagam nadaljevanje izgradnje prizidka k vrtcu, nadaljevanje in pretežno dokončanje del na kanalizaciji Krašce, asfaltiranje nekaterih že rekonstruiranih cest (Dešen - Zg. Prekar - Ribče; Drtija, Sv. Andrej, Limbarska gora, Log, Ples, Hrastnik), druge so razvrščene po načrtu v naslednja leta. Ker je na nekaterih vodovodih veliko okvar in izgub vode, moramo obstoječe cevi na nekaterih odsekih zamenjati z. novimi. Uresničevanje razvojnega načrta pa bo seveda odvisno od dotoka finančnih sredstev, zato ga ho potrebno vsako leto usklajevati s finančnimi zmožnostmi. Na področju kmetijstva predlagam sredstva, poleg že ustaljenih postavk, tudi za sofinanciranje projektov in za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v povezovanju s turizmom. Upam, da vam je letošnji koledar vsaj malo pričaral skrivnostni svet ob Rači, kjer ob sodelovanju Zavoda za naravno in Zavoda za kulturno dediščino postopoma uresničujemo načrt učno sprehajalne poti, ki bo vključevala kulturne, naravne in etnološke znamenitosti tega območja. Del vsakoletnih sredstev je namenjenih tudi obnovi gradu in drugih spomenikov v občini. V razvojnem programu pa med drugim načrtujemo obnovo podružnične šole na Vrhpolju, ureditev trga v Moravčah, ki naj bi sovpadala z rekonstrukcijo državne ceste in z izgradnjo pločnikov in javne razsvetljave skozi Moravče, razvoj športa, izgradnjo prizidka k ljudski knjižnici, razvoj poslovno obrtne cone, nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema proti Zalogu in začetek izgradnje čistilne naprave in kanalizacije Vrhpolje. Ponovno poudarjam, da bo realizacija odvisna od razpoložljivih sredstev v vsakoletnem proračunu. Še kratek odgovor na pismo gospodične Maje Hren, kije bilo objavljeno v decembrski številki Novic iz Moravske doline: Gospodična Maja Hren, iz napisanega je razvidno, da ste premalo poučeni o delovanju občine, ki posluje v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in v skladu z Zakonom o financiranju občin. Tako občina vsako leto sprejema na Občinskem svetu svoj proračun, iz katerega so razvidni vsi prihodki in odhodki občine in kije objavljen v Uradnem vestniku občine Moravče, zato tudi ni nobena skrivnost in ga lahko vidite tudi vi, samo če to želite. Ker predvidevam, iz katerih virov dobivale »verodostojne« podatke, se sploh ne čudim, da gledate tako črno na delovanje občine in občinske uprave. Kdor pri delu občine namerno spregleda vse pozitivno in išče samo napake, kijih še potencira, jih bo vedno lahko tudi našel. Lahko pa trdim, da se zaposleni v občinski upravi, kijih verjetno niti ne poznate, po svojih močeh trudijo uresničiti zastavljeni program dela. Pri tem so pogosto izpostavljeni tudi neopravičenim kritikam in obtožbam, saj se pri svojem delu srečujejo s problemi lastništva zemljišč, s spori okrog cest in mej, s plačevanjem različnih obveznosti občanov, skratka z vsem, na kar smo ljudje še posebej občutljivi. Vsi tudi ne poznajo zahtevnega dela zaposlenih na občini, kijih hitro spreminjanje zakonodaje, povečevanje obsega dela in nove naloge, postavljajo nenehno pred nove izzive, s strani občanov pa pod stalno kontrolo in kritiko. Na srečo pa nam vsem skupaj dajejo novega poguma in moči za delo tudi neredke pohvale občanov, ki opazijo naš trud in pozitivne spremembe. V dvajsetletnem poklicnem delu z mladino sem si nabrala kar nekaj izkušenj, zato bom vedno podpirala tiste skupine mladih, ki se »grupirajo«, kot pravite vi, če s svojo dejavnostjo uresničujejo program, ki jim je v rast, v spodbudo in doprinese k razvoju mlade osebnosti. Nikoli pa ne bom podpirala nekaj, kjer bi bili mladi brez obvez, ker se tako zbiranje brez. pravega cilja in vodstva rado kaj hitro sprevrže v negativno smer. Verjamem, da želite delovati pozitivno in veliko dobrega narediti, vendar tega ne boste dosegli s kritiko vse vprek, ampak z dejanji. Če želite o delovanju občine, o tekočih stroških, kijih ima občina, in o investicijah izvedeti kaj več, se lahko oglasite v občinski upravi, marsikaj pa lahko izveste tudi iz. našega občinskega glasila, informativne oddaje Občine Moravče na ATV Litija ali pridete na seje Občinskega sveta, ki so odprte za javnost. Ker ste še mladi in neizkušeni, vam ne zamerim vaših kritičnih besed, ki izhajajo v glavnem iz. nevednosti, da ne rečem iz zavedenosti, pač pa vam predlagam, da se v prihodnje bolj poučite o stvareh, ki vam niso povsem jasne in se pogovorite o njih s tistimi, ki to problematiko bolje poznajo in ne kritizirajo zgolj iz. političnih ambicij, da ne rečem razočaranja. LJUDMILA NOVAK, županja P.S. Vsem, ki ste mi v teh dneh pisno ali ustno izrekli sožalje ob smrti očeta, se udeležili pogreba in sv.maše, se iskreno zahvaljujem. Bolečine si ne moremo odvzeti, lahko pa drug drugega v takšnih trenutkih opogumljamo. JAVNA POBUDA Občina Moravče je solastnica v deležu 12% počitniškega doma na Krku, ki se ponovno daje v najem. Postopek vodi Občina Domžale kot večinska lastnica. Na podlagi 60. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. List RS, št. 12/03) in na osnovi Programa o upravljanju počitniškega doma na Krku z dne 7.1.2004, Občina Domžale objavlja JAVNO PONUDBO ZA ODDAJO POČITNIŠKEGA OBJEKTA V NAJEM Predmet razpisa je: najem počitniškega objekta na Krku, Lišina 10, Vantačiči na Krku, kvadrature 519 m2 z 11. sobami, jedilnico, sanitarjami in drugimi pripadajočimi prostori vključno z zemljiščem pare. št.: 1591/5, 1591/42, 1591/43, 1591/44, 1591/45 in 1591/ 46, 1591/57, 1591/58, 1591/59,1594/ 8,1594/11 in 1593/1vsek.o. Sveti Anton v skupni izmeri 2.537 m2 z namenom izvajanja dejavnosti letovanja otrok. Ponudbe morajo vsebovati višino mesečne najemnine, ki jo je ponudnik pripravljen ponuditi za najem. Plačilo najemnine je bistvena sestavina pravnega posla. Dosežena najemnina se bo ob sklenitvi pogodbe preračunala v EUR, tako, da se bo najemnina zaračunavala vsak mesec v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije za EUR. Najemnik bo dolžan poleg najemnine plačevati obratovalne in druge stroške, ki se nanašajo na objekt kot so: ogrevanje, električna energija, telefon, komunalne storitve in vse javne dajatve. Dom se oddaja z namenom prednostnega zagotavljanja organiziranja letovanja otrok in mladine iz območja solastnic počitniškega doma za dobo 15. let. Kandidira lahko pravna ali fizična oseba, ki je na Hrvaškem registrirana za opravljanje dejavnosti organizacije letovanja otrok in mladine. Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente: 1. Dokazilo, da je ponudnik registriran na Hrvaškem za opravljanje dejavnosti organizacije letovanja otrok in mladine. 2. Podatke o plačilni sposobnosti, potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih in potrdilo da ponudnik ni v stečajnem postopku oz. postopku prisilne likvidacije, ki jih izdajo pristojni hrvaški organi. 3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih. 4. Ponudbeno ceno v EUR. 5. Dokazilo o plačani varščini za zavarovanje resnosti ponudbe. 6. Izjavo ponudnika, da se strinja z osnutkom pogodbe. Ponudbe morajo biti podane v slovenščini, razen dokazil, kijih izdajo pristojni hrvaški organi. Ponudbe z označenimi dokazili od 1 do 5 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za premoženjske zadeve LJUBLJANSKA 69, DOMŽALE s pripisom: »ZA JAVNI RAZPIS, Počitniški dom na Krku, P.P. - NE ODPIRAJ«. Rok za oddajo ponudb je 30 dni od objave v Uradnem listu RS (objavljeno 16 1.2004, zadnji rok za oddajo ponudb je 16.2.2004) . Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolne in nepravočasne vloge se zavržejo. Pri odločitvi o oddaji počitniškega doma v najem bo komisija ob izpolnjevanju pogojev iz pogodbe in tega razpisa upoštevala kot merilo: - ponujeno višino najemnine, ki je lahko ponujena licitacijsko 80 točk - reference s področja opravljanja dejavnosti letovanja otrok 20 točk (1 referenca = 1 točka) Naročnik je na ponudbo vezan 60 dni od roka za oddajo ponudbe in je v tem času dolžan skleniti najemno pogodbo. Ponudniki morajo, kot dokaz za resnost ponudbe v roku za oddajo ponudbe na transakcijski račun Občine Domžale št.: 01223-0100001491 (namen nakazila »varščina za resnost ponudbe - P.P. Ljubljanska 73, Domžale«), nakazati polog v višini 1.000.000,00 SIT, ali bančno garancijo v isti vrednosti. Varščina za resnost ponudbe se bo izbranemu ponudniku vštela v najemnino za najem počitniškega doma. Neizbranim ponudnikom pa se bo varščina v roku 30. dni od zasedanja komisije vrnila. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri. Informacije o ogledu objekta, najemni pogodbi in ostalim v zvezi z razpisom dobite na Oddelku za premoženjske zadeve Občine Domžale, Ljubljanska 69, Domžale oz. po telefonu št. 01/72-20-100 int.187. Naročnik si pridržuje pravico, da lahko postopek javne ponudbe do sklenitve pravnega posla ustavi in ne izbere nobenega ponudnika. POVABILO K SODELOVANJU Na podlagi 17. člena Statuta Občine Moravče in 10. člena Pravilnika o pri znanjih Občine Moravče vabimo vse občane Moravč, društva, podjetja, za vode, da do vključno srede, I8.febru arja 2004, do 12. ure pošljete Občini Moravče, Trg svobode 4,1251 Moravče svoje PREDLOGE ZA DODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ: - ZA ČASTNEGA OBČANA - PLAKETO OBČINE PRIZNANJE OBČINE Naziv častnega občana občine se podeli posamezniku, ki doseže pomembnejše trajne uspehe na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem, kulturnem, športnem, vzgojno-izobraževalnem in humanitarnem področju. Plaketo občine se podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim mestom in podjetjem, organizacijam in posameznikom iz, tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih področjih dela pomembno prispevajo h gospodarskemu in političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov. Priznan/a lahko dobijo posamezniki, skupine, organizacije in skupnosti, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe, kakor tudi posamezniki, ki niso občani Moravč, so pa bili rojeni na območju občine, ali so živeli določen čas v občini in so s svojim delovanjem in dosežki bistveno prispevali k ugledu kraja. Predlogi za podelitev priznanj morajo vsebovati naslednje podatke: 1. podatke o predlagatelju 2. vrsto predlaganega priznanja občine 3. podatke o predlaganem prejemniku priznanja 4. obrazložitev k predlogu 5. dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi Priznanja bodo predvidoma podeljena ob občinskem prazniku. Morebitna dodatna pojasnila lahko dobite pri Sonji Vraz, direktorici občinske uprave, po tel. 723 - 12 - 29. Občinska uprava Občine Moravče Moravske doline Pomembna so dejanja SDS Za nami je še eno leto in čas je, da ocenimo in komentiramo delo županje, občinske uprave in Občinskega^ sveta. Sodelovanja z. OO SDS tudi v preteklem letu ni bilo, saj županja že v osnovi zavrača naše predloge in načrte. Tudi z. delom občinske uprave nismo zadovoljni, vendar pa bi bilo krivično obsojati samo delavce uprave, saj jo vodi županja in za njihovo delo nosi vso odgovornost. Material za seje je slabo pripravljen in tako je v preteklem letu Občinski svet kar nekaj predlogov uprave in županje zavrnil in spremenil. Potrebno je bilo veliko prepričevanja, da so županja in svetniki vladajoče večine (Nsi, Neodvisni, SMS in SIS) popustili. V fazi sprejemanja je nov prostorski plan, ki bo v marsičem začrtal razvoj občine. Že v preteklosti smo imeli primere, ko so se nekateri svetniki in njihovi prijatelji okoristili na račun informacij in svojega vpliva. Tudi sedaj ni nič drugače, saj nekateri z. zemljišči mastno služijo, kaže pa, da se bo to dogajalo še naprej. V tej zvezi se pojavlja sedaj tudi vse bolj aktualna tema obrtne cone in obvoznice. Občani, ki želijo videti in slišati, kaj se dogaja na sejah Občinskega sveta, se lahko teh udeležijo in se sami prepričajo, kaj se na njih dogaja. Seje se lahko brez vabila udeleži vsak občan. Županji predlagamo, da se v lokalnem časopisu in televiziji ATV pravočasno objavijo termini sej Občinskega sveta. V časopisu bi moralo biti posvečeno več pozornosti in prostora posameznim perečim točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet že večkrat obravnaval (»stara Rašica«, »milijonsko posojilo časopisu Brazde«, itd.). Občane zanima, kaj se dogaja, kakšne odločitve se sprejemajo in kako kdo glasuje. Na televiziji bi se moralo pokazati več razprav svetnikov na sejah Občinskega sveta in ne le iz konteksta vzete posamezne izjave in poročila, v katerih nam oblast vsiljuje prepričanje, daje vse v redu. Dejstvo je, da smo priča zastoju v razvoju občine. Pristopamo znova in znova k novim razvojnim projektom, ki nam jih ponuja država in njene institucije. Občina ima v večini primerov od njih manj koristi, kol pa nas stanejo projekti. Pred volitvami so se vsi kandidati za župana (tudi sedanja županja), politične stranke in Neodvisna lista zavzemali za gradnjo doma starejših občanov, ki bi prinesel potrebna nova delovna mesta in nov razvojni ciklus. Seveda pisali, obljubljati in s tem bili všečen ljudem je nekaterim pisano na kožo. Sedaj, ko je potrebno delati, pa je nešteto izgovorov, problemov in ovir. Potrebno je povedati, da sedanja oblast tega enostavno ni sposobna narediti. Na žalost pa je tudi že veliko svetnikov pozabilo, kaj so govorili in pisali v svojih predvolilnih nastopih in programih; sedaj le tiho sedijo in na samo njim razumljiv način zastopajo svoje volivce, glas pa povzdignejo samo v primeru, ko je to v njihovem osebnem interesu. OO Slovenske demokratske stranke Dne, 23.12.2003, je bil tradicionalni letni zbor članstva Občinskega odbora LDS Moravče. Prisotni člani in simpatizerji smo se najprej pogovarjali o stanju v občini. Nato smo se pogovarjali o nalogah, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Pri tem smo se osredotočili na priprave za volitve v evropski parlament in državnozborske volitve. Za vse predvolilne in volilne zadolžitve, ki jih bo imela stranka v zvezi z. dvojnimi volitvami, je članstvo pooblastilo predsednika 00 LDS, ki bo preko organa stranke organiziral ustrezne aktivnosti, v katere se bomo vsi člani aktivno vključili. Pogovarjali smo se tudi o Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je v povezavi z nastajajočo regionalizacijo oz. ustanovitvijo pokrajin. Pred razpletom je tudi t. i. tehnični zakon o izbrisanih, kije postal preizkusni kamen za vrednote, ki združujejo liberalne demokrate v LDS. Pri tem so člani izrecno opozorili na razliko vrednot, kijih zagovarjajo koalicijske stranke, ter nesprejemljivo in neodgovorno manipuliranje opozicijskih stran na račun človekovih pravic ter izrabljajo to tematiko v predvolilne namene in pri tem spregledujejo, v kako nevarno igro za medčloveške odnose se podajajo. Pri razpravi o formiranju regij in pokrajin smo bili mnenja, naj se s prenosom določenih obveznosti s strani države ter občin pre-zaposli delavce iz zgoraj omenjenih institucij v novo nastale regije in pokrajine, s čimer bi se izognili povečanju skupnega števila delavcev v javni upravi. Pri tem pa je bilo v razpravi zlasti poudarjeno, katere stvarne in krajevne pristojnosti bodo regijam določene za urejanje oz. odločanje. Zbor smo zaključili v prijetnem vzdušju in si zaželeli zdravja, miru ter delavnih uspehov v novem letu 2004, ker želimo tudi našim občankam in občanom. STANE RAVNIKAR, predsednik 00 LDS Moravče ZDRUŽENA LISTA socialn i h dem ok ratov Občinski odbor Moravče ZLSD Slovenije je bila sprejeta v stranko evropskih socialdemokratov na kongresu v Barceloni leta 1995, čeprav ni izpolnjevala dveh temeljnih pogojev: da je članica socialistične internacionale in da je matična dežela članica EU, oz. da ima status kandidatke za EU ali vsaj pridružitveni sporazum z EU. Vodstvo stranke evropskih socialdemokratov je sprejem ZLSD kljub neizpolnjevanju predpisanih pogojev utemeljevalo z dvema argumentoma. Evropska social-demokracija je želela: 1. popraviti napako socialistične internacionale, ko na svojem kongresu v Berlinu leta 1992 tedanje Stranke demokratične prenove Slovenije ni sprejela v svoje članstvo; 2. jasno manifestirati svoje ne strinjanje s tedanjo (zlasti italijansko) politiko oviranja sprejetja asociacijskega sporazuma z EU. Slovenija je po mnenju Stranke evropskih socialdemokratov že takrat v celoti izpolnjevala pogoje za sklenitev asociacijskega sporazuma, ZLSD pa za članstvo v Socialistični internacionali, zato je Stranka evropskih socialdemokratov mimo formalnih predpisov, iz vsebinskih in političnih razlogov ZLSD sprejela v svoje vrste. V delegaciji poslanske skupine socialdemokratov v Evropskem parlamentu je kot predstavnik novih članic EU tudi poslanec ZLSD in opazovalec v evropskem parlamentu Feri Horvat. Občinska organizacija ZLSD MORAVČE Mn\ /1 /■»a i -7 Grenak priokus po prvem letu mandata v Občinskem svetu Minilo je prvo leto mandata občinskega sveta in s tem tudi čas za kratek pogled nazaj. V prvih mesecih je za ne poznavalca (novoizvoljeni svetnik) celo kazalo, da so bo dalo kaj spremenili na bolje, vendar sem hitro spoznal, da je to le farsa. Tudi v moravškem občinskem svetu velja pravilo: »če nisi z nami, si proti nam«. Torej poglejmo. Pri sprejemanju občinskega proračuna spomladi lansko leto sem opozoril, da je nesprejemljivo, da se vzdrževanje čistilnih naprav financira iz proračuna, nadalje celo vzdrževanje kanalizacije. Pa so mi odgovorili, da ne poznam razmer. V pre-dosnulku proračuna za letošnje leto sta ponovno obe postavki. Nesprejemljivo je tudi dolgo pridobivanje projektne dokumentacije, ki traja po dve in celo več let. Malo sem se pozanimal pri projektnih organizacijah. Po njihovih zagotovilih traja pridobivanje projektne dokumentacije pol leta. Iz. tega sledi, da so postavke v proračunu namenjene, da bi se zavajalo občane, kako zelo se upoštevajo njihovi interesi, po drugi strani pa si županja zagotovi nekaj sredstev, da jih po svoje razporeja. Tak primer je projekt vodovod Stegne, za katerega je bilo v dveh letih namenjeno J5. J20.000,00 SIT, realizirano za projekt 1.910.000,00 SIT , prerazporejeno 13.200.000,00 SIT. Naslednji primer je projekt za vodovod Pogled - Podstran - Dole, za katerega je bilo v dveh let namenjeno 3.400.000,00 SIT, realizirano pa nič. Omenjena postavka pa se vleče skozi proračun že štiri leta. Po mojem prepričanju je takih slučajev še veliko. Še nekaj o obnašanju Občine do varovanja okolja V pretekli številki Novic iz Moravske doline sem postavil vprašanje in istega tudi na seji Občinskega sveta: »Kaj je občina naredila, da ustavi dovoz raznega gradbenega in odpadnega materiala v vrtačo na Vrhpoljah?«.Odgovorjeno mi je bilo, da so obvestili inšpekcijo. Edini pisni dokument, daje bilo to storjeno, je datiran na avgust 2003. Torej naša občina potrebuje polnih osem mesecev za kratek dopis. To pa je tudi vse, kar je bilo storjeno! Ups, opravili so še ogled in ugotovili, da je nekdanja vrtača poslala preorana površina. Ugotovili so še, da jim je nekdo preplastil del občinske ceste, za kar prav tako niso dali soglasja. Spregledali pa so drugo omenjeno vrtačo (Šajčeva jama), o kateri sem tudi spraševal na seji občinskega sveta. O tej vrtači je bilo prav tako že pisano v Novicah iz Moravske doline v letu 2002. Mogoče želno pričakujejo obvestila, daje tudi ta vrtača postala preorana površina. Sprašujem, v čigavem interesu Občina ni ustavila uničevanje vrtač kraškega izvora? REBOLJ MARTIN, svetnik ZLSD Javna predstavitev predosnutka letošnjega proračuna in Osnutka Razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2004-2007 V tednu od 12.do 16.januarja so potekali sestanki odborov z različnih področij. Njihova osnovna naloga je bila, da se pogovorijo in predlagajo županji spremembe v predosnutku proračuna, ki ga je županja v ponedeljek, 12.1. 2004, javno predstavila v kulturnem domu v Moravčah. Poleg predosnutka proračuna za leto 2004 je spregovorila o srednjeročnem planu Občine Moravče za obdobje 2004-2007. Le-ta obsega tabelarni del in 40 strani obsegajoči tekstualni del. V njem je razvidno štiriletno načrtovanje razvoja občine na vseh področjih njenega delovanja. Presenetljivo je bilo, da se udeleženci niso odzvali povabilu k razpravi. Morda je bilo podatkov preprosto preveč. To se je skozi teden tudi pokazalo, ko so potekala dokaj živahna zasedanja odborov. Kratka poročila si lahko preberete v nadaljevanju tega prispevka. Odbor za gospodarstvo Sestanek je bil sklican za ponedeljek. Udeležili so se ga le trije člani, pred-sedujoči Danijel Cerar, Ivanka Kocjančič in Stane Ravnikar ter predstavnik Občine Moravče Franci Kos. Njihov sestanek je bil izjemno kratek, brez razprave in argumentiranega zavračanja celotnega županjinega predloga za delitev finančnih sredstev za področje gospodarstva. Predsednik je pojasnil le sklep, v katerem navajajo, da se z gospodarskim delom proračuna v celoti ne strinjajo. Takšna odločitev je posledica popolne negacije razvojnega programa, ki ga je gospodarski odbor že pred časom javno predstavil v kulturnem domu. MAL Odbor za zdravstvo in socialne zadeve Dne, 13.01.2004, so se zbrali člani Odbora za zdravstvo in socialne zadeve z namenom pregledati predlog proračuna za področje zdravstva in socialnih zadev za leto 2004. Prisotni na tokratnem sestanku predsednik odbora Stanislav Ravnikar in člani ga. Cerar, g. Rebolj, g. Majdič, g.Štefan in g. Učakar (odsoten je bil g. Prašnikar) so se strinjali, da gre pri predlaganem proračunu za 5-6% zmanjšanje sredstev glede na prejšnje leto, kar pa je po mnenju prisotnih pričakovano. Posamezne predlagane postavke tako ostajajo približno enake lanskim, le Društvu paraplegikov so namenjena precej okrnjena sredstva, zato bo odbor zahteval pojasnilo. Pri postavki Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet (moravška skupina se imenuje Kranjska lilija) pa so predlagana sredstva za l. 2004 sicer večja kot lani, vendar pa to društvo zaradi velikega zanimanja namerava ustanoviti novo skupino, kar pomeni, da bo potrebno izobraževanje novega voditelja, ki naj bi ga plačala občina. Ker tudi predlagana sredstva ne bodo zadoščala za delovanje dveh skupin in ker želijo člani odbora bolje spoznati delovanje in namen tega društva, sta se g. Ravnikar in g. Učakar odločila, da se bosta udeležila enega od sestankov te skupine. Odbor za zdravstvo in socialne zadeve je na koncu sklenil, da se bodo pred sprejetjem proračuna sestali še enkrat. Do takrat pa bodo skušali pridobiti odgovore na odprta vprašanja in se podrobneje seznaniti z navedeno problematiko. NEVENKA MAR0LT Odbor za otroško varstvo, osnovno izobraževanje in raziskovanje Sestal se je 14. 1.2004 ob 16. uri v sejni sobi Občine Moravče. Udeležilo se ga je 6 članov, predsedovala pa mu je Renata Vidergar. Sestali so se, da hi obravnavali predosnutek predloga proračuna. Opozorili so na dokončanje sanacije šole na Vrhpoljah, ki še ni dokončana. 1 Eva Karažija, ravnateljica šole, je opozorila na vsaj za 5% prenizko postavko za materialne stroške šole. Ker pogoji za devetlelko zahtevajo ustrezna učila in opremo, pomeni, daje na postavki za nakup le-teh premalo okoli 400.000 SIT. Za jesen pa se načrtuje izselitev vrtca v nove prostore, kar pomeni ponovno pleskanje in opremljanje. Zato ho odhor županji predlagal novo postavko v proračunu oprema učilnic. V razpravi so pojasnili visok strošek za prevoze učencev in prevoze na nevarnih poteh. B. DORIC Odbor za urejanje prostora in komunalnih zadev Na sestanku, ki je potekal v sredo, 14.1., od 16.ure dalje, so sodelovali Ivanka Kocjančič, Vinko Ravnikar, Martin Rebolj, Anton Stenko, Metod Vidergar in Franc Capuder, kije sestanek odbora tudi vodil. Kot predstavnik Občine je sodeloval Marjan Bricl, vodja oddelka z.a komunalno dejavnost. V uvodu je Franc Capuder opisal celostno podobo komunalne infrastrukture na območju občine, saj sije ogledal stanje na terenu. Posebej se je opredelil do medsebojnih človeških odnosov, ki so v nekaterih vaseh močno načeti in osebni interes nadvlada družbenega. V takšnih primerih je izvedba gradbenih del močno otežkočena, zamudna ali pa se celo prekine. Po predstavitvi komunalnega dela Razvojnega programa za obdobje 2004-200?', so se z. njim strinjali. Pri Osnutku letošnjega proračuna pa so se odprla posamezna vprašanja za določene ceste, javne razsvetljave, vodovoda.....ki so jih tudi smiselno prerazporedili znotraj postavk komunalnega dela proračuna. Predlagali so, naj hi imele pri tem besedo tudi KS. Pomudili so se pri vprašanju osvetlitve kulturnih spomenikov v občini, predlogu za pripravo predloga za obračunavanje kanalščine, vzdrževanju cest, ki so pogosto neredno posute z neustreznim nasipnim materialom in tudi slabo čiščene. Kar nekaj časa so namenili pogovoru o nakupu zemljišč za športni center in se na koncu zedinili, da je to pametna in nujna naložba. Kot konstruktivno pripombo so podali še zahtevek za pravočasno pripravo dokumentacije za gradbene projekte infrastrukture, da se ne bi realizacija v prihodnost zavlekla v zimo, kot je praksa zadnjih nekaj let. Po poročilih sodeč je bil to najbolj delaven odbor, saj se je zamislil tudi nad tistimi problemi, ki se v 3. tisočletju ne hi smeli več pojavljati: oskrbi s pitno vodo, kije v občini nima še pet zaselkov. M AL Odbor za turistično dejavnost Istega dne se je ob IS. uri v sejni sobi Občine Moravče sestalo pet članov odbora za turistično dejavnost, ki gaje vodila Branka Bizjan. Ob pregledu proračunskih postavk so imeli le nekaj pripomb. Med turistične projekte so dodali še panoramsko karto. Vsaj za 200.000 SIT predlagajo povečanje postavke Označbe občine-table. V nadaljevanju pa so razpravljali o nedokončanju in nedorečenosti projekta Po poteh dediščine in šolski učni pol ob Rači, ki se bo začela izvajati spomladi, če bodo pridobivanja soglasja lastnikov zemljišč ob Rači. B. DORIČ Odbor za kulturo Nagraditi tiste, ki delajo več Odbor za kulturo v zasedbi Milan Kunavar, Branka Bizjan in Natalija Brodar - dva člana sta manjkala - se je 15. januarja zbral na posvetovalnem sestanku, na katerem so razpravljali o načinu financiranja ljubiteljskih kulturnih društev v občini Moravče. Strinjali so se, da je treba sredstva za financiranje društev razdeliti na fiksni in variabilni del, s čimer bi stimulirali in nagradili tista društva, ki so aktivnejša. Fiksni del sredstev, ki je med drugim odvisen od števila članov društva, vrste skupine, bi bil namenjen za nemoteno delovanje društva, to je predvsem izobraževanje in nabava potrebnega gradiva (npr.: notnega materiala). Variabilni del sredstev bi pa bil odvisen predvsem od aktivnosti društva, med katere sodijo, denimo, letni koncert, gostovanje doma in v tujini, območna revija, regijska revija, snemanje CD-ja in podobno. Skratka, z. variabilnim delom sredstev bi nagradili tista društva, ki so aktivnejša. Vsaka zgoraj navedena dejavnost bi bila vredna določeno število točk, vsaka točka pa bi bila »težka« določeno vsoto denarja, odvisno pač od proračuna. Poleg osnutka pravilnika o sofinanciranju društev je odbor za kulturo obravnaval tudi predosnutek proračuna, seveda del, ki se nanaša na kulturo. Odbor podpira predlog vodje Kulturnega doma Milana Kokalja, da se omogoči izvesti načrtovane investicije, predvsem kuhinjo, s čimer bi bilo mogoče moravški »hram kulture« bolj tržiti. Odbor tudi predlaga, da se v primeru nepopolnega koriščenja variabilnih sredstev ta preusmerijo v investicijska sredstva z.a kulturni dom. ALEŠ VOZEL Odbor za šport in rekreacijo ter odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta potekala brez prisotnosti dopisnikov, ker se ju v navedenem terminu nismo mogli udeležiti. Zagotovo pa boste o njihovih odločitvah še lahko brali v občinskem časopisu. Vandaliz.em med nami Ogledalo je. ogledala nI Po dveh letih prizadevanj je bilo pred novim letom v zelo nevarnem cestnem ovinku na prelazu Grmače postavljeno cestno ogledalo. Omogočalo bi varnejše srečevanje vozil še zlasti v zimskem času, ko so razmere na tem cestnem odseku kritične. Zal pa je nekoga motilo in ž.e po nekaj dneh je bilo poškodovano - verjetno s petardo in tako neuporabno. Storilec tega dejanja se verjetno ne zaveda, kaj je storil. Ne samo da je povzročil poslabšanje prometne varnosti, poškodoval je tujo stvar, kar je kaznivo dejanje. Iz. občinskega proračuna pa ho njegova objestnost »zahtevala« nova sredstva za obnovo ogledala. Upam, da bo te vrstice prebral, se zamislil nad svojim dejanjem in odšel na Občino poravnali nastalo škodo. Tako se vsaj dela v civiliziranih družbah, da svojo krivdo priznaš in jo popraviš. Prav zanimivo bo videti, če bo vándala tudi z.a to dejanje dovolj v hlačah. BRANKA BIZJAN 8 Novice iz Problematik* odlaganja gradbenih odpadkov v občini V 9. in 10. številki Novic iz Moravske doline sta Tone Pučnik in Martin Rebolj postavljala vprašanje glede ravnanja Občine Moravče v primeru zasipanja vrtače pod vasjo Vrhpolje. Občina Moravče je že v decembrski številki Novic leta 2002 pojasnila potek dogodkov, hkrati pa smo navedli prizadevanja Občine Moravče za redno odvažanje komunalnih odpadkov, obsodili nezakonita dejanja in pojasnili, da so za početje na zemljiščih odgovorni lastniki zemljišč, oziroma povzročitelji tovrstnih dejanj brez. ustreznega dovoljenja. Do konca leta 2003 so bili postavljeni tudi ekološki otoki: v Moravčah dva, v Pečah in na Vrhpoljah pa en ekološki otok. 9. člen Zakona o varovanju okolja določa, da je povzročitelj prekomerne obremenitve kazensko in odškodninsko odgovoren v skladu z zakonom. 36. člen navedenega zakona določa, da republiški inšpektor, pristojen za nadzorstvo na področju varstva okolja odredi sanacijske in druge ukrepe, potrebne za odpravo virov in posledic čezmerne obremenitve v roku, ki ga sam določi. Občina Moravče je takoj, ko je bila obveščena o navažanju materiala telefonsko obvestila inšpekcijsko službo, konkretneje inšpektorja Nika Levičnika. Dne, 2.8.2002, sta si inšpektorja Niko Levičnik in Jože Hoslnik na podlagi obvestila Občine Moravče ogledala zasipanje navedene vrtače. Kot smo sedaj ugotovili iz zapisnika, s katerim Občina Moravče prej ni bila seznanjena, naj bi bil dne, 25.7.2002, sklenjen pisni dogovor o zasipu vrtače na pare. št. 210 in 211 k.o. Vrhpolje med lastnikom oz. najemnikom zemljišča in podjetjem Hidrotehnik. V dogovoru naj bi bilo navedeno, da bo podjetje Hidrotehnik vzdrževalo dovozno makadamsko vozišče in po končanem zasipanju zemljišče humuziralo in zatravilo do marca 2003. Vsa dogovarjanja v zvezi s sanacijo poškodb na odcepu od lokalne ceste Selo - Vrhpolje do vrtače so potekala med KS Vrhpolje in VGP Hidrotehnik, mimo vednosti Občine Moravče. Prav tako Občina Moravče ni bila obveščena 0 sanaciji odseka ceste. Podrobnejše informacije v zvezi s tem dogovarjanjem bi pisci člankov torej lahko dobili na sedežu Krajevne skupnosti Vrhpolje, oziroma od nekaterih članov sveta KS Vrhpolje. Občina Moravče je od inšpekcijskih služb zahtevala pisno informacijo o ukrepanju v zvezi s tem primerom. MILAN BRODAR. Oddelek za komunalne zadeve Občine Moravče lepo, a težko je biti dimnikar Prebujalo se je jutro in z njim tudi tisti, ki lahko malo dlje poležimo. Prav takrat je pozvonil tudi hišni zvonec in na vratih prijazno pozdravljata dimnikarski mojster in njegov pomočnik. Prišla sla točno po predhodno najavljenem času. Danes bo srečen dan, si mislim in ju povabim v hišo. Pokažem jima kurišči, nakar pričneta z. delom. Očistita dimnik in saje posesala za seboj. Na njuno delo res nisem imela pripomb, zato sem ju povabila na kavo. Ob kavi je stekel pogovor, v katerem mi je mojster povedal, da se je za dimnikarja izučil v Mariboru, nato naredil mojstrski izpit in delo dimnikarja opravlja že 28 let. Občinski svet Občine Moravče mu je 5. 12. 2001 podelil koncesijo za opravljanje dimnikarskih storitev na območju občine v skladu z obstoječo zakonodajo. Po sklenitvi koncesijske pogodbe je pričel z. delom na Moravškem. V razgovoru je med drugim povedal, da z večino lastnikov stanovanjskih objektov nima težav in lahko svoje delo mirno opravi. So pa določeni, ki ga ne spustijo v hišo, ga odpravijo z nespodobnimi besedami in na primer pred nekaj dnevi celo s fizično silo. Alič pravi, da se ljudje premalo zavedajo, kako pomembno je čiščenje dimnih vodov iz varnostnega vidika za lastnika, kakor tudi za širšo okolico, saj je zrak last vseh in pravico imamo dihati čist zrak. Upa, da bo prišel do županje in bosta skušala skupaj najti rešitve problemov, tako da ne bo prihajalo do slabe volje pri občanih niti pri njem in njegovih sodelavcih. Morda po bo potrebno spremenili občinski odlok, predvsem pa osveščati in izobraževati občane. Na koncu pogovora je s ponosom povedal, kako odgovorno opravlja svoj poklic, saj je v zadnjem trenutku rešil šolo na Vrhpoljah pred morebitno katastrofo: »Na osnovni šoli seje pregrehi električna napeljava, lahko bi nastal kratek stik in prišlo bi do požara.. Na srečo pa sem še pravočasno prepovedal kurjenje.« Ob lakih trenutkih pa težave, s katerimi se srečuje, lažje prenaša. Ko se je poslovil, sem si mislila, da listih nekaj tisočakov, ki so bili potrebni, da sem mirna in varna v lastni hiši, res ni veliko. BRANKA B1ZJAN I^ovska družina Moravče poziva vse lastnike psov, da poskrbijo, da ne bodo napadali divjadi in jo morili. iMstniki so za to kazensko odgovorni. Lovci zgroženi ugotavljamo, da se vse več lastnikov do problema pregona Živali obnaša neodgovorno. Samo v letu 2003 smo zabeležili 54 izgub divjadi, za večino od njih pa so krivi potepuški psi. Porast izgub vsako leto narašča. Lovci nismo le ljudje, ki pobijamo. Prvotna naloga sodobnega lovca je v skrbi za divjad, njeno življenjsko okolje, prehranjevanje in naravno ravnovesje, kije z. vsakim dnem bolj porušeno zaradi nerazumnega onesnaževanja, neekološkega kmetovanja, prekomerne poselitve, neodgovornega ravnanja, ... Če za kaj, se je vredno potruditi za ohranitev in »ozdravitev« našega skupnega bivalnega okolja.. Pa ne začnimo, kot ponavadi, pri društvu, družbi, sosedu, temveč pri sebi. Tu zagotovo lahko naredimo največ. Zeleni pozdrav, LD Moravče Odgovor na pismo bralca Janeza Virka, Novice iz Moravske doline, L/V, št. 10, str.25 Glede kritik, ki so bile podane na račun turistične karte, naj povem, da so pri posredovanju informacij, ki jih turistična karta nudi, s svojimi predlogi sodelovali predstavniki društev, strokovnjaki s področja turizma, oziroma so povzete iz javno objavljenih virov. Sklop informacij, ki so podane v turistični karti, služijo svojemu namenu in so namenjene predvsem tistim, ki prihajajo kot obiskovalci. Marsikaj bo potrebno postoriti, da bomo privabili turiste, vendar ne z informacijami o kraških jamah, ki niso urejene in odprte za obiskovalce in jih nekateri prebivalci uporabljajo celo namesto zabojnikov za odpadke, toda to je že druga tema g.Virk. F.K. Moravske doline 9 Strokovna ekskurzija na Avstrijsko Koroško V Sloveniji so nekatere velike trgovske družbe pokupile klavnice in jih v veliki meri tudi zaprle. Klavnice, ki so ostale, nimajo ustrezne konkurence, zato neusmiljeno navijajo cene uslug. Kmet za prodano meso ne dobi veliko. Z registrom govedi so bili ustavljeni črni zakoli. V odboru z.a kmetijstvo se je porajala ideja, da si županja, odbor in komisija z.a kmetijstvo, gospodarski odbor ter svetniki ogledajo vaško klavnico na Selah v Avstriji. 11.decembra smo se odpeljali z avtobusom iz. Moravč preko zasnežene Gorenjske, pod Karavankami v Šentjakob v Rož,u. Tam smo se ustavili v slovenski kmetijski zadrugi. Videli smo bolj pestro ponudbo, kot je pri nas doma. Pod vodstvom mag.Šelanderja, ravnatelja dvojezične višje šole z.a turizem, smo si ogledali to ustanovo, ki daje znanje tudi mnogim slovenskim dekletom. Šola vzgaja učence za samostojno delo. Njihovi učenci zelo lahko dobijo zaposlitev v avstrijskih podjetjih v Avstriji kakor tudi v Sloveniji. Po končanem petem letniku, ki temelji na praksi, opravijo mednarodno priznani zrelostni izpit (pri nas matura). Kulturno življenje v šoli je nekaj vsakdanjega. Za internat skrbi sestra Karmela Kelih. Za duhovno oskrbo pa šentjakobski župnik v lepi novi kapeli. Z lepimi vtisi smo pot nadaljevali preko Borovelj v vas Sela. Sela so samostojna občina s 700 prebivalci na nadmorski višini 900 m. V klavnici nas je sprejel Olip Nantej, podžupan in upravitelj klavnice. Klavnico je gradilo tamkajšnje govedorejsko društvo v sodelovanju z. občino, ki ima v zgradbi garaže in večnamenski prostor za razne prireditve. Objekt so zgradili in opremili v dveh letih. Vrednost objekta z. opremo je 500 000 evrov. Polovico so prispevali sami v materialu, delu in denarju, drugo polovico so dobili preko razpisov iz EU. Sama klavnica obsega štiri prostore. V prvem prostoru živino omamijo in zakoljejo. Meso shranjujejo v dve ločeni hladilnici. Ena je za zdrave živali, druga pa za sumljive živali, katerih trupi morajo počakati, da se opravi test za BSE. Kolje se pod nadzorom veterinarja, teste BSE pa plačuje država. Meso lahko 14 dni ostane v hladilnici. V tem času ga predelajo v salame v prostoru za predelavo ali pa ga po raznih kanalih prodajo kupcem, ki želijo kvalitetno meso po ugodnejši ceni. Klavniške odpadke vozi vsak sam v Celovec v zbiralnico, kjer za prevzem le-teh ne plača veliko. Odpadne vode preko lovilcev masti peljejo v greznico in jo kmetje razdelijo med seboj ter pomešajo z gnojnico iz domačega hleva. Mast odpelje za to pooblaščena firma. V klavnici lahko koljejo tudi prašiče. Uporaba za klanje znaša 40, 60 ali 100 evrov. Obračunavajo jo po tem, koliko je kdo prispeval pri gradnji. Ugotovili smo, da bi bila taka naložba za moravške kmete rentabilna, saj imamo več klavne živine kot v Selah. Odločitev, ali bomo klavnico in p rede hvalnico naredili in tako za težko pridelano in predelano nekaj iztržili, pa je v naših rokah. Lahko pa bomo še naprej žival le redili, tržil pa bo nekdo drug. Mislim, da bi bilo pametno, da bi si tudi kmetje klavnico ogledalii, saj bi se tako lažje odločili ali jo potrebujemo ali ne. JOŽE RIBIČ OBVESTILO ZA KMETOVALCE Vloge za povračilo škode v tekoči kmetijski proizvodnji po suši in toči v letu 2003 Vsi oškodovanci, ki ste oddali Vloge za oceno škode v tekoči kmetijski proizvodnji na pridelkih, morate najpozneje do 20. februarja 2004 na Občino Moravče oddati Vloao za povračilo škode v kmetijstvu v letu 2003. Vlogo mora vložiti nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev. Vloge morate oddati tudi vsi upravičenci, ki ste že prejeli akontacijo in delno odločbo o dodelitvi sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu. V primeru, da te vloge ne boste oddali.bo potrebno vrniti že dodeljena sredstva. Obrazce za vlogo lahko dobite na Občini Moravče, Kmetijski svetovalni službi Moravče ali Kmetijsko gozdarski zadrugi Moravče. Občina Moravče Občina Moravče Komisija za kmetijstvo Organizira za kmete in druge zainteresirane občane predavanje z razgovorom o vključevanju slovenskega kmetijstva v EU. Predavanje bo v torek, 10. februarja 2004, ob 16. uri v Kulturnem domu Moravče. Predaval bo g. Miha Zablatnik, kmet - svetovalec iz avstrijske Koroške, ki že vsa leta strokovno deluje na tem področju. Predlagamo, da vprašanja o problemih kmetijstva ob vstopu v EU, o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, varovanju okolja, možnostih pridobivanja sredstev iz evropskih skladov za investicije v posamezno kmetijsko gospodarstvo itd. zaradi lažjega vodenja predavanja posredujete še pred tem datumom Janezu Ocepku, kmetijskemu svetovalcu, ali Sonji Vraz, direktorici občinske uprave. Pomembno obvestilo voznikom traktorjev Avto šola LONČAR d.o.o Domžale, NOVA LOKACIJA Slam-nikarska 1a, obvešča vse voznike, ki potrebujejo VOZNIŠKO DOVOLJENJE za F kategorijo (TRAKTOR), da je možno pridobiti to vozniško dovoljenje še po starem programu le do 1.5.2004. Če ima voznik vozniški izpit za B kategorijo, opravi le Tečaj varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Novi program pa bo zahteval tudi praktičen prikaz uporabe priključkov. (Uradni list, 5.12.2003, št.120) Naša šola namerava organizirati še DVA tečaja po starem programu, in sicer 23.2.2004 ob 17.uri in v marcu 2004. Zaradi organiziranja skupin prosimo, da prijave čimprej sporočite na GSM 041 785 735 (Marko Lončar) in 031 209 501 (Barbara Lončar). Tečaji bodo potekali v naših novih prostorih na Slamnikarski 1 a, to je pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah. -in Korošci v Moravčah V mesecu decembru smo člani Društva podeželske mladine Moravče najprej pripravili že četrto miklavževanje pri cerkvi sv. Miklavža, za najmlajše smo pripravili darila, za tiste malo večje pa kuhano vino, topel čaj in piškote, ki so nam jih pomagale speči članice Društva podeželskih žena. Udeležili smo se tudi posveta predsednikov na Vodiški planini nad Škof jo Loko in prednovoletne zabave DPM Maribor v Racah. V soboto, 27.12.2003, pa so v praznične Moravče prišli člani DPM Mežiške doline. Dopoldne smo jih, kar z avtobusom popeljali na Limbarsko goro, kjer so si lahko ogledali cerkev sv. Valentina. Lepo vreme pa je dopuščalo, da smo videli tudi vrh Triglava ter ostale vrhove Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp. Ugotovili pa smo, da Korošci vidijo iz svojih domov vrh Ojstrice popolnoma iz. nasprotne strani, kot jo lahko vidimo z Limbarske gore. Potem so se odpeljali še do sv. Miklavža, kjer so si ogledali cerkev ter skakalnico. Popoldan so odšli v Ljubljano po prazničnih nakupih. Zvečer pa jih je v gostilni Kavka že čakala JQ j I večerja in nato H^LV/ ii^^^K '^^H zabava do P% ■ I zgodnja jutru- I^hI I njih ur, ko so se ■■tli ittfl <",IH',J"1'' 'W- fJšrirl I Prot' Mežiški Koroški fantje znajo raztegniti meh, da te zasrbe pete. NINA JEMEC, DPM Moravče Občni zbor Društva podeželske mladine Moravče V soboto, 10. januarja, je v prostorih Kulturnega doma v Moravčah potekal občni zbor Društva podeželske mladine Moravče. Na začetku je predsednica društva Nuša Cajhen vse prisotne pozdravila in prisotnim predstavila organe občnega zbora, katerega predsednik je bil Igor Vidergar, člana pa Lea Erklavec in Marko lx'bar ter zapisnika rica Nina Jemec. Sledilo je poročilo o dejavnosti društva od decembra leta 2002 dalje. Največji poudarek je bil na kmečkemu prazniku, ki smo ga izpeljali julija lansko leto, na katerem smo s povorko starih del in običajev privabili veliko število obiskovalcev. Predstavili smo tudi okvirni načrt dela do konca leta 2004. Nato smo izvolili nekaj novih članov upravnega odbora. Upravni odbor ima sedaj 12 članov, in sicer ga sestavljajo Peter Miklič, Nina Jemec, Franci Urbanija, Nuša Cajhen, Marko Lebar, Miha Novak, Peter Pergar, Jani Vozel, Roman Berk, Igor Vidergar, Ambrož. Peterka in Teodor Bralun. Rokodelske novice Podeželje v prazničnem mestu Rokodelci Moravske doline so pred novim letom sodelovali na prireditvi Podeželje v prazničnem mestu v Litiji, kjer so pro-movirali občino Moravče in predstavili delo društva. Žal pa je mraz zdesetkal obiskovalce in tako so lepe stojnice večinoma samevale. Sodelovanje je bilo kljub temu uspešno, saj so se spoznali z. drugimi razstavljalci iz. raznih krajev Slovenije ter si izmenjali izdelke in izkušnje. Povabile Rokodelci vabijo na delavnico izdelovanja rož. iz. krep papirja. Delavnica ho potekala drug četrtek v februarju, 12.2.2004, oblH. uri v avli Kulturnega doma. AH se še kdo spominja? Rokodelci so izvedeli, da so v Drtiji izdelovali lesene pipe za kajenje tobaka. Radi bi prišli do podatkov, kdo je pipe izdeloval in našli kakšen primerek in morda rokodelca, ki bi predstavil izdelavo »moravške pipe«! Veseli bomo vaših sporočil na telefonski številki: '01-8978-092 in 041-283-801 (Branka). BRANKA B1ZJAN Nato pa so besedo dobili naši gostje. Poleg gostov iz ostalih društev v občini Moravče, so se občnega zbora udeležili tudi člani Društva podeželske mladine Kamnik in Maribor, podpredsednica Zveze podeželskih mladin Slovenije Adrijana Hauptman ter svetovalka iz Kmetijsko svetovalne službe Litija Sonja Zidar. Zal pa se našega občnega zboru ni udeležil noben predstavnik Občine Moravče. Zaradi novosti, ki smo jih uvedli v Društvu podeželske mladine Moravče, se je spremenil tudi naš statut. Za konec občnega zbora pa sta predsednica Nuša Cajhen in podpredsednik Teodor Bralun podelila še priznanja, zahvale in darila članom društva ter gostom. Zaradi dolgoletnega članstva pa sta si Marija Štele in Milan Petere pridobila naziv častnegu člana Društva podeželske mladine Moravče. Zaradi lanske 25. obletnice obstoja našega društva smo na tem občnem zboru dobili tudi naše prvo informativno glasilo, v katerem je napisanega nekaj o zgodovini našega društva, predvsem pa o lanskem, za nas zelo aktivnem in uspešnem, letu 2003. NINA JEMEC, DPM Moravče Moravske doline 11 BOŽIČNI KONCERT KOMORNEGA ZBORA LIMBAR Pesem združuje, zbližuje, nagovarja Na dan svetega Štefana in dan samostojnosti, 26.decembra, je KZ Limbar prepeval božične pesmi domačih in tujih avtorjev, v domačem in tujih jezikih. Koncert je že uro poprej naznanjalo glasno predvajanje glasbe z njihovega CD, kije zajemalo precejšen del moravške občine in vabilo, da se jim pridružite. Nekoliko zmanjšan sestav KZ Limbar je v tokratni koncert zajel le božične pesmi. Izurjeni pevci so se predano, z žarom in občutkom prepustili zborovodkinji Elizabeti Pirnat in organistu Tomažu Pirnatu. Vsak gib jih je privedel do umetniške interpretacije izbranih glasbenih stvaritev. Skozi celoten koncert je bilo čutiti tisto praznično sporočilo božiča, miru in vznesenosti. Skromne jaslice so vabile, da seje duh lahko posvetil preproščini, ki se je le še malokdaj znamo iskreno radosti. Potrošništvo, slepilo in droga, ki se mu le redki še upirajo, je čas mirnega družinskega sobi vanja spremenil v debelo kožo duhovne neobčutljivosti, pa vendar v lakoto duha in praznino sodobnega človeka. Z veznim besedilom, ki gaje prebirala Ida Kušar, so se te slike preproščine iz glasbenega doživljanja pesmi tkale v čudovite vezenine. Vsaka od njih pa je bila za spoznanje drugačna, ker je bil tudi vsak poslušalec tokratne koncerta drugače odprt za sporočilnost glasbenega kulturnega dogodka. Med koncertom, ki ga je tokrat obiskalo manj poslušalcev kot prejšnja leta, vendar pa nekaj več tujih, je vse nagovorila županja Ljudmila Novak s slavnostnim govorom ob dnevu samostojnosti. V njem seje sprehodila skozi zgodovino slovenske kulture in krščanstva, ki sta nerazdružljivo povezana, če si to hočemo priznati ali ne. Prvi zapisi v slovenščini so vzgojni in krščanski. Županja je razmišljala tudi o desetih zapovedih, ki bi jih vsakdo moral spoštovati, da bi bilo življenje v skupnostih srečnejše. Dotaknila seje tudi vzgoje mladih, vzdihovanja nad njimi in prihodnosti, ki jo bodo ustvarjali prav ti. IZ ŽUPANJINEGA GOVORA: V današnjem času nas vabijo številni oglasi, televizijski spoti, reklame in časopisi, ki nam dopovedujejo, kaj vse potrebujemo, da bomo nasičeni, sodobni in srečni. Človek izgublja orientacijo in smisel z.a presojo, kaj v resnici potrebuje, kaj ga vodi k pravi sreči. Kako ne bi bili zmedeni naši otroci in mladina, ko pa javno mnenje propagira samo uživanje in potrošništvo. Mladi niso nikoli slabi zaradi tega, ker so mladi in si želijo spremeniti svet, kajti to je naravna pot človeškega razvoja. Mladi so vedno iskalci resnice in pravice, hkrati pa postanejo odraz, družbe in njenih vrednot. V zlagani in za moralne vrednote brezbrižni družbi jih zaradi mladostne neizkušenosti lažje zapelje mamljiva ponudba tega sveta. Hkrati pa se srečujemo še s porastom terorizma, kriminala, uživanja mamil, alkohola, korupcije, razpadanja zakonov in družin, zato smo upravičeno zaskrbljeni nad prihodnostjo človeštva, naše mladine in slovenskega naroda. Zaradi tega tudi ne razumem ministra za šolstvo, in nasploh naše celotne oblasti, da se tako boji verouka in cerkve. Vsaka vlada bi morala z. odprtimi rokami sprejeli vse tiste, ki si prizadevajo za pozitivno vzgojo mladine, saj na ta način tudi cerkev v veliki meri pomaga pri oblikovanju boljše družbe in pozitivnih vrednot. Nadaljevala je z aktualnim vprašanjem, zakaj minister za šolstvo, slovenska vlada in parlament ne priznajo verouka kot možnega izbirnega predmeta v devetletni osnovni šoli ter zaključila z mislijo, da je za Slovence sreča že to, da ohranjamo svojo kulturo. IZ ŽUPANJINEGA GOVORA: Človek in človeški idoli nas mnogokrat razočarajo in pogosto se znajdemo v situaciji, ko si rečemo, komu naj še sploh kaj verjamem. Meni ni treba, dovolj je, da vsi skupaj verjamemo v Odrešenika, ki ga je Bog poslal za to, da nam pokaže pot v srečno življenje. Sreča pa za Slovence pomeni tudi to, da ohranimo svoj jezik, svojo kulturo, slovensko pesem, bogate običaje in vero, ki smo jo prejeli v dar od naših prednikov. MM. Z božičnimi pesmimi šolarji obiskali župniji Moravče in Peče Voščili so s pesmijo Mladinski pevski zbor OŠ Jurija Vege Moravče že vrsto lel razveseljujejo s spletom božičnih pesmi. Praznični mesec je tudi zanje lepši, ker pojejo pesmi, ki jih navdajajo s pričakovanjem. Letošnji koncert pesmi, ki jih je domiselna zborovodkinja znova našla med tistimi pozabljenimi božičnicami, ki se redkeje izvajajo. Prav v tem je poseben čar, saj se leta hitro vrstijo in spomini na »popularnost« določene pesmi pričara oddaljeni čas. Med letošnjim koncertom, ki sta ga na orglah spremljala Lojze Štefan in Jože Vidergar, pa sta se oglasili še Klara in Tjaša s skladbama na prečnih flavtah. V obeh župnijah so mlade pevce nagradili s pecivom, toplim čajem in prijaznim klepetom, kar pa je dovolj, da se pevci iz leta v leto odločajo prinesti božična in novoletna voščila s pesmijo. MAL -10 Avsenikovo leto navdahnilo kulturnike Tradicija privablja, zato seje tudi letos na novoletnem koncertu zbralo toliko ljudi, da je bilo v dvorani kulturnega doma težko najti še kak prazen prostor. Program, ki gaje z besedo povezoval radijski napovedovalec Jure Sesek, pa je v veliko točkah odzvanjal v Avsenikovem duhu. Scensko podobo odra je v belini in zlatu zasnovala mlada študentka restavratorska Nina Dorič ter jo vgradila v zanimivo celoto modre in češnjevo rdeče. Na odru so se tokrat zvrstili domači ustvarjalci kulturnega prostora in časa. Županja Ljudmila Novak se jim je zahvalila za mnoge ure vaj in nastopanja, vsem, obiskovalcem in nastopajočim, zaželela uspešno leto in povabila na skupni vstop z ognjemetom v leto 2004 v osrednjem trgu Moravč._ Leseni rogisti so kljub imenu skupine na odru delovali neleseno, dinamično in predvsem atraktivno z. instrumenti izdelanimi iz. vej in korenin. Poleg glasbe je gledalce pritegnilo ogledovanje z. izjemno pretanjenim smislom in posluhom izdelanih instrumentov. Moški zbor »Tine Kos« z. zborovodjem Mirom Capudrom seje predstavil s tistim pravim moškim zborovskim petjem, ki ga dolgoletni zvesti obiskovalci novoletnega koncerta poznamo že od nekdaj in se tako prileze. Zaupali SO svojim glasovom in izurjenosti ter svoj del koncerta odpeli z. barvitostjo glasov, večglasno in s solisti brez glasbenih podlag ali instrumentalne spremljave. Vokalna skupina Oda je bila tradicional-nosti moških kolegov pravo nasprotje. Ob bogati instrumentalni spremljavi, ki je bila na trenutke kar preglasna, je za koncertni nastop izbrala živahne, praznične melodije in besedila, ki so se podala sporočilu božiča in novega leta. Nastop pa so morale ponoviti ob pesmi, v kateri so nastopile solistke, Andreja, Nataša, Urša in Katja ter otroški zbor Zvonček. sestavu so se izkazali člani Študentskega tria Gašper, Jože in Klemen. Večkrat so že javno nastopali in razveseljevali. Tudi tokrat so v samostojnih instrumentalnih nastopih izžarevali energijo mladosti, žar iskrenosti in ljubezni do glasbe. Čez nekaj let, ko bo Peter Merela zrastel staršem čez. glavo, fantje iz. Študentskega tria, pazite se. Petru je harmonika prirasla k srcu in je na pravi poti, da postane odličen harmonikar. Po svoje pa sojo urez.ali člani KŠD Peče z. gledališkim prikazom starega običaja možitve lepe kmečke dekline, ki bi se omožila po svoji volji in ne očetovi. Včasih se celo očetova modrost in bahaštvo sprevržeta v Še pravočasno spoznanje prevare. Dekle se omoži po srčni želji, oča pa lahko še naprej beležijo in ugotavljajo, kaj jim je naklonila letina na kmetijskem gospodarstvu. Prepričljiv nastop in besedilo, ki so ga sestavili sami in vanj vnesli kar nekaj narečja, tudi vulgarizma in kmečke neotesanosti, je dodobra nasmejala gledalce. Zlasti mlajši pa so skoraj potrebovali slovar za prevajanje jraz.eologemov. Godba Moravče je pridala še umetniški učinek celotnemu dogajanju na odru. Zelo pomlajen sestav glasbeno Solonih glasbenikov z vsakim nastopom dokazuje, da napredujejo. Repertoar sklad je bistveno razširjen, izvedba pa gotova in temperamentna. Godbeniki so tokrat presenetili Z. vokalnim nastopom Rajka Vavpetiča, ki je ob njihovi spremljavi odlično prepeval večne zimzelene melodije. Toliko kulturnega dogajanja ob koncu leta je gotovo priložnost za druženje in pomenke s tistimi, kijih med letom manj-krat videvamo. Niti mraz ljubiteljev kulture ni zadržal v toplih hišah in znova so z obiskom dokazali, daje kulturna tista dobrina, ki jo potrebujemo, hočemo, celo zahtevamo še zlasti v prazničnih dneh. In najbrž, ni odveč, če se vsem kulturnikom ob uspešnem nastopu zahvalimo za mnoge ure vaj, zaradi katerih gledalci odhajajo zadovoljni. M A L, joto Kokalj Mnrav/ške Hnline 13 Nastopi Vrhpoljskih tamburašev z Marjanom Zgoncem Redne vaje, trdo delo in prava mera discipline je Tamburaški orkester Vrhpolje pripeljala do boljše kakovosti in izbora zahtevnejših skladb. Septembra so se pričele vaje in tudi naše sodelovanje z. Marjanom Zgoncem. Kmalu so stekle tudi priprave na »veseli december« in že tradicionalni novoletni koncert. Po delovnem decembru pa se že pripravljamo na nove nastope, kot so: kulturni praznik, gostovanja v bližnjih krajih, tamhuraška revija... Sodelovanje z. Marjanom Zgoncem je tudi nam razširilo repertoar s pesmimi: II tuo mondo, Santa Lucia, Večerni zvon in O sole mio. November in začetek decembra smo si krajšali vikende s skupnimi nastopi. Najprej v Krškem, nato v Kranju, poznajo pa nas tudi že v Ilirski Bistrici. Tudi moravške poslušalce nismo pustili ravnodušne. Malo nam je nagajal le Marjanov prehlad in oddaljenost krajev. IS. decembra pa smo večer popestrili tudi v domu ostarelih na Koleziji v Ljubljani. Z narodnimi pesmimi smo skupaj obujali spomine. Bili so enkratna publika, saj so z. navdušenjem tudi zapeli. To je bila hkrati tudi odlična vaja z.a nas, saj je bil že pred vrati novoletni koncert. Naučili smo se novih pesmi, okrasili dvorano, delili koledarje, ... Dela je bilo res veliko, a je bil za to ves naš trud poplačan. Na novoletnem koncertu na Vrhpoljah so se nam pridružili mešani pevski zbor Veritas, citrar Rado Kokalj, duet Bukovec in tudi Marjan Zgonc. Tamburaši smo se predstavili s skladbami: Liechensteiner polka, Pesem ptic trnovk, Grško vino, tango-serenado Dolores... Po skupnem nastopu z. Marjanom pa smo z mešanim pevskim zborom Veritas zapeli na začetku Sveto noč, koncert pa smo zaključili z Jingle bells. Bogato smo bili nagrajeni z. aplavzom. Zahvala gre predvsem našemu mentorju Milanu Kontarčku, ki s svojimi jeklenimi živci vodi vso »čredo« naprej. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička, med poslušalci paje bil tudi podžupan Franc Majdič, ki nam je prišel voščit v imenu občine. S tem seje zaključil uradni del, ki sta ga povezovala Natalija Brodar in Robi Cerar. Na neuradnem delu nas je zabaval ansambel Tineta Stareta, med odmorom pa so z veliko tremo zaigrali tudi člani ansambla »Ta luštn trio«. Naj vam obrazložim: to so zagnani tamburaši (Ivo Zuna, Robi Cerar, Tomaž. Grošelj in Robi Avbelj), ki so se odločili da se bodo poleg igranja tamburic posvetili tudi igranju narodno-zabavne glasbe. Ta uspešno zaključen koncert pa je za nas pomenil še en velik plus v delovanju Tamburaškega orkestra Vrhpolje. Po naporni noči smo se v nedeljo, 28. decembra, z. razgretimi prsti odpravili na hožično-novoletni koncert v ihansko cerkev. Polni cerkvi poslušalcev se je predstavilo več zborov. V gosteh je bil mešani pevski zbor Veritas in mi tamburaši. Skupaj z. Ve-ritasom smo se predstavili z. dvema skladbama: Uspavanka za Evo in Beli cvet. Vsi nastopajoči in poslušalci pa smo ubrano zapeli (zaigrali) tudi Sveto noč. Po uri nastopanja smo si ogledali tamkajšne jaslice in se pogreli ob čaju NEVA PAČNIK ZAHVALA Podarimo očem nasmeh Spoštovani. v imenu UONS KLUB a DOMŽALE in ROTARY CLUB a DOMŽALE se zahvaljujemo vse m donatoneni. nastopajo? nn in obiskovalcem dobrodelnega simfoničnega konceita. ki so verjeli v zgodim z naslovom PODARIMO OČEM NASMEH. 15 oktober 2003. Domžale Z vašo pomočjo smo kupili medicinsko apaialuio za nnkiokoagiilai i|o krvi v vrednosti I 150.000.00 sit Medicinsko apaiatiuo smo podarili KLINIČNEMU ODDELKU ZA OTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO. IJI BIJAN\. Boštjan Pavlic, vodja piojekla ORGANIZATORJA: l.ions club Domžale in Rotaiy club Domžale DONATORJI: SREDNJA GLASBENA IN BALETNA SOLA LJUBLJANA, dirigent prof Tomaž Halje, opemi solisti: hena Baai. Mateja Amež Volcanšek. Mirjam Kalin, Jerneja Podbevšek. AMICUS d o.o Domžale. Simps d.o.o Trzin. RADIO HIT Domžale. BALOH d.o.o. Center talnih oblog Trzin. PRO GEM d.o.o svetovanje, marketing. VELE. trgovska družba dd. PROTECHNIK d.o.o. Domžale hiša digitalnega tiska, 700 OBISKOVALCEV, ki so z nakupom vstopnic prepevali denarna sredstva. LEO CLLIB Domžale, Košaikaški Mul. Domžale, HERLE M&V d.o.o. TRZIN, VARNOST MENGEŠ d d . TOSAMA d d. Domžale, OSMINKA&co.d.o o Radomlje, Vesna Bukovec oblikovanje. EIS elektroinstalacije Milan Skočaj s.p., SIPSA Miro Flenn s.p.. Cvetlicama BONSAI Idrija. Video sekcija MAVRICA. LESTRA do.o . Inter marketing d.o.o Ljubljana. Gasilsko društvo Domžale. Kulturno društvo Miran jarc Škocjan. Požarni cenrei Količevo, VEMIZ media. Milan Završnik. EMERAN REYA- Kozana. Dainii Peric DADO. Matjaž jiivans.p. 1 a Praznični obiski starejših in invalidnin Med božičnimi in novoletnimi prazniki smo obiskali 160 krajanov v moravški občini starejših od 75 let, invalidov in bolnikov. Iz proračunskih sredstev in finančne pomoči Območnega združenja RK Domžale, smo jih tudi obdarili. Naj povemo, da nam za izvedbo te naloge ne primanjkuje prostovoljcev. Nihče, ki ga povabimo k sodelovanju, nam ne odreče pomoči. Vtisi po opravljenih obiskih so prijetni, saj ljudje cenijo, da se jih »občina« spomni in najde tudi najbolj zapuščene na našem področju. Ljudje so za pozornost zelo hvaležni in celo ganjeni. To smo napisali zato, da tudi zaposleni v občinski upravi, županja in svetniki izveste, da proračunski denar ni vržen proč, saj se s pomočjo majhnega darila krepijo medsebojni odnosi, nekoliko pa se tudi omili osamljenost med prazniki, kije ni malo. Poleg tega radi povemo kritiko, pohvalo pa nekako težko izrečemo. Vsi, ki sodelujejo pri novoletnem obdarovanju in obiskovanju, smo vam hvaležni tako v svojem kot tudi v imenu starejših in bolnikov. Upam, da bomo še sodelovali in naredili kaj lepega za naša ljudi. FRANC BRATE, predsednik RK Moravče Osamljenost je bolečina sodobnega človeka Konec leta 2003 je bilo v DU včlanjenih 378 članov. Med letom je umrlo 13 članov, pridobili pa smo 18 novih. Društvo vsako leto obišče svoje bolne člane na domovih in v domovih upokojencev v Domžalah, Mengšu in Kamniku. Iz našega društva je v domovih 7 članov in smo jih tako kot preostalih 66 v domači oskrbi ob novem letu obiskali. Obiskovancem smo izročili darila, se z njimi pogovorili o tem in onem in jim zaželeli zdravja in sreče. Tega so se zelo razveselili. Vzrokov za potrebe domskega varstva je vse več; največkrat pa starejši ljudje zaprosijo za bivanje v domu zaradi starostne oslabelosti in bolezni. Proti takšnemu stanju se je treba boriti že tedaj, ko smo še zdravi z veliko gibanja na svežem zraku in premišljeno prehrano. Kot smo lahko občutili, je tudi našim starejšim prijateljem v domovih lepo, saj imajo oskrbo, vsakodnevno telovadbo, delovno terapijo, pevski zbor, praznovanja, izlete,... Tudi sami so rekli, da jim ne manjka drugega kot zdravja in veselega druženja z ljudmi. 2. božično obdarovanje ŠKD otrokom B0ŽIČ£H IZPOLNJUJE SUN je Čeprav letos za Božič ni bilo veliko snega, pa je na domove pridnih otrok Božiček vseeno lahko prišel. Kako je prišel k vam, naj ostane skrivnost, mi pa vam bomo zaupali, kako je s pomočjo članov Študentskega kluba Domžale in sponzorjev, prišel do socialno ogroženih otrok iz Domžal, Moravč, Blagovice, Doba, Mengša in Trzina. Izpred Študentskega kluba Domžale so se v kombi Študentskega servisa natovorili Rudolf ter Božiček s spremstvom: medvedkom in dvema lisičkama. Na sončen božični dan so se vsi polni energije s polnim kombijem daril - igrač, slaščic, drugih dobrot in košem polnim dobre volje, skratka božično razpoloženi, odpravili do desetih družin skupno 20 otrok. Naši najstarejši članici sta v domovih, kjer smo ju presenetili. 92 letni Ivanka Majcen z Dol pri Kraašcah in Justina Osolnik z Limbarske Gore, sta z radovednostjo poizvedovali po novicah iz rodnih krajev. Želimo jima, da bi še naprej ohranjali dobro voljo in bi jima zdravje dobro služilo. po zapisu Jožeta Novaka Polni pričakovanja z iskricami veselja v drobcenih učkah so bili otroci ob prihodu Božička: Veselja je bilo kot že dolgo ne in nasmeh ni manjkal na nobenem obrazu. Božiček in njegovo spremstvo so v vsaki družini skupaj s starši in otroci zapeli pesmico in se slikali za spomin. Božiček, Rudolf, medvedek in lisički so se pozno zvečer, izčrpani po celodnevni akciji vrnili domov, a v njihovih srcih je bil tisti prijetni občutek zadovoljstva ob dobro opravljenem poslanstvu. Ideja, da bi se Božiček osebno oglasil tudi do otrok iz socialno ogroženih družin, je nastala v Študentskem klubu Domžale. ŠKD je namreč mnenja, daje treba nekaj narediti tudi za najmlajše, ki bodo nekoč naši nasledniki. Največje zadovoljstvo in najlepši trenutki pa so zagotovo tisti, da kljub temu da v nekaterih družinah ni toliko materialnih dobrin, so njihove notranje dobrine in vrednote toliko bolj iskrene in zato toliko več vredne. Če bi se božičnemu obdarovanju prihodnje leto odzvalo še več sponzorjev, bi bilo obdarovanih otrok lahko še veliko več. Fantje in dekleta se zahvaljujejo Centru za socialno delo, kije posredoval podatke o družinah in tako omogočil čudovit božič tem družinam. In kdo je pomagal napolniti Božičku vrečo? Študentski klub Domžale, Alter ego d.o.o.. Grafika 2000 d.o.o., e-Študentski servis, Gostinsko podjetje Trojane, Mobitel d.d., Lek d.d., Mladinska knjiga d.d., Srček d.o.o., Pletilstvo Pislak, IBBA d.o.o., Papirnica ideja, šola & prosti čas, Lazar Brane s.p., Slaščičarna Lenček, Lenček Mihael s.p.. Posebna zahvala gre tudi Osmiru, Admirju in Maji, ki so v ta namen malo drugače preživeli božični dan. MATEJA KEGEL Moravske doline 1F> Ustvarjalni skavti Zimski večeri so čas ustvarjalnih delavnic in teh smo se lotili tudi moravški skavti. Ker skavti živimo z. naravo in zanjo radi skrbimo, smo pomislili na živali, ki v mrazu ostanejo pri nas. In tako smo v dveh večerih izdelali tri ptičje krmilnice in nanje vgravirali enega izmed skavtskih zakonov. Pred nami pa je bil advent in tako smo se lotili izdelave adventnih venčkov. Najlepšega smo ponesli k blagoslovu, saj smo se oh njem zbirali in nas je povezoval v adventnem času. Gospod župnik nam je že tretje leto zaupal odgovorno nalogo postavitve jaslic. Ker smo bili že ustvarjalno aktivni, so ideje, CMB V OBČINI MORMCC »Mnogo je samot, mi pa iščemo drug drugega. Mnogo je besed, mi pa se pogovarjamo.« To so bile vodilne besede letošnje lučke miru iz. Betlehema z. geslom: ustvari družino. Društvo slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ter slovenskih tabornikov smo se 14.12. zbrali v Ljubljani pred mestno občino, da medse sprejmemo svetli plamen in ga ponesemo v svoje kraje. V nedeljo, 21.12., smo moravški skavti že tretje leto prinesli plamen upanja v župnije Moravče, Vrhpolje in Peče ter prebrali poslanico. Poslanica nas vse poziva, da smo poklicani začutiti drug drugega, ustvarjati družino in živeti kot bratje in sestre. Kajti vse več je mladih, ki prihajajo iz. razbitih družin, najstnikov, ki odraščajo v žalostna bitja, delavcev, ki svoje stiske ne zaupajo nikomur, in starejših, kijih nihče ne obišče. Človek brez. človeka ne mora, kajti samota ni nikogaršnji poklic. In tako upamo, da vas je lučka miru vsaj v prazničnih dneh zbližala med seboj in vas ni pustila v samoti. A ta plamen naj nikdar ne ugasne v naših srcih, naj vedno gori, naj bo znamenje naše volje po družini. KRISTINA ustvarjalnost in povezanost skavtov ustvarile podobo jaslic, ki vsakega posameznika skozi njegove oči nagovorijo. Večeri so še vedno zimski in tako bomo skavti z ustvarjalnostjo nadaljevali. KRISTINA, foto Aleš Trikraljevska akcija V času božičnih praznikov se je v župniji Moravče odvijala trikraljevska akcija. Geslo akcije je bilo: »Naj bo upanje v očeh!« Potekala je pod vodstvom gospoda župnika, skavtov in veroučnih učencev. Misijonsko središče Slovenije bo letošnji prispevek Irikraljev-ske akcije namenilo otrokom v Kongu za izgradnjo dekliškega internata. V Kongu delujeta dva slovenska salezijanska misijonarja, Danilo Lisjak in Vilko Pol-janšek. Zaradi vojnih grozot in begunskih taborišč Goma že dolgo ni več neznana svetovni ja vnosi i. Spopadi med plemeni se še niso končali in na misijon, kjer delujeta slovenska misijonarja, še vedno prihaja veliko število beguncev, med katerimi je največ otrok. Da je groza postala še večja, je v začetku leta 2002 v Gomi izbruhnil vulkan. Vzel jim je še tisto, kar so imeli za golo preživetje. Uničenih je bilo več kot dvajset tisoč domov, nad sto tisoč ljudi je ostalo brez vsega, štiriinštirideset šol je bilo porušenih in preko petdeset tisoč otrok je ostalo brez. možnosti za šolanje. Na srečo je lava prizanesla misijonu (za sto metrov) in tako je postal misijon otok rešitve. Zgraditi želijo internat za deklice, saj sedaj živijo skupaj z. dečki. V okviru tega projekta jih bodo tudi izšolali, saj je nepismenost pri njih 92%. Z izgradnjo bi pokazali, da cenijo žene in dekleta preizkušene v vojni in naravnih nesrečah. Na praznik Gospodovega raz.glašenja smo akcijo zaključili. Bili smo veseli in nasmejani, saj smo zbrali milijon sto petdeset tisoč tolarjev, ki smo jih izročili Misijonskemu središču Slovenije. Za izkazano pozornost in dar se vsem občanom župnije Moravče iskreno zahvaljujemo. KRISTINA NOVAK, joto Viktor Primožič ČASTNI ČLAN PD MORAVČE Na obisku pri Jožetu Jamšku Odločen stisk roke in prijazna dobrodošlica čilega in dobrovoljnega 88. letnega Jožeta Jamska, ki ga v našem društvu dobro poznamo in cenimo, naju je prepričal, daje pred nami čas zanimivega pogovora. Jože je o sebi pripovedoval takole: »Tistega daljnega 1916. leta sem se rodil v Vinjah. Mlada leta sem preživljal doma na kmetiji. Družil pa sem se z mladimi fanti iz. Moravske doline. Posebej naj omenim študenta Slavka Janež.iča in Franceta Pera s Podbrda, ki sta me spodbudila, da sem leta 1936 sklenil s skupino iti na Triglav. To je bilo moje prvo čudovito srečanje z visokimi gorami. Kot vojak-planinec sem služil na Sušaku in z enoto prehodil okoliške gore, med njimi Risnjak in Plate. Po odsluženem vojaškem roku sem se zaposlil v Železarni na Jesenicah. Skoraj pol leta sem bil na orožnih vajah na Blegošu. Tu smo gradili utrdbe na Rupnikovi liniji. Sodelavec v železarni meje navdušil, da sem se vpisal že pred vojno v avstrijsko planinsko društvo na Jesenicah. Obiskovali smo predvsem Julijce, velikokrat tudi Triglav. Na svojih poteh sem se večkrat srečal z gorskim reševalcem Brojanom, z. Gustlom Delavcem (oskrbnik v Vratih v Aljaževem domu). Tudi Smrčarjevega Miha - dr. Potočnika, sem tu spoznal. Leta 1943 se je pod Špikom zgodila huda nesreča. Tri mlade Jeseničan je zajel snežni plaz. Žandarji so nas mobilizirali, da smo ponesrečence odkopali in na vejah odvlekli v dolino. Vodil je Brojan. 1943. leta sem bil vpoklican v nemško vojsko. Prekrižaril sem skoraj celo Evropo. Pri Novi Kaniži, tik ob meji, sem bil ranjen in konec vojne dočakal v bolnišnici. Tu so nas zajeli Angleži in nas vrnili v Jugoslavijo. Če bi me kdo prepoznal, bi verjetno odšel »na delo« v Kočevski rog. Tako pa sem bil zaprt v škofjeloškem gradu in Škofijskih zavodih. Ko sem prišel domov, sem prevzel tetino kmetijo v Negastrnu in si ustvaril družino. Včlanil sem se v PD Kamnik in pozneje V PD Domžale. Tu sem spoznal veliko dobrih tovarišev: J. Vodlana, Lenčka, Maksa Pre-lovška in mnoge druge. Leta 1993 je bilo ustanovljeno PD Moravče, katerega ustanovni član sem. Planinska zveza Slovenije me je odlikovala z bronastim častnim znakom, matično društvo pa mi je podelilo naziv: častni član društva. Najmanj petnajstkrat sem bil na Triglavu. Prehodil sem Karavanke, Kamniške planine, pa tudi predgorja sirom Slovenije. Kljub svojim 88. letom še vedno rad pohitim na bližnjo Limbarsko goro. Veseli me, da so v planinsko društvo včlanjeni tudi moji domači. Vnukinja Urška pa že kar nekaj let uspešno deluje pri PD Moravče kot planinska vodnica.« na obisku sva bila MARIJAN GR1L in LEON LAVRIČ /9 kanj bih deležnik blagoslova V Zgornjih Kosezah je tudi letos na dan sv.Štefana, 26.12.2003, domači župnik Viktor Primožič po sveti maši blagoslovil sol in 19 konj, ki so jih lastniki prijezdili na ta nekoliko odmaknjen a prijazen kraj. Mraz je ta dan še posebej pritisnil in morda marsikoga odvrnil od prvotne namere, da pride v Zgornje Koseze. Organizatorji iz Konjeniškega društva Jurij Vega Moravče so prepričani, da je običaj po štirih letih že premagal začetne pomisleke in se bo tudi v prihodnje ohranjal. Vabijo pa še več lastnikov konj, da le-te pripeljejo, saj je obiskovalcev v Zgornjih Kosezah iz leta v leto več in si z radovednostjo ogledujejo plemenite živali. Zahvaljujejo pa se sponzorjema za krofe in finančno pomoč, kot tudi Janezu Prelovšku za ozvočenje. MAL Novoletno srečanje vašcanov ob Raci Zbrali smo se, čeprav ni nihče pošiljal uradnih vabil. Pobudo je dal Srečo Vidergar. Bila je prva nedelja po novem letu, ura je bila 12. Prišli so vaščani iz Dvorij, Stegen in z Vrhpolj. Dobili smo se ob Rači ali po domače »v grabnu« pod Kapsovo domačijo, na pol poti med obema stranema. Vsakdo je kaj prinesel: čaj, potico, staro, doma pridelano viljamovko ali pa vino, pecivo in druge dobrote. Zakurili smo ogenj in si voščili ob novem letu. Razgovor je potekal predvsem o načrtovani učni poti ob Rači in o drugih problemih, s katerimi se srečujemo krajani. Čas je v pogovoru hitro minil. Hosta je pogorela. Treba je bilo oditi domov. Vidimo se spet čez leto dni, mogoče kakšno uro kasneje. TONEPAČN1K Moravske doline 17 Srečanje prijateljev Dražgoš Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče se je 11. januarja udeležili spominske svečanosti v legendarnih Dražgošah. Obudili so spomin na 62. obletnico dražgoške bitke, na junaški boj Cankarjevega bataljona in počastili spomin na padle borce. Po hudih bojih na Pasji ravni in okolici Poljan, v bohinjski kotlini, v Zgornji Savski dolini, na Kamniškem se je zgodilo to najhuje v Dražgošah. Tu je v januarju 1941 partizanska patrulja napadla nemško in jo uničila. Sledil je povračilni nemški ukrep. Razplamtel se je boj. Tridnevni spopad je zahteval življenja 41 partizanov, 19 domačinov ter požig celotne vasi, zravnane z zemljo. V kulturnem programu je vse navzoče pozdravil župan občine Železniki. Še posebej je nagovoril borce Cankarjevega bataljona, predsednika Zveze borcev tov. Janeza Stanovnika, bivšega predsednika države Milana Kučana, vse pohodnike, ki so se peš odpravili po poteh Cankarjevega bataljona, ter ostale visoke goste. Na tej svečanosti je bil slavnostni govornik predsednik Državnega zbora Borut Pahor. Pozdravil je vse navzoče borce in pohodnike. V govoru je poudaril, da svoboda ni bila podarjena, ampak smo si jo s krvjo priborili. Svoboda in mir sta vstala iz žrtev trpljenja ter upora milijonov svobodomiselnih ljudi vsepovsod po Evropi in svetu. Poudaril je pomembnost vstopa v EU. Navzoče je opozoril na dejstvo, da ni znano, kako se bo naprej razvijala EU. Opozoril je na problem dveh hitrosti razvoja. Skupaj bo treba iskati najboljše poti. Pokazati moramo voljo in pogum. Vsi udeleženci smo prišli z zavestjo, da brez takratnega upora in žrtev ne bi bilo današnje samostojne Slovenije, in željo oddolžiti se padlim borcem v prijateljskem druženju. V Dražgošah, obsijanih s soncem, se nas je zbralo sedem tisoč, kar je dokaz, da smo jim še vedno zvesti prijatelji. ANTE PAJK, ZZB Taborniki v decembru Pohod na Golčaj Že tradicionalno starejši taborniki zaključujejo staro leto s pohodi. Letos so se podali na Golčaj. Iz. Moravč so preko Soteske in manjših zaselkov na pobočju Limbarske gore krenili na gozdno pot, ki jih je pripeljala do manjšega zaselka s cerkvico sv. Neže iz leta 1423. Tu so si ogledali notranjost cerkve, njene znamenitost in spomenik iz. 2. svetovne vojne. V poznem popoldnevu so se spustili v dolino in se zbrali v taborniški koči, kjer so ob vročem čaju, dobri hrani in klepetu zaključili taborniško leto. Vodov izlet v praznično Ljubljano Praznično okrašeno Ljubljano so si šli ogledati najmlajši, taborniki - skupina ORLI pod vodstvom Mateje in Nine. Sprehajali so se po mestnih trgih in občudovali osvetljene smrečice, hiše in stari grad. Pot jih je nato vodila v McDonalds, ker so si privoščili okusne sendviče. Siti in še ne dovolj utrujeni so se ustavili na Kongresnem trgu. Tam je bilo odprto drsališče. Izposodili so si drsalke in se drsali. Nekateri so prvič stali na drsalkah, drugi pa so jih pomagali pobirati. Uživali so ob dobri glasbi, se lovili in šalili, tako da se nikomur ni mudilo domov. Kljub temu je prišel čas za odhod in odpeljali so se proti domu. Vsakega tabornika sta vodnici pospremili do doma. Čajanka V soboto, 20. 12., so pripravili mlajši taborniki v taborniški koči ČAJANKO. Praznično osvetljena koča je pričakala okoli 30 tabornikov. Vodniki so skupaj Z. vodi pripravili zelo lep večer. Za uvod je tabornike presenetil Božiček, ki jih je pozdravil in si ogledal program. Vsi nastopajoči so se zelo potrudili in večer je uspel. Božiček je na koncu najmlajše MČ obdaril. Druženje so nadaljevali z. igricami in. s slastnim prigrizkom. Čeprav je bil zunaj mraz. in tema, čas pa je neusmiljeno tekal, taborniki bi se pa še kar zabavali in zabavali. Po celoletnem delu so se v topli koči sprostili, naigrali in ob koncu tudi pogovorili o nadaljnjem delu, ki jih čaka - o zimskem taborjenju na Pohorju. B. DOR1Č Tudi nas je obiskat Božiček Konec leta 2003 je bil zares prazničen in poln presenečenj. Največje presenečenje za skakalce Skakalnega kluba Termit Moravče je bil obisk Božička. Obisk je bil nepričakovan, darila skakalcem pa je pustil kar v stolpu pri skakalnicah ob osnovni šoli. Ta darila je nato predsednik kluba razdelil skakalcem. Vsak od njih je dobili povsem nove smuči z. vezmi, novo zaščitno čelado, nove skakalne čevlje in drese. Veselje skakalcev je bilo trenirali in poskušali doseči čim boljše rezultate na tekmah v mesecu januarju 2004. Ko bi bilo takšnih presenečenj še več! Božiček in kasneje dedek Mraz pa sta skakalcem obljubila tudi sneg in mraz. Obljubo sta dobra moža držala in pobelila vrh Miklavža, tako da so pred novim letom lahko opravili nekaj treningov na snegu. Žal je sneg kmalu skopnel. Nastopil je mraz, tako da smo starši skakalcev takoj po novem letu prebedeli dve noči pod skakalnicami ob osnovni šoli in s snežnim topom naredili zadostno količino snega ter tako zasnezili dve skakalnici za treninge. Že kar nekaj dni naši skakalci trenirajo vsakodnevno, saj je obljubo, ki so jo dali ob prejemu nove opreme, potrebno tudi izpolniti. Če jim bo uspelo, boste izvedeli v naslednjih člankih. Skakalni klub Termit Moravče v svoje vrste vabi nove skakalce predvsem letnik 1996 in mlajše. Zaželeno je, da se fantom pridružijo tudi deklice. Starši otrok, ki imajo veselje do tega adrenalinskega športa, za dodatne informacije in vpis pokličite Janeza Prašnikarja (041 517-066). RAJKO GABROVEC Novice iz NN Termit Moravče V mesecu februarju se bodo pričele priprave ekip NK Termit Moravče na spomladanski del nogometnega prvenstva. V letošnji sezoni ima NK Termit v I tekmovanju 3 ekipe, ki so v jesenskem delu prvenstva dosegle dobre rezultate. Ekipa mlajših dečkov se nahaja po jesenskem delu prvenstva na 5. mestu. V ekipo je vključenih okoli 30 dečkov v starosti od 9 do 12 let. Ekipa mlajših dečkov ima veliko možnosti, da svoje rezultate izboljša in se bori za sam vrh tabele. Po dobrih desetih letih je bila v jesenskem delu prvenstva ustanovljena ekipa kadetov. Fantje so še mladi zato od ekipe pričakujemo boljše rezultate v spomladanskem delu prvenstva. Po jesenskem delu prvenstva se nahaja na 9. mestu. Članska ekipa je v letošnjem jesenskem delu prvenstva dosegla zelo dobro 5. mesto. Letošnja sezona je v tekmovalnem pomenu odločilna za vse članske ekipe v Sloveniji. Po koncu nogometne sezone bo prišlo do reorganizacije nogometnih lig v Sloveniji. Cilj ekipe članov je osvojiti vsaj 6. mesto, saj bi si s tem zagotovili obstanek v I. ligi MNZ Ljubljana. Konkurenca je v letošnji sezoni zelo močna, večina ekip je iz veliko večjih krajev kot so Moravče, kjer imajo širši izbor tekmovalcev. Člani in vodstvo kluba si želimo, da bi bil zastavljeni cilj tudi dosežen. Vabimo naše zveste navijače, da še naprej vzpodbujate igralce na tekmah. Plan dela v NK Termit Moravče je bil v letu 2003 v večji meri izpolnjen. Nekatere aktivnosti bi s pomočjo in z večjim razumevanjem Občine Moravče lahko izvedli še bolje. V letošnjem letu bomo praznovali 30. obletnico delovanja NK Termit Moravče. Meseca junija bomo organizirali slavnostno akademijo in dan nogometa v občini Moravče. V upravi kluba želimo, ko praznujemo, naj ne bomo ponovno tarča lažnih in neupravičenih kritik posameznikov. VNK Termit vabimo k sodelovanju občane naše občine, ki so pripravljeni delovati v dobro kluba. Vseskozi si prizadevamo mladini omogočiti dobre pogoje za športno udejstvovanje, kije pomembno za zdrav telesni razvoj. UPRAVA NK TERMIT MORAVČE Pot pod noge za zdravje Jože Vrtovšek v letu 2003 kar 843 krat prehodil pot iz Blagovice do Limbarske gore. Trend iz prejšnjih let, kdo bo večkrat prehodil pot na Limbarsko goro, še ni minil. Nasprotno, vedno več je vztrajnih in zagrizenih pohodnikov iz različnih krajev, ki skrbno beležijo in štejejo svoje pohode. Če polistamo po knjigi obiskovalcev, najdemo v letu 2003 kar 10.500 vpisov, kar pa ni realna številka, saj se mnogi vanjo ne vpisujejo. Res, da prehoditi pot na Limbarsko goro ni nič takega, toda če jo prehodiš skoraj vsak dan, ali pa še po večkrat na dan, pa že ni mačji kašelj. Vsakdo ima pač svoje veselje in to je take vrste, ki mnogim koristi, kar pa je najvažnejše, ne škoduje drugim. Vsi že dobro poznamo tiste najbolj pridne pohodnike in z zanimanjem spremljamo njihovo vztrajnost. Po podatkih , ki so mi bili na voljo, so bili najbolj vztrajni (več kot 200 krat) naslednji obiskovalci: 843 Jože Vrtovšek 506 Franci Andrejka 505 Franc Zakrajšek 326 Bojan Drobne 306 Miha Šlibar med 200 in 300 Ciril Vrečar, Igor Te- sovnik, Marija in Franc Gotar, Stanka Pestotnik, Sonja in Štefan Perdan, Ante Pajk, Vera in Tone Antonin Možno je seveda, da sem koga izpustila iz preprostega razloga, ker nisem imela podatkov in se jim opravičujem. Upoštevala sem tiste, ki so sproti beležili število pohodov, ali pa so me o tem osebno obvestili. Domačini smo veseli, da je naš kraj, ki ga imamo radi, tudi drugim tako pri srcu in jih prijazno vabimo: dobrodošli tudi v letu 2004 ! F.TOMAN Mnrav^p Hnlinp 19 MLADI VABIJO MLADE Mladi v naši občini se večkrat oglašajo, da se nimajo »kam dat«. Zato smo na sestanku uredniškega odbora sklenili, da vas obveščamo o dejavnostih, kijih tudi za vas pripravljajo v Študentskem klubu Domžale, kot pravi Mateja Kegel, ki je poslala prva sporočila na naš elektronski naslov. Vabimo vas, da se, dragi mladi občani, tudi vi kaj oglasite in poročate o vtisih s katere od dejavnosti, ki ste sijih udeležili. urednica Študentski klub Domžale Tudi v mesecu februarju bo v Študentskem klubu Domžale vroče, zabavno in zanimivo. 4.2. - prvi od štirih športnih dni, ki jih bo ŠKD-jko organiziral v tem letu ROGLA: smučanje ali tek na smučeh. Če nimaš svoje tekaške opreme, ti jo priskrbimo mi. CENA: 4000 SIT za člane in 5 500 SIT za nečlane. Vključena je smučarska karta/oprema za tek, če pa že imaš svojo tekaško opremo, je cena samo 2000 SIT, v katero je vključen prevoz in hrana (pica in pijača). In še to: če se udeležiš vseh štirih ŠKD-jko športnih dni, te na koncu čaka prijetno presenečenje! 7. 2. - drsanje na Jezerskem. 7.2. -Night Lan Party, ki se bo dogajal v klubskih prostorih od 22. ure dalje. Informacije na telefon 041-757-727. 8.2. - filmski maraton s filmi: Pulp fiction, Ken park, Trainsportting in Božje mesto. 13.2. pa pripravljamo za vas predvalentinovo sankanje na Podlju-belju za 3500 SIT. Zraven spada tudi prevoz, najem sank, klobase in čaj v planinski koči, bakle, pica ter pijača v piceriji Botana. Število sankačev, ki bodo na pot odšli s kombijem, je omejeno, zato se prijavi čim prej! 16. 2. ob 20. uri v prostorih ŠKD na Kolodvorski v Domžalah, potopisno predavanje, ki ga pripravlja Aleksander Savnik z naslovom Severna Mehika. 21.2. vandranje v pustno obarvani Drežnici, vasici, ki se razprostira pod čudovitim pobočjem Krna, kjer se bomo v družbi z domačini prepustili noremu pustnemu rajanju. Čaka vas tudi pogostitev, ogled slapa Kozjak, Vršno, ogled domačije in groba Simona Gregorčiča, korita Tolminke in Zadlaščice ter za konec še razvaline starega gradu Kozlov rob. Za člane cena samo 2000 sit (nečlani 6600 sit). 21.2. tudi ogled svetovnega prvenstva v poletih - Planica 2004. Vse informacije dobite v Študentskem klubu Domžale, prijave zbiramo do 13. 2. 2004. 22. -28.2., zimske počitnice na Pohorju. Možnosti: za tri dni (od 22.2. - 25.2. ali 25.2. do 28.2.) ali 6 dnevni paket (22.2. do 28.2.). In kaj vas čaka? 3 ali 6 polpenzionov v hotelu Bellevue, smučarsko karto (ki dejansko velja že na dan prihoda od 14. ure dalje in še 2 ali 5 dodatnih dni), šolo smučanja in deskanja z opremo, animacijo, parkirišče za avto, posteljnino v hotelu, turistično takso in nočno sankanje z baklami. Če vas do zdaj smučanje še ni pogrelo, vam za konec nudimo še eno mamljivo zadevo. Smučarske NOČNE srede v Kranjski Gori! Za 3200 tolarjev se boste člani lahko naužili nočnega smučanja 28. 1., 11. 2. in 25. 2. Za člane ŠKD in ŠKK pa ugodnosti nudi tudi Špas Teater. Vsi člani omenjenih klubov imate namreč možnost ogleda predstav s 50% popusta, vse informacije pa dobite v Študentskem klubu Domžale. Naj vas opomnimo še, da je od decembra dalje v Študentskem klubu Domžale osnovnošolcem in dijakom na voljo študijska pomoč - in-štrukcije. Informacije dobite na 041/757-727 in 01/721-97-10. MATEJA KEGEL 'srednja šola domžale Cesta talcev 12, 1230 Domžale SREDNJA ŠOLA DOMŽALE -NAJBLIŽJA SREDNJA ŠOLA Bralke in bralci NOVIC IZ MORAVSKE DOLINE prav gotovo veste, da imamo v Domžalah že vrsto let srednjo šolo, v kateri izobražujemo po programih s področja strojništva in trgovine. Pred dvema letoma pa se nam je pridružila še gimnazija. Vsako leto, letos bo to 13. in 14. februarja, pa se še posebej pripravimo na obisk osmošolcev in devetošolcev, ki skupaj s starši razmišljajo o vpisu v najprimernejšo srednjo šolo, oziroma v najprimernejši srednješolski program. Tudi letos osmošolce in devetošolce vabimo, da skupaj s starši obiščejo Srednjo šolo Domžale. Predstavili bomo življenje in delo na Srednji šoli Domžale, obiskovalce pa seznanili tudi s programi, po katerih izobražujemo, in z možnostmi za nadaljnje izobraževanje (študij). Izobražujemo po programih: - SPLOŠNE GIMNAZIJE - EKONOMSKI TEHNIK (PTI) - STROJNI TEHNIK (PTI) - TRGOVEC (prodajalec) - STROJNIŠTVO (avtomehanik, strojni mehanik, instalater strojnih instalacij) Ker pa šola ni samo pouk, bomo naše bodoče dijake povabili tudi k raznim krožkom, k sodelovanju pri projektih in tekmovanjih. Predstavili bomo tudi ekskurzije, ki jih organiziramo za naše dijake in še marsikaj. Osmošolci in devetošolci! Vas in vaše starše pričakujemo v petek, 13. februarja 2004, ob 9. in 15.uri ter v soboto, 14. februarja 2004, ob 9.uri. mag. Primož Škofic, direktor OSNOVNA SOLA JURIJA VEGE Vegova 38, MORAVČE, tel.: 72 31 003 VPIS V PRVI RAZRED 9- LETNE OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2004/2005 Osnovna šola Jurija Vege Moravče, vabi k vpisu v prvi razred devetletne šole vse otroke, rojene med 1. 1. 1998 in 31. 12. 1998 Vpis bo potekal v prostorih osnovne šole Jurija Vege, Vegova 38, in sicer v PETEK, 06. 02. 2004, 8. - 14. ure SOBOTO, 07. 02. 2004, 8.-12. ure S seboj prinesite zdravstveno izkaznico. Zaželeno je, da otroka pripeljete s seboj. V pričakovanju božično-novotetnih počitnic Da se bližajo počitnice, je bilo čutiti po vsej šoli, saj seje zadnje dni pouka v decembru ves čas dogajalo kaj zanimivega. Da bi lažje dočakali 24. december in s tem začetek počitnic smo si z učenci 1.-3. razreda ter učenci Z Vrhpolj v Kulturnem domu ogledali poučno, vendar otrokom nadvse zanimivo predstavo gledališča UNIKAT iz Ljubljane z I naslovom Jaka in sraka, kije mla-' de gledalce v družbi radovednega Jaka popeljala v svet nastajanja elektrike. Že v torek so za praznično vzdušje na šoli poskrbeli petošolci, ki so ob pomoči razredničark Inge lvartnik, Bernarde Mal in Martine Lorber pripravili novoletno zabavo. Zabave, kije potekala v popoldanskem času, seje udeležilo tudi nekaj staršev. Učenci so izvedli modno revijo, pomerili so se v hitrosti, skušali najti najšibkejši člen, se preizkusili v tomboli in igri Pokaži, kaj znaš. Nazadnje so se poveselili ob prosti zabavi, kjer je največ pozornosti pritegnil bobnar z igranjem na bobne. Tako učenci kot učitelji in starši so preživeli prijetno popoldne. Že v sredo so se učenci razredne stopnje in otroci iz vrtca ponovno zbrali v Kulturnem domu. Tokrat so za prijetno razpoloženje poskrbeli kar učenci sami. Najprej so se predstavili učenci glasbenega krožka pod vodstvom mentorice Barbare Fale in zapeli nekaj pesmi. Nato so učenci dramskega krožka, ki ga vodi učiteljica Mija Zibelnik, zaigrali igrico o Rdeči kapici. Pri tem so z. oblikovanjem scene sodelovali tudi učenci likovnega krožka pod mentorstvom Andreje Vavpetič in na koncu so se s pesmico v angleščini predstavili še učenci angleškega krožka pod vodstvom učiteljice Saše Igrec. Učenci dveh četrtih razredov in vsi učenci predmetne stopnje so odšli v Kolosej v Ljubljano. Četrtošolci so si ogledali risani film Reševanje malega Nema, ostali pa film Kar si dekle želi. Zadnji dnevi pred prazniki pa so bili polepšani tudi zaradi šolske novoletne pošte, ker so si mnogi učenci poslali tudi pisna voščila. Dobili pošlo pa je vedno najboljša stvar. K0RAJ2A VCUA 2004 Letos je že dvanajsto leto odkar v Moravčah Studio H iz. Trbovelj pripravlja prireditev za osnovnošolce z. naslovom Korajž.a velja. Tokrat so se vsi mladi pevci zbrali 15. januarja v dvorani Kulturnega doma. Seveda so se morali nastopajoči predhodno prijaviti. Ker je bilo nastopajočih veliko, slišali smo kar 39 skladb, je bila prireditev razdeljena na dva dela. V prvem delu so nastopili učenci razredne stopnje (prvošolci še niso nastopili), v drugem f pa učenci predmetne stopnje. Na koncu je potekalo tudi glasovanje za najboljšo skladbo. Glasovali so učenci in učitelji. Tako je na razredni stopnji zmagala Karin Zaje iz. 2. razreda, zapela je Mojčino pesem. Na predmetni stopnji je po glasovanju učencev zmagala skladba V dolini tihi, zapeli so jo David Burja, Anže Avbelj, Iztok Župančič, Miha Markuš, Matic Javoršek in Peter Merela. Po mnenju učiteljev pa je bila najboljša pesem Glas srca, ki stajo zapela Nastja Zaje in Matic Hrovat. Vsem nastopajočim, predvsem pa zmagovalcem, iskreno čestitamo! Hvali na obiska Foto: Branka Peterim 20. januarja so imeli učenci prvih razredov naravoslovni dan. Obiskale so jih nenavadne živali z. Vač. Učenci so božali kače, ježka, krastačo, želvo in perzijskega skakača. Začetni strah pred živalmi je bil kmalu premagan, saj zna družina Kolenc z Vač te Živali nenavadno hitro približati malim radovednim glavicam. Dopoldne je prehitro minilo, ostalo pa je prijetno spoznanje, da je lahko tudi nenavadno zelo prijetno in v veselje malim šolarjem. BETKA GORJUP Modna revija V predprazničnih dneh so učenci 7.a devetletke OŠ Jurija Vege Moravče v šolski knjižnici pripravili modno revijo z naslovom: Moderno, praktično in poučno. Na reviji je sodelovalo vseh dvajset učencev. Že septembra so začeli s pripravami. Najprej so zrisali kroje, potem pa sešili obleke. Vsa oblačila so bila unikatna in sešita po meri učencev. Najbolj zahtevna oblačila je pomagala sešiti šivilja Vera Hrovat, mamica najbolj vnetega Moravske doline 21 modnega oblikovalca razreda. Da pa je šlo vse po načrtu, je priprave spremljala mentorica Mojiceja Podgoršek, knjižničarka v šolski knjižnici. Predstavljenih je bilo deset kolekcij: moda za spanje, zimska modna oblačila, športna moda, skejterska moda, moda za popoldanske zmenke, moda odštekanih, moda ročka, moda Rimljanov in Egipčanov, večerna toaleta in še upokojenska oprava. Vse kolekcije je spremljala primerna glasba in koreografija. Ob vsaki kolekciji je bila predstavljena vsaj ena mladinska knjiga, ki sojo izbrali učenci. Pripravljavcem modne revije ni manjkalo domišljije. Na panojih so bile razstavljene tudi kreacije učencev. Imeli so kar dve generalki, ki sta bili namenjeni učencem in učiteljem, zvečer pa je bila osrednja modna revija za starše učencev 7.a razreda in druge goste. Veliko pozornosti je bila deležna moda Egipčanov in Rimljanov, kije bila zaradi izvirne frizure in kreacije po mnenju stroge komisije najboljša. Ker pa je bil namen predstave predvsem družabno srečanje, so učenci za goste pripravili tudi nekaj peciva. Ob koncu predstave so bili zadovoljni učenci in njihova mentorica, prav tako pa tudi gledalci. Rozala Novak, 7.a/9, Joto: Vera Hrovat ŠOLSKI KOLEDAR 30. 01.- šolsko tekmovanje iz zgodovine 02. 02. - šolsko tekmovanje iz kemije 03. in 04.02. - poskusno preverjanje znanja za 8. razred (3. 2. - slovenščina, 4. 2. - matematika) 06. in 07. 02. - vpis v 1. razred devetletke 06. 02. - državno tekmovanje iz angleščine 10. 02. - šolsko tekmovanje iz Vesele šole 10. 02. - tekmovanje za nemško bralno značko 11. 02. - šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 12. 02. - govorilne ure 13. in 14. 02. - informativni dan na srednjih šolah 16. 02. - 22. 02. - zimske počitnice 24.02. - pust (razredna stopnja Moravče in podružnična šola Vrhpolje - pustno rajanje s sprevodom, predmetna stopnja - športni dan) Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti. Zimska šala v naravi na Treh Kraljih Letošnje zimske šole v naravi se je udeležilo 40 otrok iz petega razreda in 5 učiteljev. Ekipa je delovala skladno, kar je pogoj, da otroci veliko pridobijo. Bivali smo na zimsko-športnem središču Trije Kralji na Bistriškem Pohorju. Otroci so bili že prvi dan lestirani in razdeljeni v jakoslne skupine glede na predhodno znanje smučanja. Učenci, ki so že imeli nekaj osnovnega znanja, so morali kar takoj spoznavati in se učiti novo karving tehniko smučanja, ki jo narekujejo na novo oblikovane smuči, ker jih je velika večina učencev tudi imela. Učenci so dobro dojeli novo tehniko. Zadnji dan je bilo izvedeno tudi tekmovanje v veleslalomu. Najboljši med dečki so bili: Žiga Dostal, Aljaž. Korošec in Kevin Kladnik, med deklicami pa: Tina Kovač, Neža Vesel, in Pavla Lavrinc. Dan je potekal približno takole: Vstajanje ob 7.30. Sledilo je umivanje, pospravljanje in ocenjevanje prostorov. Ob 8.00 zajtrk nato pa učna ura. Po učni uri je sledilo smučanje do kosila ob 13.00, oh 14. 15 smo se znova odpravili na smučanje do 16.00. Po smučanju je sledila popoldanska malica in potem dve učni uri. Večerja je bila oh 19.00. Po večerji so sledile dejavnosti: nočni pohod do Črnega jezera in na Črni vrh, nočni nogomet in rugby na snegu, mini kino, obisk kletne diskoteke s plesom, predavanje z. diapozitivi o lepotah Pohorja, ogled in analiza video posnetkov našega smučanja, zadnji večer tudi družabni večer z zabavnim programom. Časa za preganjanje dolgčasa skratka ni bilo. Jakčev dom, kjer smo prebivali, nam je nudil veliko udobja in prostora, postrežba in obroki so bili dobri. Lepo vreme, sveži gorski zrak in veliko gibanja nam je vsem zelo dobro delo, zato ni bilo nobenih zdravstvenih težav in tudi poškodb, ki se na smučanju rade pripetijo, ni bilo. Nekaj težav nam je. povzročala le snežna odeja, ki ni bila tako debela, kot bi si želeli, zaradi tega smo lahko smučali le na eni progi, kije bila za nekoliko boljše smučarje kmalu premalo in so želeli smučanja na strmejši in daljši progi, kjer pa je bilo premalo snega. Zato smo to nadoknadili z. enodnevnim smučanjem na Mariborskem Pohorju, kjer je veliko umetnega snega. Vsi učenci so se v znanju smučanja izpopolnili in spoznali, da je smučanje užitek, ko prebrodimo z.ačetniške težave. MARKO OSOLNIK MOJA DOLINA Z Moravčam, ki so »ušli« preko občinske in državne meje v Evropo Kipar TINE KOS (29. 1. 1894-4. 4. 1989) Ustvarjati, to pomeni dvakrat živeti. (A. Camus) Rojstna hiša v Kosovem času in leta 1998, tik pred rušitvijo. Tine Kos seje rodil v Češnjicah pri Moravčah 29. januarja 1894 kot peti od trinajstih otrok. Že kot otrok je kazal nadarjenost za oblikovanje. OŠ Jurija Vege hrani kopijo njegovega tipkopisa Moji spomini na Moravče, v kateri se Kos spominja: "Zadaj za hišo je bolj ozek kolovoz, in proti hiši nekak breg, visok kakšen meter in pol, z rdečo ilovico. V tisti breg sem izkopal majhno jamo in dejal: »To je podvelf.« Namreč pod hišo v dolinici izvira Raca. Nad studencem je z opeko zidan obok in temu studencu pravijo podvelf (podvelb). Potem sem zvaljal nekak stebriček, ga malo upognil, ga postavil v jamo v kot in dejal: »Ta naliva vodo.« Drugi stebriček sem pa postavil pred jamo in dejal: »Ta jo nese domov.« Dečkovo nadarjenost je opazil učitelj To man in na njegovo prigovarjanje so Tineta starši poslali v šole. Obiskoval je umetnostno-ohrtno šolo v Ljubljani in se leta 1913 vpisal na dunajsko akademijo. Njegov študij je prekinila vojna, leta 1916 je bil vpoklican, po vojni, leta 1919, je znova odšel na akademijo in jo končal. Nekaj let je nato delal v domačem kraju, na češnjiškem gradu, nato pa se je preselil v Ljubljano. Študijsko seje izpopolnjeval na potovanjih po Italiji in Franciji. Bilje član Kluba mladih, ki ga je leta 1922 ustanovil slikar, kipar in grafik France Kralj in nato član Umetniške matice (ustanovljena leta 1928). V obdobju med I. in 11. svetovno vojno je sodeloval na veliko razstavah tako v Sloveniji kot skupaj z. drugimi ustvarjalci po tedanji Jugoslaviji in v tujini (Dunaj, Praga, Berlin, London...). Omenimo naj še sodelovanje na svetovni razstavi v Parizu leta 1937, kjer je prejel zlato medaljo za plastiko Mati z otrokom. Ustvarjal je v žgani glini, lesu, bronu in kamnu, predvsem portretno, spomeniško in malo plastiko, pogosto motive iz delavskega in kmečkega življenja. Njegova Kosova stvaritev, Revolucija zgodnja dela niso ohranjena. Prvi ustvarjalni vrh je dosegel v času nove stvarnosti (umetnostna smer v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, kot odgovor na ekspresionizem. Umetniki so si prizadevali upodobiti stvari kar najbolj podrobno, natančno in jasno). V tridesetih letih so v njegovih delih znova oživele ekspresionistič-ne značilnosti. V tem času je naredil tudi precej nagrobnih spomenikov in cerkvene plastike (za Rakovnik, Bežigrad v Ljubljani, za Kamnik...). Po vojni je označen kot izrazit kipar socialističnega realizma. Skiciral je številne osnutke za spominske plošče, nagrobnike in javne spomenike, ukvarjal se je tudi s knjižno ilustracijo. Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado leta 1950. Živel je v Ljubljani kot svobodni umetnik vse do svoje smrti. Umrl je 4. aprila 1979. Ciril Velepič piše, daje kipar v razponu petdesetih let ustvaril več kakort 225 kiparskih del v mavcu, glini, lesu, kamnu in bronu ter sodeloval na več. kot 50 razstavah. Akademik Janko Kos (roj. 1931), sin Tineta Kosa se spominja, da je družina pred 2. svetovno vojno dostikrat obiskovala sorodnike na Moravškem. Poleg njega sla se kiparju in njegovi ženi Katji Meglic, kije kot učiteljica med drugim službovala tudi v Moravčah (ravno v letih, ko je Tine ustvarjal na Češnjicah, morda sta se tako tudi spoznala), rodila še sinova Branko in Marko (roj. 1925), znan publicist. Vnuk Tineta Kosa, Peter Kos (roj. 1950) pa je znani arheolog in direktor Narodnega muzeja v Ljubljani. Člani številne Kosove družine so se razkropili na razne kraje, Tine Kos pa ostaja ena od njenih najbolj znanih osebnosti. Že Kos sam je zapisal, da so o njem mnogi in veliko pisali. Ciril Velepič v katalogu, ki je izšel ob retrospektivni razstavi leta 1967, navaja 57 bibliografskih enot v domačih in tujih publikacijah. V katalogu, ki je izšel ob razstavi Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem 1920-1930, pa je samo za obdobje teh desetih let naštetih čez 50 enot. Največ Družinska fotografija, posneta v prvih letih 20.stoletja. Na njej sta starša, mali Tine in ena od sester. Mnravškfi Hnlinfi objav je vsekakor v obdobju od leta 1922 do 1930. To je, kot menijo kritiki, tudi umetnikovo najboljše obdobje (če ga seveda sploh lahko omejimo z letnicami). O Kosu je pisala večina tedanjih časopisov in revij, Ljubljanski zvon, Jutro, Dom in svet, Slovenec, Umetnost in drugi; objavljali so tudi reprodukcije njegovih del. Ob priložnostih, ko je razstavljal po Jugoslaviji in Evropi, so o njem pisali tudi tuji časopisi. Po kronološkem zaporedju navajamo gradivo, ki je v veliki večini dostopno v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. • PIRNAT, Maks: Kipar Tine Kos. Jutro, 10. 11. 1922, str. 6. • RAZSTAVA Fatur - Kos. Slovenec, 8. 11. 1925, str. 4 • BUČAR, R.: Novemberskaj!J razstava Kosa in Faturja in zadnja razstava Trstenjaka. Kritika 1926, 9, str. 160. • DOBIDA, K. Kipar Tine Kos, Ob priliki današnjega odkritja spomenika kralju Petru v Ljubljani. Jutro, I. 12. 1926, str. 10-11. • DOLAR, A.: Prvi spomenik kralja Petra L Velikega osvoboditelja v Sloveniji. Jutro. 25. 7. 1926, str. 3 • VURNIK, S.: K sodobni upodabljajoči umetnosti. Dom in svet 15. 11.1926, str. 278-281. • DOBIDA, K. Razstava bratov Vidmarjev in Tineta Kosa. Ljubljanski zvon, 48 (1928), št. 703-704 • DOBIDA, K.; Tine Kos: Majda. Mladika 9 (1928) 9, str. 355 • LOŽAR, R.: Kipar Tine Kos. Dom in svet, 15. 10. 1929, str. 270-273. • SELIŠKAR, T: Naše kiparstvo. V: Tine Kos. Zbirka del slovenske likovne umetnosti. Ljubljana : Umetniška matica, 1929. • V umetnikovem ateljeju. Ilustrirani Slovenec, 14. 7. 1929, str. 219 • ŠKERL, S.: Dva razgovora: Kipar Tine Kos. Slovenec, 24.12. 1930, str. 15 • Kipar Tine Kos. Naš val 3(1931/32), 1/2 • SELIŠKAR, T: Slovenski kipar Tine Kos. Naš rod, 4 (1932-33)4, str. 108-109 • ŠTELE, F: Kos Valentin. V: Slovenski biografski leksikon. Ljubljana, 1932, str. 551-552 • Dobil je prvo nagrado, Obisk pri kiparju Tinetu Kosu. Prijatelj 13(1939)3, str. 103-107. • ŠIJANEC, F.: Slovensko slikarstvo in kiparstvo od impresionizma do novejše dobe. V: Umetniški zbornik, 1943. • Obisk pri Tinetu Kosu. Delavska enotnost, 5.1. 1951. • KOJC, V. Iz Napotnikove galerije. Šoštanj, Šaleški rudar, 27. 1. 1966. • VELEPIČ, C: Kipar Tine Kos, ob življenjskem jubileju, Delo 27. I. 1967 • VELEPIČ, C: Monografski oris. V: Tine Kos, retrospektiva 1967. Ljubljana : Moderna galerija 1967. Str. [3-7]. • KREČIČ, P: Kipar Tine Kos 29. 1. 1894-4.4.1979. Sinteza 1980, 47/49, str. 12 • STRAŽAR, s.: Tine Kos, akademski kipar. V: Moravša dolina, življenje pod Limbarsko goro. Moravče, 1979, str.424-425 • ČOPIČ, Š.: Slovensko kiparstvo v času ekspresionizma in nove stvarnosti. V: Ekspresionizem in nova Stvarnost na slovenskem. Ljubljana: Moderna galerija, 1986. Str. 87-100, 462-464. • ČOPIČ, S.: Tine Kos. V: Enciklopedija Slovenije, Zv. 5, str. 312. Težko seje odločiti, kaj izbrati iz ogromne količine gradiva, a kljub vsemu vam ponujamo v branje nekaj citatov, ki predstavljajo Tineta Kosa kot človeka in umetnika. Ob pregledovanju člankov o Kosu zasledimo tako pozitivne kot negativne kritike. Moravski rojak Maks Pirnatpiše o tem, kako je leta 1915 prišel za dalj časa "na počitnice domov v lepo Moravsko dolino, kjer sem se seznanil z. dvema mladima nadarjenima rojakoma. Bila sta to Ivan Po-virek in Tine Kos, oba kiparja, oba takrat gojenca dunajske umetniške akademije. " O Kosovem delu pa napiše: " Iz. njegovih del odseva tista Mati kiparja Tineta Kosa je pripovedovala Med drugo svetovno vojno je naša družina stanovala blizu rojstnega doma kiparja Tineta Kosa v Češnjicah pri Moravčah - Na planini. Midva z. bratom sva se rada družila z. otroki s te domačije. Mene. je nadvse zanimala risba na rjavem kartonu, tik za vhodnimi vrati v veži, na levi strani. Na risbi je bila upodobljena skupina štirih mož, ki so na nosilih nosili mrliča. Vsi so bili goli, zato z.a nas otroke še toliko bolj zanimivi. Stara mati Katarina, po domače sojo klicali Kalni, priletna ženička, se je rada sprehajala oprta na palico okoli čebelnjaka in domače hiše. Prmejkuš, prmejkuš je bila njena priljubljena beseda. Radovednost o risbi mi ni dala miru, zato sem jo nekoč, ko je sedela na tnalu pod hruško, za skednjem vprašal, kaj pomeni ta risba. Mati Katarina je dejala: »Veš, to risbo pa je narisal naš Tine, ki je sedaj kipar v Ljubljani in sem nanj zelo ponosna. Dela tako lepe kipe in podobe.« »Še ko je hodil v Moravče v šolo, naju je z. očetom nadučilelj Tomun opozoril, daje naš Tine nadpov prečno dober risar in je škoda za njegov talent, če ga ne dava v Ljubljano v šolo. Branila sva se, da tega materialno ne bova zmogla. Majhna kmetija s 13 otroki se bo prenesla takšne obremenitve.* »Veš« je dejal, »skrivaj ga opazujem, kako pod klopjo gnete glino in tako spretno oblikuje pastirčke, kravice in ovčke.« Tomanje obljubil svojo pomoč in dejansko tudi pomagal. Tine je odšel v Ljubljano, se pridno učil in tudi uspel v najhujših škripcih mu je Toman pomagal preko inoravške hranilnice. Potem je dobil tudi štipendijo. Imela sva trinajst otrok. Štirje so majhni umrli, ostali pa so se razkropili po svetu. Uči Pavla se je primožila k Moškonu na Konfin (mati Daneta Zajca, priznanega pesnika in dramatika), Cene je policist, Feliks poštar. Ostali pa SO se polenih in pomolile, vsak na svoje. Doma je ostal Janez. Malo kmetuje, malo se ukvarja s prevozi peska in lesa. Ja, da ne pozabim. Bil je Maistrov borec za Koroško.« Vnuk Jože pa mi je povedal, daje stric rad prihajal iz. Ljubljane domov. Z leno sta se pripeljala z vlakom do Jevnice, potem pa čez. hribe pripešačila na Moravsko, domov Na planino. Kiparjevega doma Na planini ni več! Zob časa je opravil svoje. Pa tudi lepega križa v hiši ne. Nihče ni znal povedali, kdo je le predmete odnesel. Škoda! Udeležil sem se Tinetovega pogreba na ljubljanskih Žalah. Precej Moravčanov ga je spremljajo na njegovi zadnji poti. Pogrebno slovo je opravil njegov sošolec, pater in se od pokojnika poslovil z izbranimi besedami slovesa. Kdaj pa kdaj me zanese pot na staro domžalsko pokopališče. Tam pod cerkvijo stoji čudoviti beli marmornati kip matere, kije umrla na porodu. Izmed mnogih se mi zdi, daje prav ta umetnina ena izmed najlepših, ki jih je naredila Tinetova roka. MARIJAN GRIL topla, mehko občutena lepota, katera tako blagodejno vpliva na gledalca in vzbuja v njegovi duši neko izredno mirno in zadovoljno razpoloženje... Kosova umetnost je domača, narodna umetnost in to je posebna prednost njegovih del." (PIRNAT, 1922, 215) Silvester Škerl članek v Slovencu iz leta 1930 zaključi z zanimivo pripovedjo o tem, kako je kipar imel pred godom svetega Miklavža zaklenjen atelje, saj je v njem pripravil "krasen, lično narejen in poslikan poštni avto, na drugi strani pa je stala lokomotiva in nekaj tovornih voz. - vse iz lesa, za oba Tinetova otroka Miklavžev dar. " (ŠKERL, 1930, 15) Kipar o sebi in svojem delu: "Kaj delam - o tem ne razmišljam. Menim, da umetnik o tem ne more premišljati. Pač pa premišljujem vsakdanje življenje in kam to življenje pelje, kako bi se dalo izboljšati... Upodabljam najprej, kar vidim okrog sebe, s čimer pridem v dotiko... Važno pa je, kako je umetnik delal in ne kaj je delal. Kako je umetnina narejena, to je umetniška zadeva, kaj predstavlja umetnina, je povsem razumska ugotovitev, ki nima Z. umetnostjo samo nobenega opravka. Pač pa je za umetnika važno, kaj dela, ker je od tega precej odvisno, kako dela. Če imaš predmet, ki tvoji notranjosti odgovarja, je tudi njegova umetniška Skupaj smo že tri leta Naša in vaša medgeneracijska skupina Kranjska lilija namreč. V tem času smo se srečali že mnogokrat, se pogovorili o marsičem in tudi šli smo kam. Pa delali tudi, razne stvari. V letu 2003 smo imeli: 38 rednih srečanj, 6 srečanj kot priprav na praznovanje 2. obletnice delovanja, 3 skupna srečanja vseh skupin Medgeneracijskega društva Jesenski cvet Domžale, kamor smo včlanjeni tudi mi. Imeli smo tudi praznovanja vseh rojstnih dni. 14 nas je sedaj v skupini. Veliko in smo v našem društvu največja skupina v domačem okolju in tudi skoraj največja skupina v domačem okolju nasploh. Od tega smo imeli tri večja praznovanja okroglih obletnic članic skupine. Dve članici sva bili tudi na Taboru, to je bilo 5 dni skupnega druženja veliko članov raznih skupin. Aktivno smo sodelovali tudi pri pisanju, pripravi in izdaji našega 2. Biltena društva Jesenski cvet, kjer smo podrobneje opisali življenje in delo na takšnem taboru, seveda pa tudi o delu skupin. Srečujemo se vsako sredo, pozimi od 16.30 do 18.30 ure in poleti od 18.00 do 20.00, (največkrat pa dlje). Udeležba je vedno skoraj popolna, saj nas le bolezen in nujni opravki odvrnejo od tega, da ne moremo priti. Tu se pogovarjamo o: preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki nas čaka, o zgodovini in znamenitostih, o starih časih, starih šegah in navadah, življenju nekoč in danes, o sebi, ... Pogovorov nikoli ne zmanjka, saj smo se v vseh teh letih že dodobra spoznali in se spoprijateljili. Tako je tema za pogovor vedno. Nekaj že. Če pa teme le ni, pa zelo radi obdelava po kakovosti dosti boljša. " (ŠKERL, 1930, 15). Ciril Velepič, kustos Moderne galerije v Ljubljani, kije leta 1967 pripravil retrospektivno razstavo: "Izšel je iz moravške kmečke sredine. Prišel je v mesto s trdno voljo do dela, z veseljem do življenja in z veliko vero v človeka. " (Velepič, 1967, 3) ln še: "Spada med pionirje in utemeljitelje modernega kiparstva. " (Velepič, 1967, 7) lz Kosovega tipkopisa Moje življenje in delo ter Moji spomini na Moravče (verjetno ju je napisal okoli leta 1967, ker je z roko pripisano, da gaje dal kustosu Velepiču v Moderno galerijo): "In ko sem povedal očetu, da bom kipar, je bil zelo nejevoljen. »To je pravzaprav en kikelkokel,« je dejal. Zelo dobro je namreč poznal podobarje Rovške in njihovo revščino. " Kos tudi piše: »Zato moram reči, če bi ne bilo Tomana, bi tudi ne bilo kiparja Tineta Kosa. Mogoče bi jo mahnil v Ameriko. Vsi sosedovi fantje so šli takrat tja... V stari Avstriji ni bilo izgledov za službo. Ostali na kmetiji za hlapca ali pa iti v svet. Za menoj ne bi ostalo niti sledu, tako pa me bodo poznali vsaj še nekaj časa.« In, spoštovani Tine Kos, akademski kipar, ostaja znan v domači dolini, domovini in Evropi. MARTA GORJUP, bibliotekarka tudi pojemo. Ker imamo v skupini kar 4 člane Mešanega pevskega zbora DU Moravče, tako skoraj na vsakem srečanju prepevamo. Včasih rečemo, da pojemo »kot slavčki«. Pa še res je! Ob koncu leta že kar obvezno izdelujemo adventne venčke in novoletne ikebane, ki jih je vsako leto več in vse lepše so, vsaj tako ugotovimo skupaj, ko jih razvrstimo po mizi in jih za spomin vedno fotografiramo. Skratka, lepo se imamo. Radi smo skupaj in to nas veseli. Verjetno pa nam to tudi pomaga premagovati vse težave, ki gotovo spremljajo vsakega človeka na njegovi življenjski poti. Želimo si, da bi se lahko še dolgo takole dobivali, da bi bili zdravi, da bi se v Moravčah ustanovila še kakšna medgeneracijska skupina (2 novi voditeljici se za to že izobražujeta). Naši načrti za leto 2004? Vsaj toliko vsega, kot je bilo v preteklem letu. Da pa vse to lahko uresničujemo, se zahvaljujemo vsem, ki nam pri tem pomagate, posebej še županji Občine Moravče Milki Novak, vsej občinski upravi, pa tudi svetnicam in svetnikom za veliko razumevanje pomembnosti delovanja takšnih skupin. Zahvala še vsem članom in UO Društva upokojencev Moravče za uporabo prostorov, V katerih se prijetno počutimo. Kdor nas ne pozna, ali pa ga zanima, kdo smo, nas lahko obišče. Kadarkoli. Mi smo tam za nas, pa tudi za vas. Na koncu pa še vsem in vsakemu občanu Moravč posebej želimo - zdravja in vse lepo. za skupino Kranjska lilija - voditelja MARIJA RADKOVIČ in CIRIL JAMŠEK • IZDELAMO VAM URBANISTIČNO IN PROJEKTNO DOKUMENTACIJO IN ZA VAS PRIDOBIMO TUDI GRADBENO DOVOLJENJE • SVETUJEMO PRI PRODAJI IN NAKUPU ZEMLJIŠČ ALI NEPREMIČNIN (flL® d) * VR^I1V10 PRO-'EKTANTSKI< IZVAJALNI IN STROKOVNI NADZOR rnarket_inženiring_storitvev-^gradbeništvo SVETUJEMO PRI NOVOGRADNJAH ALI ADAPTACIJAH NA VOLJO STAVBNE IN KMETIJSKE PARCELE. MOŽNOST TAKOJŠNJE GRADNJE NA LEPI LOKACIJI V MIRNEM OKOLJU M Ml<; »I.o.o. VI (,()VA 1, MORAVČE _ INFORMACIJE: 01 72.1 12 08 PONUDBE: hi 01 723 15 66 e-nasiov: MIG.CD(a SIOL.M II Moravske doline 25 PISMA BRALCEV ODGOVOR NA ČLANEK Plavalna nepismenost moravških osnovnošolcev, objavljenem v Novicah iz Moravske do-liie. L IV, št.9, str. 19 Po objavi članka »Plavalna nepismenost moravških osnovnošolcev« smo na šolo dobili kar nekaj odzivov občanov, ki prosijo za odgovor, ali je znanje plavanja res tako kritično, kot navaja gospod Virk. Že pred nekaj leti smo si v šoli in vrtcu za eno od prioritetnih nalog zadali, da bi čim več otrok naučili plavati. V ta namen smo organizirali plavalne tečaje za otroke od vrtca, preko male šole, nekaterih razredov razredne stopnje, šole v naravi, do tečajev za 5. in 7. razred. Pogosto smo morali nekatere učence zelo pregovarjati, da so se tečajev udeležili, kar nekaj pa jih sploh ni hotelo iti. Marsikateri učenec je plaval le takrat, ko so šli na plavanje v šolo v naravi in je naučeno do naslednjega plavanja pogosto pozabil. Nisem strokovnjakinja za to področje, zato naj ta članek ne zveni kot strokovna ocena našega dela na tem področju ampak bolj kot pojasnilo na nekatera vprašanja, ki so se porajala našim staršem ob branju predhodnih člankov o plavanju naših učencev. V šoli si zelo prizadevamo, da bi otroke naučili plavati in da bi bila cena za starše čim nižja. Ko sem prebrala članek v Moravških novicah, sem imela občutek, da je pouk plavanja v Sloveniji brezplačen in če bi šola hotela, bi vsi otroci znali odlično plavati. Do leta 2002 je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport prispevalo za vsakega učenca 4. razreda, ki se je udeležil letne šole v naravi, po 1.500 SIT/dan, kar je za sedem dni zneslo 10.500 SIT. To so dobili tudi naši učenci. Ostanek do polne cene pa so večinoma plačali starši. Iz. sredstev Občine Moravče smo ponavadi prispevali za prevoz. Od lani naprej prispeva MŠZŠ za 3. razred 9-letke za kader, in sicer za našo šolo s podružnico to znese 1,71 ure na teden. Če bi imeli v šoli ali njeni bližini bazen, bi to lahko izvajal en učitelj, ki bi učil vsako skupinico otrok posebej. Ker pa imamo do najbližjega pokritega bazena več kot 30 km, je to nemogoče. Zato so se učiteljice dogovorile s starši, da so odšli v Čaleške toplice, kjer so poleg pouka izvajali še plavalni tečaj. Z učenci je odšlo 5 spremljevalcev. Starši so plačali stroške bivanja. Iz sredstev Občine smo prispevali 3260,87 SIT za vsakega otroka. Plavalni tečaji za 5. in 7. razred. Do šolskega leta 2002/03 je MŠZŠ pokrivalo stroške bazena in plavalnih učiteljev, ne pa stroškov prevoza in spremstva naših učiteljev. Letošnje šolsko leto smo v Snoviku testirali plavanje 56 učencev 5,r. S strani Zavoda za šport Domžale je bil plačan bazen in plavalni učitelj, ne pa tudi stroški prevoza. Za mnenje o učenju plavanja in pogojih na tem področju smo prosili tudi vodjo programa Naučimo se plavati Primoža Kosa, ki med drugim piše: »Potrebno je omeniti tudi posebnost mora vške ga območja, ki s svojo lego nima najboljših pogojev za učenje plavanja. Najbližji notranji bazen je oddaljen približno 30 km. Če upoštevamo še razdaljo do šole nekaterih otrok, ki se vozijo z. okoliških vasi in hribov, ter dejstva, da otroci s kmetij največkrat ne hodijo na morje, mogoče lahko lažje razumemo, da je tukaj znanje plavanja slabše, kot na primer znanje plavanja mestnih otrok. Zavajajoč je tudi podatek, ki gaje navedel gospod Virk, da denar ni problem, ker ga zagotavlja država. Res je, da za odpravljanje plavalne nepismenosti država nameni veliko sredstev, kljub temu pa je to približno polovica stroškov, ki so potrebni Šolsko leto dejavnost Razred število učencev 1994/1995 plavalni tečaj 5. r in 7. r. 50 +51, skupaj 101 1995/1996 plavalni tečaj 5.r. in 7.r. 42 + 56, skupaj 98 1996/1997 plavalni tečaj 5.r. in 7.r. 22 + 6, skupaj 28 1997/1998 plavalni tečaj, letna šola v naravi 5.r. in 7, 4.r. 12 +6, 57, skupaj 75 1998/1999 plavalni tečaj, letna ŠN 5.r. in 7, 4.r. 54 + 41, 67, skupaj 162 1999/2000 plavalni tečaj, letna ŠN MŠ.l.r., 2.r., 5.r. in 7.r., 4.r 54 +51 +44+ 66 +39, 51, skupaj 305 2000/2001 plavalni tečaj, letna ŠN MŠ.l.r., 2.r., 5.r. in 7.r, 4.r 55 +44+ 52+32+ 42, skupaj 225 2001/2002 plavalni tečaj, letna ŠN 1. r./9, l.r./8, 2. r., 5.r. in 7.r., 4.r 41 +55 + 43+ 10 + 3, 57, skupaj 209 2002/2003 plavalni tečaj, letna ŠN 2.r.in 5.r., 4.r 44 + 8, 56, skupaj 108 za izvedbo posamezne vsebine programa. Ostalo polovico pa naj bi krila lokalna skupnost, a jo morajo največkrat kriti starši otrok.« Naj navedem še nekaj podatkov o številu otrok, ki so se na naši šoli ali v vrtcu udeležili plavalnih tečajev ali šole v naravi. Za noben plavalni tečaj nismo nikoli zaračunali stroškov spremljevalnih učiteljev. EVA KARAŽI.IA, ravnateljica Odziv na pismo Maje Hren, Novice iz Moravske doline, L IV, št.10, str.25 Priznam, da odkar se v Novicah pojavljajo nekatere vsebine, s katerimi želijo posamezniki dajati vtis, kako so delovni in sposobni, drugi ljudje in njihovo delo pa ni nič vredno, jih redko berem. Več bralcev me je opozorilo, naj preberem pisma bralcev v Novicah in napišem odgovor. Ne želim polemizirati, vendar čutim, da moram zaradi sebe in svojih sodelavcev odgovoriti rosno mladi gospodični na njeno kritiziranje. V 30 letih službovanja sem opravila, v zadnjih letih kot ravnateljica, zelo veliko brezplačnih ur dela (sodelovala in ogledala sem si mnoge prireditve, bila na sestankih, nadomeščala, pomagala pri učenju učencem različnih starosti, ...), tako da nisem imela časa za dolgočasje. Nekateri ste na prizidek k šoli in vrtcu čakali, drugi pa smo se zanju zelo trudili. Da smo zgradili prizidek k šoli, sem napisala veliko vlog, opravila številne razgovore in sestankovala. Ogromno dela so vložili tudi zaposleni na Občini (skupaj z. nekdanjim gospodom županom, sedanjo gospo županjo in nekaterimi občinskimi svetniki) in tudi kolektiva šole in vrtca. Dosegli smo nekaj, kar ni uspelo številnim večjim in mnogo bogatejšim občinam. Vloženega je bilo tudi zelo veliko denarja naše občine, zato menim, da je skrajno nepošteno pisati o tem v takem stilu. Tudi država nam denarja ni kar ponudila, zanj se je bilo potrebno zelo potruditi. Za gradnjo prizidka k vrtcu smo se dvakrat prijavili na javni razpis. Na drugem smo bili na začetku uvrščeni šele na 61. mesto od skoraj 300 prosilcev. Ker imam veliko obveznosti, se lahko udeležim le nekaterih prireditev, ki se odvijajo izven šole. Zdi se mi, da jih je ogromno (proslave, predstave, igre, ... v KD, v cerkvah..... v Moravčah, Drtiji, Zagorici, ...). Ne vem, če sem na kateri od prireditev srečala gospodično, ki se v Moravčah tako neizmerno dolgočasi. Opažam, da postaja šola vedno bolj priljubljeno mesto kritiziranja. Tudi zaposlene v vrtcu in šoli marsikaj moti. Naj navedem, le nekaj primerov. 1. Do pred nekaj meseci, ko se je začela gradnja prizidka k vrtcu, je bilo vrtčevsko igrišče izredno priljubljen kraj, kjer so se zadrževali ob skoraj vsaki popoldanski in večerni uri (še posebej pa ob nedeljah in praznikih) najrazličnejši ljudje. Med njimi je bilo le malo otrok. Uporabljali so gugalnice in ostala igrala, ki so bila namenjena predšolskim otrokom. Odrasli so popivali, jedli pice in pogosto uničevali hiški, mizi in gugalnice. Ob ponedeljkih, ko so prišle vrtčevske delavke v službo, so zjutraj pospravljale steklenice, in embalažo od pic, cigaretne škatle in ogorke ter ostalo, da so lahko potem odpeljale otroke na igrišče. Na vidno mesto smo postavili veliko črno vrečo za smeti, kar ni veliko pomagalo. Nekajkrat smo tako stanje fotografirali in hoteli fotografije tudi objaviti, vendar tega nismo storili. Na ograjo in na zgradbo vrtca smo obesili napis, da je igrišče namenjeno predšolskim otrokom. Napisi so bili potrgani in uničeni. 2. Pred šolski vhod smo položili velik kos predpražnika, da bi si obiskovalci lahko očistili obutev pred prihodom v šolo. Prvo noč je predpražnik izginil. 3. Dve leti zapored sta nam bili z. zaklenjenega droga ukradeni slovenska in občinska zastava. Obvestili smo policijo, vendar storilcev niso našli. Ko bomo dobili nazaj ukradene zastave, jih bomo ponovno obešali na drogove in ne skozi okno. 4. Predlani smo imeli posajene v koritih na oknih prizidka zelo lepe temno rdeče pelargonije. Ko smo prišli neko jutro v šolo, so bila korita prazna. Le ena sadika je ležala pod n memonam STANE HABE Konec minulega leta smo se poslovili od znanega glasbenika, kulturnega delavca, nekdanjega ravnatelja Glasbene šole Domžale in profesorja Staneta Habeta iz Domžal. Čeprav je pokojni Stane Habe živel v Domžalah, je bil tudi v Moravčah zelo priljubljen. Skupaj s Srečkom Ber-lotom sta ustanovila glasbeno šolo v Moravčah, hkrati pa je deloval tudi kot pevovodja mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Tine Kos v obdobju 1960 - 1965. Kasneje je na OŠ Jurija Vege v Moravčah poučeval glasbeni pouk. Tudi učitelji naše osnovne šole se ga spominjajo kot prijaznega in spoštovanega sodelavca. Stane Habe je vseskozi deloval kot nekakšna vez med kulturnim dogajanjem v takratnem središču občine v Domžalah in delovanjem kulturnih društev v Moravski dolini. Za dolgoletno delo na glasbenem in kulturnem področju je Stane Habe prejel več priznanj in odlikovanj. Občina Domžale pa ga je razglasila tudi za častnega občana. Predvsem kulturni delavci prejšnjih generacij bomo Staneta Habeta ohranili v trajnem spominu, saj je sooblikoval kulturno delovanje v Moravski dolini v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. MILAN BRODAR oknom. Vemo sicer, kdo je storilec, vendar o tem ne želim javno pisati. 5. Pred prizidkom imamo narejeno cvetlično gredico. Le redkokdaj se zgodi, da nam spomladanskih ali jesenskih sadik ne populijo. 6. Na igrišču pred telovadnico je vedno veliko obiskovalcev. Voznikov avtomobilov ni zadržala nobena veriga. Tovornjak nam je polomil košarkarski koš. Imeli smo sod za odmetavanje smeti, ki je bil večkrat prevrnjen in tudi zažgan. Že dlje časa imamo kupljeni dve »žabi« za smeti, vendar preprosto ne vem, kam naj jih postavimo in kako pritrdimo, da ne bosta izginili ali da jih ne bodo uničili. Veliko predlogov je že bilo, da naj bi ogradili okolico šole. Sprašujem se, ali smo res dolžni nuditi prostor za sprostitev in rekreacijo vsakemu, ki pride v okolico šole (mnogokrat so to tudi ljudje, ki ne prebivajo v naši občini), ki nam večkrat pišejo po vratih ali opaznem lesu, odmetavajo ali celo pripeljejo smeti.!!?? Enako se dogaja v okolici podružnične šole na Vrhpoljah. S čistilnimi akcijami, družbeno koristnim delom in pri razrednih urah se trudimo, da bi šolarjem privzgojili čut skrbi za okolico, vendar smo pogosto nemočni. Starejši pa večkrat dajejo namesto dobrega slab zgled. Nekateri očitno menite, da bi morali imeti tisti, ki se bo preselil k nam na deželo že vse »postlano« (novo šolo, mesto v vrtcu, asfaltirano cesto, prijetno atmosfero za zabavo, ...). To bi si v prvi vrsti zaslužili krajani, ki že leta živijo tu, vlagajo svoj trud in denar za svoj kraj in živijo s krajem. Da ne bo kakšnega nesporazuma! Vsakega novega občana smo veseli. Ni mi jasno, zakaj tisti, ki želi nekoga opozoriti na pomanjkljivosti in napake, ne stori tega tako, da bi poklical po telefonu in se pogovoril, namesto da najprej o tem piše v časopis. EVA K AR AZIJA, ravnateljica V SPOMIN Vojko in Darko KASTELIC So leta minila, od kar sem vaju izgubila. Ostala je srčna bolečina, žalost na dnu spomina. ZAHVALA 27.decembra 2003 je od nas za vedno odšel Tone KRUSNIK Jernačkov Tone z Imen j Lepo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, dar za cerkev sv. Andreja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se moravškim pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku in nosačem. Peter Okorn z družino Moravske doline 27 AV T OŠ O L A LONČAR d.o.o. Slamnikarska 1a, 1230 Domžale pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah Marko: 041/785-735 Barbara: 031/209-501 Tečaj CPP 16.2. ob 18. uri Tečaj za traktoriste 23.2. ob 17. uri. P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče www.slikopleskarstvo-pirc.com • prekrivanje streh, • kleparska dela, • montaža strešnih oken •••••••• > Robi Jančar s.p. Vrhpolje 5,1251 Moravče gsm. 041 3S2 057 akaj panjev žrela z mrežo jekleno so zastrta? Al' Evropa bo čebele vzela, al' tolpa roparjev v panj vrta, al' čebele pred ptiči brani? Čas nov čebelam se obeta! Vzlet morale bodo prilagoditi, ščepec medu porabiti, da let bodo uskladile, ak' od VURS-a številke bi dobile. J^reživeli novega leta kanonado, kdo bi štel raket število! Kot da obiskal nas je »al kado», psom in mačkom seje iz ušes kadilo, preobilo ognja b lo je število, sreča, da se nič ni zakadilo. Občane realno seznanjajo/vV>tf/££, glas njih krmari med levico in desnico. Vzele niso si pravice, dogajanja potvariti resnico. Al' ta al' drug bo na krmi stal, s prevlado in cenzuro enako bo ravnal. Novice ne rabijo politike, saj služijo občanu, ne pa politike tiranu! OBČINA MORAVČE poafnice _^-^) pocl+nice' 3. počitnice' H "Vu rekle x cJcl jnr hodo enkrat Xara