DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Netrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 14
Sobota, 17. februarja 1934
Leto IX
Divji in krvavi boji v Avstriji
med vladnimi tetami in socialnodemokratknimi delavci
15.	februarja 1934.
Boji na Dunaju
Od pondeljka, dne 12. t. m. divjajo v predmestih Dunaja siloviti in krvavi boji med vladnimi četami, ki so ojačene s heimverovci in policijo, ter delavskim republikanskim Schutz-bundom. Najhujše je v XXI. okraju (Floridsdorf), v XI. okraju (Simme-ring), v XII. okraju (Meidling), v XIV. okraju (Ottakring) in v XIX. okraju (Dobling). Okraji Simmering, Favo-riten in Meidling oklepajo mesto z juga, Ottakring in Dobling z zapada, dočim leži Floridsdorf proti severovzhodu, na levi strani Donave.
V Floridsdorfu se bijejo srditi boji za ranžirni kolodvor. V teh bojih je udeleženih okoli 3 do 4 tisoč delavcev. Vlada je namestila na višinah zapadneiga dela mesta, na Ho-he Warte (XIX. okraj) in na Kahlen-bergu težko artiljerijo in obstreljuje delavske postojanke v Floridsdorfu. V Floridsdorf, je poslala preko Donave poseben oklopni vlak. Vojaki s° iz oklopnega vlaka streljali na delavce z minami, vendar pa so se mo-raH no daljšem boju umakniti.
V Ottakringu divjajo boji okoli
delavskega doma. Vladne čete so dom že parkrat zasedle, delavci na so vselei s protinapadom postojanko zopet osvojili-
Ogromne stavbe — ruševine
Najstrašnejši boji se bijejo okoli ogromnih občinskih stanovanjskih hiš, Karl Marxhofa (XV. okraj), Be-belhofa, Fuchsenfeldhofa (dvanajsti okraj) in Sandleitenhofa (XV. okraj). Na te zgradbe, v katerih eni stanuje do 5000 družin, strelja vladna artilerija z vso brezobzirnostjo. Za te ruševine se vrše neprestani boji- Delavci vedno znova osvaiajo pozicije, ki jih morajo pri nadmoč-nem navalu nasprotnika začasno izprazniti. Od Karl Marxhofa ni ostalo skoro ničesar več. Ko je pričelo obstreljevanje, so bile v teh občinskih ^gradbah skrite žene in otroci. Nih-če s' niti z daleka ni mogel misliti, «a bo komurkoli padlo na um stre-lati v te domove. ’	*
h:>	•	Ker
Jjudje niso bili pripravljeni na obstreljevanje, se tudi niso mogli pravočasno rešiti in je ugotovlieno, da leži
pod razvalinami veliko število žena in otrok, mrtvih in ranjenih.
v Floridsdorfu je vodja bojnih operacii. heiniverovski komandant major Fev ukazal podminirati štiri stanovanjske hiše, v katerih so se "eloma skrili delavci, pa tudi žene
otroci. Mine so razrušile vse 4 hiše in so doslej potegnili izpod razva-,n nad 100 mrtvih.
Pri obstreljevanju pa zadevajo topniški izstrelki tudi druge zgradbe.
več krajih mesta so vsled lega izbruhnili požari, ki se širijo, ker nihče »e gasi.
Barikade
Po cestah so izkopani jarki in zgrajene ogromne barikade iz kamenja in materijala hišnih podrtin. Izza teh barikad se krije delavstvo, ki obstreljuje s strojnicami in puškami pred seboj ležečega nasprotnika. Vo-
jaštvo pritiska z vso silo na te barikade, ali le s težavo se mu posreči prodeti v eni ali drugi smeri, in še to navadno le za kratko dobo.
Možje in žene se bore ramo ob rami
1,0-	i Hu I 'f' Je
pa tudi vredno omeniti, da se na terenu bojujejo ramo ob rami tudi žene ob strani svojih mož.
Delavci razpolagajo z orožjem, pa tudi z municijo, vendar ne v taki meri kot vladne čete.
Heimverovski plačanci so v tej gigantski borbi delavskega razreda proti leakciji odpovedali, ker so pač samo plačanci v službi reakcije.
Res je seveda tudi, da je bilo delavstvo na to krvavo razračunavanje pripravljeno. Republikanski Schutz-bur.d je prava delavska armada, ki sestoji iz izvežbanih bojevnikov. Po večini so to stari avstrijski vojaki iz fronte, kar je pa mlajšega prirastka j bil izurjen v prostovoljni vojaški disciplini' in v rabi orožja v zadnjih letih po vojni.
Vlada skuša oplašiti delavstvo s širjenjem	i	po radiu, ki
ga ima še vedno v posesti. Postaja leži na severni strani mesta na levem bregu Donave. Naprave so seveda že mesece in mesece sigurno zastraže- I ne, da se jim brez topovskega ognja : ne more nihče približati.
Zlasti je vlada skušala ustvarjati -zmedo med delavci z vestmi o begu delavskih voditeljev, Bauerja in Deutscha. Oba pa se nahajata med bojujočimi se delavci.
Delavstvo razpolaga tudi z letali
V sredo, dne 14. t. m. sta krožili nad Dunajem dve delavski letali, ki sta sipali v mesto proglase socialno-demokratične stranke proti poročilom, ki jih je izdala vlada.
Hudi boji okoli arzenala
Najhujši pritisk vladnih čet je na XI. in X. okraj, kjer se med obema nahaja stari avstrijski arzenal ter južni in vzhodni kolodvor.
Delavstvo je, kakor izgleda gospodar arzenala. Iz smeri Simmerin-ga je v noči od 14. na 15. t. m. vdrlo v III. okraj (Landstrasse) in je zasedlo vojašnico am Rennweg, ki leži samo dober streljaj od I. okraja, kjer so vladine palače in uradi.
Nadalje je delavstvo zavzelo plinarno v Leopoldstadtu, (meji na Pra-ter).
Boji na severnem Štajerskem
Zelo hudi boji med delavskimi bataljoni in vladnimi četami so se razvili v Brucku na Muri in Kapfenber-(Su. Bruck je križišče železnic na Gornje Avstrijsko in proti Dunaju. Vlada je vrgla proti Brucku velike kontingente svojih čet, vendar pa so te čete dosegle samo to, da so delavci izpraznili Bruck in zasedli okoliške višine. Vladina poročila so že govorila o popolni zmagi. (Razpisana je nagrada na glavo poslanca Wal1i-scha, ki je poveljnik Schutzbunda v tem okrožju.) Izkazalo se je pa, da so delavci zasedli vso kotlino Miirz-tala, vse ondotne industrijske kraje,
......
Karl Marx-Hof, za katerega so se vršili najhujši boji med delavci in oboroženo silo. Kanoni so ga razrušili.
Socialnodemokratično delavstvo brani ustavo
Delavci so se uprli, da branijo ustavo in svoje z njo zajamčene pravice
vo in svoje z njo zajamčene pravice!«
Avstrijska socijalno - demokratična stranka je izdala poziv na avstrijski narod, v katerem med drugim pojasnjuje tudi razlog, zakaj je prišlo do oboroženega upora. V pozivu navaja stranka:
> Vlada, zlasti pa heimverovec in podkancler Fey govorijo o zaroti republikanskega Schutzbunda in socijalno - demokratične stranke proti varnosti države, da s tem najdejo vsaj neko opravičilo za svoj udar na dunajsko mestno občino in na socijalno - demokratično stranko. Pod-
kancler Fey je avstrijsko delavstvo pognal v obupen boj, sedaj pa si drzne govoriti o zločinski zaroti marksističnih elementov. Res pa je, da socialno - demokratična stranka ni napravila nobene zarote proti meščanom in kmetom. Sprejela pa je boj z orožjem v roki proti tistim, ki so se drznili napasti ustavo avstrijske republike, Če državni čuvarji kršijo prisego, ki so jo pred očmi naroda dali na ustavo, potem je delovno ljudstvo moralo seči po orožju, da brani ustavo in svoje, z ustavo zajamčene pravice.
da so se polastili vseh javnih uradov, orožniških postaj, pošte in telefona. Poročila trdijo, da je tako proga proti Linzu, kakor tudi proga proti Dunaju zasedena po delavskih oddelkih. Zlasti je delavstvo to posestno stanje utrdila z zasedbo trga in železniške postaje Glognitz na Semmeringu, kjer je razorožilo močan vojaški oddelek in policijo ter se polastilo večjih količin municije in orožja. Tudi v Kapfenbergu je delavstvo izpraznilo vladine zaloge municije.
Boji na Gornjem Avstrijskem
Boji med heimverom in delavci se vrše v Linzu, kjer je krvavi ples začel. Delavsvo obvlada del mesta, del mesta pa imajo v oblasti fašisti pod vodstvom Starhemberga in še dveh drugih -plemičev«, ki so se v bojih proti delavcem izkazali skrajno brutalne,	.	'	.	7
V Linzu je padlo na. stotine heimverovcev in delavcev, kar kaže s kakšno lutostjo se je vršila borba.
Boj za orožarno v Steyru
V Steyru se je delavstvo polastilo tamošnje tvornice orožja in vzdržuje svoje pozicije proti heim-verovcem, ki so se utaborili na drugem koncu mesta. Posest orožarne je važna, važno pa je tudi zaledje, zato heimver na tem mestu napada z vso silo. Delavstvo se junaško brani.
Boj za Dunajsko novo mesto
Dunajsko novo mesto leži na jugu od Dunaja. Tu so delavci v premoči nad nasprotnikom in so se polastili važnih mestnih predelov. Iz Dunajskega novega mesta vodi pot, pa tudi železnica direktno v Baden, Mod-ling in od tam na Dunaj. Poročila zatrjujejo, da je precej delavskih bataljonov iz okolice Dunajskega novega mesta tudi odšlo v smeri proti Dunaju, da oiačijo tamošnje čete.
Kdo vodi boj proti lavstvu u Linz-u?
de-
Dva grofa in knez Starhemberg.
Tako se pohvali ljubljanski »Slovenec«, ki simpatizira z dunajskimi
klerikalnimi
voj
(na ustali
V srednji Štajerski
ni posebnih dogodkov. V Grazu so j bile le neznatne praske. Hujši je po- j ložaj v Voisbergu, kjer ondotni ste- ; klarji združeni z rudarji iz Koflacha | zadržujejo v boju precejšnje vladine j oddelke.
Aretacija zaupnikov
w n it **
B * » ■■ ■
*'* - Uti!
?! s? ifi gra sr
m
« ® z n
Avstrijska vlada je aretirala mnogo sGcialnodeniokratičnih zaupnikov. Med njimi dunajskega župana Seitza. Emerliuga, dr. Renuerja, dr. Danncberga, Schofla. Schleicher-ja, Pernaha, Urbacha dr. Maurerja ter občinski svet. Župana Seitza je zadela močna srčna kap. Ni pa
znano, kako je sicer z njegovim	f	...	,	,	,	,
,	,	,	.	,	,	>	cansko-tasisticna	vlada	ukazala	upo-
zdravstvemm stanjem. Dunajska ob- ,	L	_L_______
čina je najuzorneje upravljana obči-
| Mestna hiša v Jedlerseestrasse (Floridsd rj), ki so jo obdelovali topovi s Hohe Warte in Bisamberga. Delavci so se tudi tu branili do
zadnjega
S strupenimi plini proti delavstvu
Strupeni plini proti delavcem.
Ker topovi niso zadoščali, je krš-
upo-boju
na. •
Zlasti neprijetno pa je
ker ni uspelo, da bi zaprla organizatorja šucbunda dr. Deutscha in dr. Otona Bauerja. To konstatirajo dunajska vladna poročila 1
Obupni in junaški boji soci' jalno-demokratičnih čet
Boji in umik na Dunaju
16. februarja 1934.
V vseh že v zgornjem delu poročila omenjenih mestnih okrajih so se razvijali boji med vladnimi četami in republikanskim Schutzbundom tudi v četrtek. Vendar pa so ti boji dosegli svoj višek v četrtek opoldne, ko je delavskim bojevnikom pričelo
primanjkovati streliva
Od tega trenutka dalje je bilo izdano povelje za tunik. Schutzbund je izvršil umik v popolnem redu. Med umikanjem pa je prihajalo do vedno novih spopadov med krilnimi četami Schutzbunda in prodirajočo oboroženo silo. Vladne čete so pri tej priliki dobile večje količine orožja, ki ga delavci niso mogli ali pa tudi niso hoteli vzeti s seboj, ker bi jim ni-kaor ne služilo radi pomanjkanja municije. Le ponekod so prodirajoči oddelki vojske in policije naleteli tu-da ni zalogo municije.
Razen že navedenih hiš ie vladno topništvo razbilo tudi Gothehof in Beblov dom. Na več krajih mesta so vladini organi zažgali tudi privatne hiše, da bi na ta način prisilili so-cialnodemokratično delavstvo k umiku.
Novi boji na periferiji
Po umiku Schutzbunda iz mestnih okrajev se je na večer razvilo novo puškar j en je v predmestjih. Vendar pa temu ni pripisovati posebne važnosti, ker se zdi. da oddelki zadnjih straž krijejo umik odhajajočih čet.
Boji okoli občinskih zgradb
Podrobna poročila o bojih na Dunaju povedo tudi o izrednem in junaškem odporu delavstva proti vladni oboroženi sili. V občinskih hišah so se borili delavci že potem, ko so bile razstreljene, za vsako ped ruševin. Karl Marxhof je imel 6 stolpov. Vseh teh šest stolpov je morala vojska jurišati posamič.
Že izgubljene postojanke na ruševinah so delavski bojni oddelki napadali in zavzemali vedno znova.
Delavske iene na barikadah
Uradna poročila povedo, da so se tudi žene udeležile bojev na ba-
rabljati tudi strupene pline v proti delavcem.
Ker je uporaba strupenih plinov po mednarodnih predpisih prepovedana in Avstrija po mirovni pogodbi sploh ne sme izdelovati strupenih plinov, je vest o uporabi strupenih plinov izzvala v Franciji in v krogih Društva narodov silno ogorčenje.
rikadah. Med desetinami padlih žen se nahaja tudi žena poslanca Severja.
Boii v provinci
V okolici Dunaja so se razvili veliki boji za Laerberg. Delavci so to postojanko izredno močno utrdili. Vendar pa do odločilnih bojev na tej točki ni prišlo, ker je.včeraj začel umik na Dunaju. Kljub temu je padlo tudi na tem sektorju mnogo delavcev.
V Industrijskih krajih oborožen odpor delavstva še traja
V okolici Dunaja je bilo 13. t. m. še vedno opažati živahno gibanje Schutzbunda. Zlasti v okolici Dunajskega Novega mesta. Boji so bili tudi vzdolž železniške proge v Mbdlin-gu, potem na na Semmeringu v Glognitzu.
V okolici Bruck-a še vedno boji
Na Gornjem Štajerskem so delavski bojni oddelki na več krajih še vedno zapleteni v boje z vladnimi četami Zlasti je položaj kočljiv v okolici Brucka.
V Zgornji Avstriji In na Salzburškem
se boji med delavci in heiimvehrom nadaljujejo. V mestu1 Steyr so se delavci znova polastili tovarne orožja in pregnali tamkajšnjo posadko. Pri tem so zaplenili velike zaloge orožja in municije. Tudi okoli Linza še ni nastopil mir. Krajevni spopadi so na dnevnem redu.
Na novo so vzplamteli boji med delavci in heimvvehrovei v Salzkam-mergutu. kjer doslej ni bilo oboroženega delavskega odpora. Delavci so zasedli Lbensee. kjer so se popolnoma zabarikadirali. Boji tukaj še trajajo.
Sodjallstline trdnjave na Dun*su
O občinskih hišah na Dunaju trdijo, da so bile zgrajene po strate-gičnih načrtih in na strategičnih točkah mestn. Med seboj so bile te zgradbe zvezane po kanalskem omrežju, ki pa seveda ni bilo napravljeno radi teh zgradb. Na ta način pojasnjujejo
sedaj	listi tudi dejstvo, da so
mogli socijalni demokrati svoje čete dirigirati iz enega mestnega dela v drugega, in se tako uspešno postaviti v bran.
Razdejani Eggenberg
Najhujše razdejanje v okolici Gra-za pa je povzročil spopad med delavstvom in vojaškimi oddelki v Eggen-bergu. Začela se je stvar na ta način, da so oddelki žandarmerije prišli v delavski dom, hoteč napraviti preiskavo. Delavci so pa obkolili poslopje in razorožili orožnike. Nato so iz Graza dirigirali ojačenja v Eggenberg. Dva avtomobila vojakov in orožnikov so pokosile strojne puške
delavcev. Nato so bile poslane v Eggenberg še večje množine čet, ki pa niso mogle nikakor prodreti, ker so delavci zasedli vse dohode. Nato je vlada ukazala namestiti topove na Schlcssbergu in je ves dan 13. fe-brurja obstreljevala to delavsko naselje. Baterije so predvsem merile na delavski dom in na delavsko pekarno, ter so obe poslopji razrušile v prah. Šele, ko je zmanjkalo obrambi municije, so vladne čete zasedle kraj.
Število mrtvih in ranjenih
še ni ugotovljeno. Na strani delavstva znašajo izgube samo na Dunaju okrog 1500 mrtvih mož, žen in otrok.
Atentati
Po še nepotrjenih vesteh iz Av-strje je bil izvršen atentat na Doll-fussa. ki pa je odnesel zdravo kožo. Atentat na Starhemberga je bil brezuspešen, pač pa so krogle zadele dva rjegeva spremljevalca in pokvarile motor avtomobila.
Vislice
Preki sod je doslej v Avstriji obsodil več delavcev na smrt na veša-lih. Več smrtnih obsodb je bilo izvršenih. Med temi so obesili tudi nekega težko ranjenega delavca na Dunaju.
Obešen je bil tudi poveljnik požarne brambe v Floridsdorfu inž. Weissl. ki je z gasilskimi avtomobili dovažal delavstvu municijo iz
vladinih okrajev.
Najhujše pri tem postopa knez Starhemberg, ki stavi ujetnike brez vsake obsodbe ob zid in jih da postreliti.
Kako so na Dunaju obešali?
Po „Neues Wiener-Journa5u“
Včeraj dne 15. febr. 1934 je pisal gornji dunajski dnevnik o prvi jnsti-fikaciji delavca dunajske vstaje sledeče:
Delavca M. so postavili pred pre-ki sod ob 14. uri in ga po kratkem zaslišanju prič tudi takoj obsodili na smrt na vešalih.
Državni tožitelj je sicer sam priznal, da ob času, ko so delavca M. prijeli, še ni bil nabit razglas o pre-kein sodu. ampak šele pol. ure pozneje, toda radio je razglasil preki sod že 1(1 minut po 2. uri in vendar ne more vsak državljan zahtevati od nas, da bi mu objavo prekega soda dostavili na dom ... Nadalje je državni tožitelj izjavil, da sicer res ni nobenih dokazov da je delavec M. res tudi streljal, ali sploh rabil orožje. Toda to po mnenju državnega tožitelja sploh ni potrebno, glavno je, da so ga prijeli iz vrst borečih se delavcev.
Uro pozneje je bil obsojeni v samotni celici, kamor sta se prišla poslovit žena in sin ...
In zopet uro pozneje so prenesli obsojenega, ki je bil težko ranjen in ni mogel sam hoditi, na morišče. Z njim je prišel tudi duhovnik, ki je bral pred njim molitve ...
Prišel je krvnik, v črni obleki in s črnim klobukom na glavi i . s črnimi rokavicami.
Ko so obsojenega zagrabili krvnikovi pomočniki, je obtoženi »besno govoril marksistične fraze o človekoljubnosti, pravičnosti, bodočnosti delavskega razreda, enakopravnosti in 1 juto napadal postopanje prekega soda ...«
Labudjo pesem obsojenega delavca zadnje trenutke pred smrtjo pa so prekinili krvnik in njegovi pomočniki, ko so izpod obešenega sunili podnožnik.
Gornje poročilo povzemamo dobesedno iz znanega dunajskega »Journaja«. Svojo sodbo o piscu tega strahotnega poročila, o listu in vseh onih, ki so nazorov okrog tega časopisa, si bo lahko napravil vsak sam. Vprašamo samo eno: Kdo bo verjel, da opleta človek na morišču, ko gleda smrti v obraz, s frazami? Mi smo trdno prepričani, da je govoril obsojenec takrat ne fraz, ampak strahotno obtožbo onih, ki svojega sovraštva
ne morejo zatajiti niti ob veli' čanstvu smrti.
I
Doma In po svetu
Shranite si katoliškega »Slovenca« s tega tedna. Vse sodruge, ki so te dni imeli v rokah katoliški dnevnik »Slovenca« s poročili o žalostnih dogodkih na Dunaju, opozarjamo, da si te Slovence« dobro shranijo. Bo nam to silno dobrodošlo, ko bodo katoliški Slovenci zopet prišli med delavstvo ter jim boste morali pokazati, kako je ta katoliški časopis pisal minuli torek in kako minulo sredo 13. in 14. februarja o junaški borbi avstrijskega delavstva, ki se je po poročilih vseh dostojnih listov, tudi beograjske Politike borilo za ustavne pravice Avstrije.
Seja mednarodne strokovne internacionale se je vršila v Parizu dne 14. t. m. Seji je predsedoval tajnik angleških strokovnih organizacij Val-ler Citrin ter je razpravljala o dogodkih v Avstriji.
Graški župan s. Muchitsch je bil
aretiran. Obstrelila ga je baje ic0 ja, aretirala in oddala v bcdn’l «•'
Premeteni avstrijski k,.cVi j'
Avstrijski klerikalizem je 9 ,	’	•
pride v Avstriji do mešČansKe r ne. Zato je prepovedal duhovnikom vmešavanje v politiko. S tem ie no-tel klerikalizem ohraniti »Čiste roke . In sedaj že umiva svoje roke.
Čudež, odkod o«>žic' Več,.^ot eno leto je že, odkar so razpustih v Avstriji delavski republikanski sue-bund. Socialni demokrati so takrat zahtevali razorožitev vseh privatni organizacij. Vlada pa tega ni storila-Stikali so potem skoraj dve leti orožjeip> '	J	'
NI VSE ZLATO. KAR SE SVETI, tudj ni vse slatina kava, kar slično iz« ‘ k e nakupa Katlireiner Kneippove slaone ^ pazite na sliko Župnika m Kneipp.
Proti ustanovitvi S. D. S. J.
Akcija za ustanovitev socialnodemokratske stranke Jugoslavije je nesporno vzbudila v vsej javnosti velikansko pozornost. Zanimanje za stvar je samo na sebi razumljivo, ker je vsakomur jasno, da se politične prilike v državi ne morejo drugače normalizirati, kakor da stopi v funkcijo tudi opozicija, ki ima v kulturnih in pravnih državah kaj važno funkcijo. V angleškem parlamentu ima vodja opozicije celo posebno klop in vlada ne napravi nobenega važnejšega ukrepa, zlasti ne v zunanji politiki. ne da bi prej zaslišala vodjo opozicije. Država /, enostrankarskim sistemom je podobna ribniku, v katerem ni nobene ščuke in ribe v njem tako polene, da jim prične trava rasti po hrbtu. V zgodovini se je pokazalo, da države, ki niso trpele in , upoštevale opozicije, niso prestale nobene j velike preizkušnje.
Najboljši dokaz zato nam nudi svetovna vojna, če primerjamo državnike Avstri- i je in Nemčije, ki so bili predstavniki absolutno vladajočih kast teh držav, z državniki Francije in Anglije, šele vidimo razliko med narodi z demokratično in med narodi z avtokratično upravo. Angleški in Franco- | ski državniki so se rekrutirali iz malih agitatorjev, ki so morali pri svojem vzponu Premagati neštevilne težkoče in neštevilne tekmece. Zato so oni, ki so se po tej poti dvignili do državnega krmila, bili najboljši med najboljšimi in je zato politika njihove države tunela najti potov in sredstev, da je premagala težko preizkušnjo in tri-umfirala nad nasprotniki. V Avstriji m Nemčiii pa državniki niso po tej poti prisil do krmila. Tam so vladale absolutistične kaste. Ki svobodne tekme v politiki sploh niso dovoljevale, temveč so pripuščale na krmilo le tiste svoje predstavnike, ki so imeli dovolj zvez z uplivnimi krogi in njihovo protekcijo in ki so znali najglobokej-še kloniti koleno pred tradicijami vladajoče klike. Le tako se je moglo zgoditi, da je Bethmami Holhveck v enetn samem govoru naščuval na svojo domovino Nemčijo cel svet. ker je utemeljeval vpad v Belgijo. da so mednarodne pogodbe le krpe Papirja«. Da je bila neumnost še bolj po-kronana, je pa kot odgovorni kancler Nemčije izjavil, »da je vojna, ki jo začenja Nemčija, vojna Germanov proti Slovanom« in je s tem pobunil milijone Poljakov, ki so bili takrat podaniki Nemčije in dvignil burjo med avstrijskimi Slovani, iz katerih se je rekrutiralo dve tretjini regimentov, ki naj bi po njegovem pomagali Germanom zasužnjiti Slovane. Takole politično kreten-stvo je zai ogc agrešiti le državnik, ki ga ie dvignil na kanclersko mesto tisti kujzer biljem, ki je izjavil pri neki priliki, »da so mu poslanci v parlamentu vredni toliko, kakor kompanija vojakov«.
Pa nam ni treba segati po dokaze tako daleč v Nemčijo in Avstrijo, saj nam zadostuie zgled male predvojne Srbije, ki je v svojem tradicionalnem svobodoljubju 'zgojila take državnike, ki so s svojo politično rutino in vztrajnostjo iz Albanske golgote, kamor je srbski narod vrgla nemška soldateska, prepeljali zmagovitega nazaj v svojo domovino in uresničili stoletni sen ujedinjenja južnih Slovanov.
Prednosti demokratične ureditve držav so tako na dlani, da jih mislečemu človeku ni treba na dolgo in široko opisovati. Če je povojna doba spravila na površje tudi pokrete, ki so hoteli demokracijo le izkoristiti	z namero,	da	vpostavijo svoj	teror,
Še to	ni dokaz,	da	je	demokracija	slaba,
V Jugoslaviji so tisti elementi, ki jim kajzerske metode vladanja ugajajo v veliki manjšini. Srbijanska politična široko-Krudnost je tudi garancija, da ti elementi tie morejo nikoli prevladati. Žalostno je le, da imaino te politične motnje v Sloveniji, ki ima največji interes na tem, da iztrebi iz javnega življenja sleherno politično kre-tenstvo. Nam bi se ne zdelo vredno reagirati, če se nad ustanovitvijo Socialnode-•nokratske stranke razburja kakšen faši-sbčni	listič. Mi	vemo,	da se okoli	njega
?.,.'rajo ljudje, ki	niti	po	svoji moralni kva-
1'kaciji, niti po svojem znanju, niso v sta-‘"ujfceniti moralnih vrednot v ljudstvu. Oni se nahajajo v neposredni bližini nemške meje, kjer je zmagala trenotno sila matere nad duhom in ker oni nemško čustvujejo, ni čudno, če jim ta zmaga imponira, in če bi hoteli njeno glorijo proširiti tudi pre-Ko naših narodnih meja. Oni so pred vojno j" 'ned vojno občudovali in respektirah silo orožja i„ če so jih med vojno navdušile nemške vojne trohente, da so se vpisali v > Jungschiitze«, zakaj bi se potem danes ne navduševali, ko je Hitler zatrobil na isto trobento.
Boli žalostno je, če se normalizaciji političnega življenja protivijo ljudje z akademsko izobrazbo in če jim za iznašanje njihovih teženj daje prostor časopis, ki se Je baš vsled svoje nekdanje demokratične tradicije v 10.0(10 izvodih razširil med ljudstvo. Tako smo v nedeljskem Jutru« čitali, da je na skupščini .INS za brežiški Sfez nastopil /. obširnim referatom proti Ustanovitvi socialistične stranke g. dr. Be-J^dičič iz Senovega, kateremu so, po po-“cilu Jutra« zborovalci viharno odobravali.
.. Nam ni na tem, da od kogarkoli izpro-uio dovoljenje za ustanovitev stranke. Mi s. zavedamo, da bodo ideje, ki bi jih nova « »i 0 oznanjala na en ali drug način, 'ušle pot v ljudska srca. Obžalujemo le "obtičijo revščino, ki vlada v tistih slojih.
bi bili sicer poklicani napraviti iz jugoslovanskega ljudstva šolan politični narod, *> bi se zavedal svojega dostojanstva, svo-"li dolžnosti in svojih pravic. I.e taki narodi bodo prestali preizkušnje, ki jih čakajo v svetovno politični areni.	()v.
Pliberšek Franc:
Bednostni fond za rudarsko delavstvo
Že ime Bednostni fond pomeni uradno priznanje, da vladata v dravski banovini beda in pomanjkanje. To ime pa zasluži tudi raditega, ker se pobirajo prispevki od bednih rudarjev, kateri so sami potrebni podpore.
Da so vsi pereči socialni problemi pri nas takorekoč postavljeni na glavo, dokazuje dejstvo, da se na eni strani pobira od rudarjev davek za bednostni sklad, na drugi strani se pa za iste rudarje snujejo akcijski odbori za gladujoče rudarje in zraven se še pobira po celi Dravski banovini milodare za rudarje in rudarsko deco.
Ravno rudarjem je uporaba bednost-nega fonda, kakor je bila predvidena, dose-daj, najmanj koristila. Dve tretjini sredstev iz bednostnega fonda je predvidenih za gradnjo cest. Te ceste se gradijo daleč od rudarskih središč, kjer je največ brezposelnih. Zato ne morejo sprejeti niti najpotrebnejši delo. Naval na takšna dela je od okoliškega prebivalstva tako velik, da se ne da več zaposliti oddaljenejše brezposelne rudarje. Za prehrano in prenočišče je popolnoma nepreskrbljeno. Če že dobi tujec delo in je navezan na oskrbo v okoliških vaseh in hišah, se mu za prehrano in drugo zaračuna več kakor v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Za Polšnikom, kjer se je delala cesta Radeče—Litija, so računali kmetje tujim delavcem 14—16 Din za slabo hrano in spanje v hlevu ail pod kozolcem.
Samo po sebi se razume, da je brezposelnemu družinskemu očetu nemogoče plačevati na dve strani gospodinjstvu, ker je zaslužek od 2 do 3 dinarjev na uro nezadosten. Za skupno gospodinjstvo, kuhinjo in stanovanje se pa dosedanja gradbena vodstva sploh niso brigala in so bili delavci izpostavljeni tudi najhujšim vremenskim neprilikam. Pri takšnih delih zaposlenemu delavstvu se ni nudilo niti potrebnega orodja in so brezposelni, ki so dobili delo Marija Reka—Sv. Pavel, beračili sekire po Trbovljah.
Zraven nezadostnega zaslužka
i mora na ta način izgubiti delavec vsako i veselje do dela.
Opazovalo se je pa posebno v Trbovljah, da so šli zjutraj ob 4. uri na delo, prišli so do svojega delovnega mesta ob 6. uri, použili so svoj košček kruha, ki so ga imeli za cel dan, delali so do 2. ure brez hrane in so se vračali s tresočimi koleni ob 4. uri zopet do-[ mov.
Seveda so kmetski sinovi krepkejši in jim po večini ni treba plačevati hrane doma.
Kakor smo slišali, se s sredstvi bednostnega fonda nastavlja tudi intelektualce. Proti temu bi sicer ne bilo ugovora, ako bi bilo to res nujna potreba. Kadar bodo dvojni zaslužki odpravljeni, bodo tudi sedanji brezposelni intelektualci lahko prejeli službe.
j.	Za takšna dela
bi se moralo razpisati notranje državno posojilo, kakor to delajo po drugih državah. S sredstvi Bednostnega fonda bi se moralo skrbeti za obleko in prehrano delavskih otrok, katerih starši ne morejo vsled premajhnega zaslužka ali brezposelnosti nabaviti otrokom tega, kar ti za živ-ljenski obstoj potrebujejo. Iz sredstev brezposelnega fonda bi se morale ustanavljati javne kuhinje, kjer bi dobili vsi dela-nezmožni in brezposelni zadostno hrane. Ako bi se iz teh sredstev zidali tudi domovi za številne brezdomce, ki danes tavajo iZ kraja v kraj, bi tudi uporaba bednostnega fonda služila svojemu namenu. Trenotno je potreba uporabe bednostnega fonda za prehrano in obleko revnega industrijskega delavstva, brezposelnih in onemoglih, kakor tudi otrok in dorasle mladine.
Pravilno je tudi mnenje, da bi se s sodelovanjem delavskih zastopnikov pri določitvi uporabe Bednostnega fonda dalo marsikaj izboljšati.
J^Jože^jreskvar |
Jože Breskvar, čevljarski mojster v Ljubljani, je v torek, dne 13. t. m., utonil v Savi blizu černuškega mostu. Ne bo mogoče ugotoviti, ali je ponesrečil, ali se je vsled fizične oslabelosti in opešanega vida zamotal v mrzle valove Save. Jožeta Breskvarja, ki ga je poznala skoraj vsa Ljubljana, ni več med nami.
Pokojnik je bil Ljubljančan. Rodil se je leta 1862 ter se izučil čevljarstva. Mnogo let je bival v zunanjem svetu ter se je okoli leta 1900 vrnil v Ljubljano. V delavskem političnem in strokovnem gibanju je bil silno delaven ter opravljal vidne funkcije v delavskem gibanju. Tudi v Ljubljani smo ga takoj srečali med organiziranim delavstvom.
V letih 1900 in 1901 so se zaradi klerikalnih ugovorov trikrat vršile volitve v okrajno bolniško blagajno ljubljansko, pri katerih je organizirano delavstvo vse trikrat zmagalo. Iz vodstva blagajne so se takrat morali umakniti klerikalci in predsednik okrajne bolniške blagajne je po volji delavstva postal pokojni Jože Breskvar, ki je vodil zavod štiri leta. V tej dobi so se v bolniški blagajni pričele uvajati razne reforme v prid zavarovanega delavstva.
Posebej pa moramo še poudariti, da je Breskvar sodeloval tudi v mojstrski zadrugi čevljarjev, kjer je zlasti propagiral produktivno zadružništvo. Breskvar ni našel dovoljnega odziva. Še nedavno mi je trdil, da čevljarji šele v sedanji socialni mizeriji čutijo, kako jih tepe malobrižnost, ki so jo kazali do zadružništva.
Mojster Breskvar pa ni nikdar pozabil, da spada med delavstvo, zakaj tudi v zadrugi mojstrov je stal vedno na stališču delavstva, rekoč: tudi naši pomočniki in vajenci morajo živeti. Z njegovim posredovanjem so mezdna gibanja čevljarjev vedno uspela.
V zadnjem času so Breskvarja trla leta, pešanje vida in kriza v obrti. Breskvarju je primanjkovalo posla, dasi je bil v svoji stroki prvovrsten strokovnjak. Končno je bil deložiran. Svoje stvari je spravil pri znancu. Dne 13. t. m. mu je pisal, naj njegove stvari proda, 300 Din izroči njegovi sestri, ostalo pa obdrži sam. D kakih namerah pokojnik v tein pismu ni ničesar omenil. Dopoldne pa so našli njegovo truplo v Savi.
Pokojni Breskvar je bil soliden in družaben ter delaven človek, ki je sovražil lahkomišljeno in pijansko veseljaštvo. V njem je živel samo resen interes za delavsko gibanje, ki mu je bil že od mladosti ves vdan. Z njim lega značajen in discipliniran sobojevnik v grob.
Pogreb pokojnika je bil v petek, dne
16.	t. m. ob 5. uri popoldne na Ježici pri Ljubljani. Pogreba so se udeležili tudi so-drugi in sodružice iz Ljubljane.
Naj počiva v miru!
Celje
Podružnica »Svobode« v Celju,
priredi v soboto ob 8. uri zvečer v Delavski zbornici skioptično predavanje. (Kitajska). — V soboto, dne 24. febr. pa priredi v veliki dvorani Narodnega doma proslavo 15-letnice Cankarjeve smrti. Več je razvidno iz letakov.
Občni zbor podružnice »Svobode«
bo v nedeljo ob 3. uri popoldne v Delavski zbornici.
Maribor
Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica Maribor
vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. febr. ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici II. nadstropje. Organizacija so člani in članice, zato morajo priti tudi vsi na občni zbor!
ZVEZA ŽIVILSKIH DELAVCEV V MARIBORU sklicuje za nedeljo, dne 18. t. m. ob 9. uri dopoldne svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil v društvenem lokalu v gostilni »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. Člani organizacije se naprošajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Odbor,
»Prijatelj Prirode«, Maribor. Redni letni občni zbor se bo vršil v pon-deljek, dne 19. lebruarja ob 19. uri v društvenem lokalu, Ruška cesta 7. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2, Poročila. 3. Sprememba pravil. 4. Volitve. 5. Smernice bodočega dela. 6. Raznoterosti. Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže. — Odbor.
Stavka v tekstilni tovarni Mauthner. —
Zadnjo soboto je izbruhnila stavka v prvi mariborski tekstilni tovarni. Delavstvo, ki je dobilo na »šus« po 11 para, je zahtevalo od podjetnika 4 para poviška. Ker je podjetnik to zahtevo odklonil, zato je prišlo do stavke, ki je trajala 2 dni. Podjetnik plačuje sedaj za »šus« 12 para. Ozadje te stavke pa je dejstvo, da so pred kratkim gotovi elementi v hotelu »Mariborski dvor« novo sprejetim delavcem obljubovali 14-dnevtie plače od Din 500.— do Din 600.—. In že pri prvi. plači so delavci videli, da je ista mnogo manjša, kakor jim je bilo to pro-rokovano. Opamo. da bo delavstvo končno vendarle našlo pot v svobodno strokovno organizacijo in se s pomočjo iste priborilo malo več kakor tisto »paro« pri zadnji stavki.
Lep napredek podružnice ZPNJ v Mariboru. Minuli četrtek se je vršil redni letni občni zbor »Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Maribor«. Predsednik podružnice s. Petejan je uvodoma podal poročilo o društvenem delovanju in bojih, ki jih je organizacija vodila za izboljšanje položaja privatnih nameščencev. Blagajniško poročilo je podal s. Novak, v imenu kontrole pa je poročal predsednik Hlebš. Iz poročil fuukcijnnarjev je bilo razvidno, da je organizacija v prešlem letu lepo napredovala in da je zlasti članstvo kljub pritisku delodajalcev lepo narastlo.
Sledilo je poročilo o delovanju Delavske zbornice, ki ga je podal s. Petejan, o delovanju delegacije nameščencev v I o-kojninskem zavodu pa ie poročal s. 1 elikan, nakar se ie razvila debata, v katero je poseglo več članov organizacije. Pri volitvah novega odbora so bili v odbor izvoljeni z malimi (spremembami dosedanji odborniki s sodrugom Petejanom na čelu. Občni zbor je nato še razpravljal o smernicah bodočega dela in rešil nekatera organizacijska vprašanja, nakar je predsednik zaključil občni zbor.
Ivan Cankar:
Predmestje
L. 1908 je Ivan Cankar v prvomajskem spisu »Rdečega prapora« napisal naslednjo črtico. ki jo ob priliki dogodkov v Avstriji ponatiskujemo. Obenem opozarjamo na Zbrane spise Ivana Cankarja, ki jih izdaja ljubljanska »Nova založba«. — Črtica je napisana ob šestdesetletnici barikad, ki so jih gradili na dunajski ulicah 1. 1848 študentje in delavci iz predmestij.
Letošnjega marca je minilo šestdeset let, ko so hiteli dunajski študentje v predmestja — klicat delavce na pomoč, na barikade jih klicat. Tedaj se je zgodilo, kakor tisočkrat v zgodovini: črno predmestje se je prevalilo v gosposko mesto, da je prelilo kri za osvobojenje človeštva.
Šestdeset let je minilo. Sinovi tistih študentov so dandanes dvorni svetniki. O revoluciji se jim ne sanja več; in če se jim sanja, se vzdramijo potni od strahu. Boje se tistega predmestja, ki so ga njih očetje klicali na barikade. Boje se ga in gonijo proti njemu Metternichove policiste in Win-dischgraetzove huzarje. Vsi: — tisti, ki so v talarju in tisti, ki so v fraku: združena falanga proti predmestju.
Klaverna, trepetajoča falanga! —
Mesto samo, to gosposko mesto, je zmi-rom ožje in zmirom nižje. Neploden, peščen otok stoji sredi jezera; kos za kosom mu trgajo valovi iz prestarega telesa, kos za kosom se pogreza; jezero raste, peni se kvišku. Predmestje se širi v neskončnost, objelo je mesto z železnimi rokami. —
Leta 1848. so hiteli dunajski študentje klicat delavce, črno vojsko. Samo šestdeset let je minilo, ljudje božji! Zdaj glejte: leta 1905., na dan tistega slavnega 28. novembra, je marširalo preko dunajskega Ringa dvestotisoč delavcev v dvanajststročnih vrstah; črna, tiha procesija — pet dolgih ur. Ne besede ni bilo, ne vzklika. Tako se vzdigne nema silna senca na obzorju: znamenje časov, ki so blizu. Besed ni bilo treba; mirno .ie stopil delavec v mesto in si je vzel pravico, ki jo je hotel. Predno pa je minila procesija, se je to-le zgodilo: v gostih gručah so stali študentje pred univerzo na visoki rampi. In, kakor ie šega dvornih svetnikov, so žvižgali šele poslednjim redkim vrstam, šele trudnim zakasnelcem; ampak zakasnelci. kolikor trudni, so planili na rampo. In, kakor je pač šega dvornih svetnikov,	so študentje	pobegnili	v hišo	in
zaklenila so se	visoka železna	vrata	za
njimi.
Takrat me je bilo sram, da sem bil po svojem ovratniku in po svoji obleki bolj podoben študentu kakor zidarju.
Leta 1848. so klicali študentje delavce; delavci so prihiteli ter so prelili svojo kri, zato da so študentje postali dvorni svetniki. Leta 1905. so delavci stopili na barikado; študentje in dvorni svetniki so za zaklenjenimi vrati žvižgali in trepetali. In vendar ie	minilo	samo	šestdeset	let.
V tej	kratki	dobi	je živelo	človeštvo
hitreje nego kdaj poprej. Vse kar je zdravega, kvišku hrepenečega, se je izlilo v predmestje; predmestje je postalo zibelka prihodnjosti.
Nekoč je neprebujeno, v suženjstvu molčeče predmestje poslušalo klic mesta; pa pride čas in je blizu, ko bo dremajoče, v sanjah trepetajoče mesto slišalo klic predmestja.
»Preštejte naš, preglejte nas!«
Črna vojska, ki se je nekoč po ozkih ulicah valila v mesto, je danes nepregledna, vseobsežna. Mogočne reke se spajajo od dežele do dežele, prelivajo se iz jezera v jezero. Zdaj. ko je pomlad, ko ie upanje najvišje, moč najmlajša, zdaj se ozrite, zdaj preglejte z bleščečimi očmi to silno morje predmestja; zato, da bo vzkipela v srcu zmagoslavna misel:
Kaj preteklosti bridkost! Kaj dneva trud in skrb! Tako mirno in mogočno, kakor solnce v vesoljnosti, gre naša pof — predmestje je prihodnjost.
Vsled naprave kanalskega priklopa se
zapre Vetrinjska ulica med Jurčičevo in Glavnim trgom dne 15. in 16. februarja 1934 za ves prevozni promet.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 17. febr. ob 20. uri: »Stam-bulska roža«. Red A.
Nedelja, 18. febr. ob 15. uri: »Scampolo«, znižane cene. — Ob 20. uri: »Mala IHorainy«, znižane cene.^
Delavci in nameščene' jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Trbovlje
Bednostni iond. Prispevki za Bednostni fond, ki se pobirajo tudi od delno zaposlenih, •»/ kakor je bilo na drugih mestih že ponovno povedano, se morajo za delno zaposleno rudarsko delavstvo, ki je samo potrebno pomoči, ukiniti. V to svrho je načelstvo II. skupine Rudarske zadruge naslovilo na Delavsko zbornico vlogo, s katero se opozarja na nesmiselnost takšnega reševanja nezaposlenosti rudarskega delavstva in kako morajo tisti, ki so sami pod-nnre notrebni deliti še ta sredstva,
ki so za preživljanje več kakor polovico premajhna. Vloga se glasi tako-le:
Delavski zbornici
Ljubljana.
Dosedanji prispevki za Bednostni fond so bili za delno zaposlene rudarje samo novo breme, od katerega pa nimajo brezposelni rudarji niti toliko haska, kolikor dajo rudarji sami sredstev na razpolago. Vzrok temu je tudi dejstvo, da ne odločujejo pri razdelitvi in določitvi uporabe, tisti, ki plačujejo, pač pa, da se določajo vsote za posamezne kraje neglede na potrebe popolnoma ali delno nezaposlenega delavstva.
Pri vseh prošnjah, ki so bile naslovljene na vodstva rudniških podjetij, so se ista izgovarjala, da morajo itak prispevati za bednostni fond in je vsled tega nemogoče s kakšnimi drugimi podporami ugoditi prošnjam rudarjev.
Zato je potrebno, da se uporaba bed-nostnega fonda temeljito revidira v tem smislu, da bodo sredstva, ki jih prispevajo rudarji in rudarski podjetniki res določena za omiljenje bede brezposelnega in delno zaposlenega rudarskega delavstva v Dravski banovini.
Ako bi se gornje ne upoštevalo, se naj prispevek v bednostni fond za rudarje ukine, da se še tista skromna sredstva, ki jih prejema rudar za preživljanje, ne bodo delila v druge svrhe.
Prosimo naslovno zbornico, da se po svoji moči zavzame za zgoraj navedeno na merodajnih mestih.
Trbovlje, dne 6. februarja 1934.
Načelnik II. skupine: Franc Pliberšek 1. r.
Jesenice
O primorski emigraciji. Jeseničani smo z velikim zanimanjem prečitali članek, ki ga je napisal s. R. Golouh v zadnji številki »Svobode«. Zlasti smo morali pritrditi pravilnosti gledišča drugega dela tega članka, ki govori o udejstvovanju teh emigrantov v političnem gibanju v naši Jugoslaviji. Nekatere besede tega članka zgledajo, kakor da so zrasle na Jesenicah: »... da so skušali (dodajamo: da skušajo še vedno, op. por.) celo presaditi semkaj metode italijanskega fašizma, katerega blagodati so imeli priliko spoznati.« Res je to, in res je tudi, da so primorski emigranti pri nas hoteli igrati in - kakor je videti — še vedno igrajo odločilno politično vlogo, v kateri skušajo prehudičiti hudiča. Marsikdo ima vtis, da bi želeli — ker jih je od tam fašizem pregnal izvajati fašistične metode tu, zaradi tega, da bi se lahko maščevali nad krivicami onstran. Da bi zadostili svoji sadistični želji po maščevanju, naj pa preskusi še naš človek kaj takega! Lansko leto smo v desetem mesecu imeli precej takih preskušenj oz. poskusov in precej primerov 'šole iz onstran, ki so jih hoteli vsiliti tudi v našo prakso. In zaradi tega često ni bilo čudno, da ie pri vsem tem marsikdo gledal z nejevoljo tudi nedolžnega, poštenega primorskega emigranta. Kako bi bilo vse drugače, če bi ti emigrantski prenapeteži, ki so morda v praksi na lastni koži preskusili fašistovske metode in jih hočejo zdaj preskušati še nad drugimi, posnemali besede s. Golouha: »Kdor se bori za svobodo svojega, po tuji sili podjarmljenega naroda, ne sme nasilno postopati proti gibanjem, ki se razvijajo v drugem delu njegovega naroda, da ne bo narod sklepal, da je ljudstvo, iz katerega je izšel, samo nezrelo, svobode nevredno. Le tisti je svobode vreden, ki svobodo ceni in ljubi. Svobodo svojega naroda predvsem.« Ce bo treba, pa kdaj še kaj.
Tragična smrt Šimna Sablatnika. V pondeljek, dne 5. t. m. so našli v njegovi delavnici obešenega in že mrtvega znanega jeseniškega obrtnika Šimna Sablatnika. Vzrok nad tem, da je obupal nad življenjem, ni ugotovljen in najbrž tudi ne bo. Bil je vojni invalid in samec. Zaradi tega se je najbrž čutil preveč osamljenega na svetu in je sklenil oditi prej, preden je to narava sama zahotela. Sicer pa je bil to simpatičen človek, ki je rad in dobro šahiral, da se je s tem kratkočasil. Marsikdo ga bo pogrešal. Da je bil priljubljen, je pokazal tudi njegov pogreb dne 7. t. ra, ki se ga je udeležilo mnogo njegovih prijateljev in rojakov Korošcev. Njegovim staršem in bratom, zlasti s. Tomu Sablatniku naše iskre-no sožalje._______________________
Pobrežje
Člani Pogrebnega društva na Pobrežju ne pozabite na občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. februarja dopoldne ob 9. uri v gostilni g. Hrena na Pobrežju.
Ce si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
K gospodarski krizi
Čehcslovaška socialna demokracija in državne mere proti krizi.
Vzroki in posledice svetovne gospodarske krize so po vseh deželah skoraj eni in isti. Tudi na Čehoslova-škem ie kriza in so posledice, ki jih hoče parlament omejiti z obsežnim gospodarskim načrtom. O tem načrtu je poročal na kongresu socialno-demokratičnih žen v Pragi predsednik socialnodemokratične stranke poslanec s. Hampl.
V svojem govoru je rekel, da sicer ni pesimist glede izvedbe načrta, vendar je problem težak in lahko doživimo razočaranja. »Naša stranka stoji slej ko prej na stališču, da se neimovitim plastem ne sme nalagati nikakršnih novih bremen. Ponesrečene konference v Ženevi in Londonu pomenijo povečanje fašistične in vojne nevarnosti, ki nalaga socialni demokraciji dolžnost, da ščiti samostojnost republike ter podpira mirovno politiko.
Stojimo na stališču, da mora biti vsako, tudi delo kmeta rentabilno, trgovinskopolitični odnošaji in politika male antante pa iz tega naslova ne smejo naleteti na ovire.« V preso-ianju ukrepov, ki jih namerava vlada izvesti v svrho odprave finančnogo-spodarske krize, je ugotovil s. Hampl, da morejo le učinkoviti ukrepi rešiti gospodarsko življenje pred polomom.
Socialni demokrati pa odklanjajo take operacije, ki bi vodile k dviganju cen in draginji ter so za ukrepe, ki zberejo nacionalne prejemke in dvignejo zaposlitev ter jim je temeljna ideja povečanje kon-zuma.
Rešitev torej ne sme biti delna, izvesti se mora marveč organično zgrajen kompleks ukrepov, ki pose-za vse sektorje (panoge) bolnega gospodarstva in jim da novega življenja.
Rešitev v obliki eksportnih (izvoznih premij iz gotovine državne blagajne ali iz povečanih konzumnih davkov in doklad, na primer na umetno mast, pravi Hampl, za državno blagajno in konzumente ni prime-
Vabilo na
X. redni občni zbor
Delavsko-kmečke hranilnice in poso|ilnice za Meiiiko dolino, r. z. z o. z. v Prevaljah
ki se vrši v nedeljo, dne 4. marca 1.1.
ob 9. uri dop. v prostorij Zadružnega doina v Prevaljali
s sledečim dnevnim redom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora
2. Poročilo načelstva
3. Predložitev rač. zaključka za 1. 1933
4. Poročilo nadzorstva in sklepanje o odvezi načelstva
5. Predlogi in slučajnosti
Prevalje, 15. februarja 1934 Nadzorstvo	Načelstvo
Inventurnii prodajo
Svileni ostanki poceni v
TRPIN-ovem bazarju
Vetrinjska ulica 15
Kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-iih.
ren, ker podražuje produkte. Drugi predlog predlaga importne naklade, s katerimi naj bi se plačevale eks-portne premije. Ta predlog je nevaren, ker bi povzročil inozemske re-torzije ter podražil življenjske potrebščine kakor tudi produkcijske stroške. S. Hampl naglaša, da je predlog, da naj se zniža zlato kritje še najmanj riskantno, ker bi zlata valuta ostala in bi povečana denarna sredstva v prometu služila povečani produkciji zlasti s pomočjo javnih investicijskih del.
Razen tega bi morali raztresene trgovskcpolilične agende združiti v centralni kolegij ter v parlamentu ustanoviti trgovskopolitični odbor, ki bi se z vladno večino sporazumeval z načeli trgovinskopolitične centrale. Tudi se ne sme prezreti skrajšanja delovnega časa, izboljšanja posredovanja dela in drugih delavskih zahtev, ki so ozko v zvezi z gospodarskim podvigom.
Ista načela veljajo tudi za nas in pri nas.
Delavski pravni svetovalec
Delavčev podpis potrdila, da se odreka 50-odstotneuiu povišku za nadurno delo, je med
službovanjem neveljaven
ščan.ia k nadurnemu delu, ali pa brez vsake grožnje.
Razlogi okrožnega kot prizivnega sodišča.
»Premogovnik Liboje« je vložil proti tej sodbi priziv na okrožno sodišče v Celju, ki pa je priziv zavrnilo in potrdilo prvo sodbo s sledečimi razlogi:
»Pravilno je mnenje prizivatelja, da je mogoč in tudi po zakonu o zaščiti delavcev
Tudi nadurno delo je za delavca pri današnjem notorično nizkem zaslužku važnega pomena in je razumljivo, da se delavstvo poteguje tudi za nadurno delo, da tako zviša svoj zaslužek.
Jasno je, da je tožena stranka, ko je
dopusten odrek že v plačilo zapadli mezdi. • dajala podpisovati omenjena potrdila, da se Vendar je pa potrebno, da ima takšen od- j tako ogne in fraudetn legis zakonito prisij-rek, ki je dvostranska pogodba praven uči- i ni dajatvi nagrade nadurnega dela v šmi-nek, da vsebuje vse znake, ki so sploh za j slu §-a 10 zakqna o zaščiti dela\ccv. piiT veljavnost in obveznost pogodbe potrebni, | čakovala, da bodo delavci v zavesti svoje torej tudi, da ni bil izjavljen pod pritiskom | gospodarske odvisnosti od nje potrdila pod-utemeljene bojazni. (§ 870 o. d. z.) Utetne- j pisovali. Nerazumljivo bi namreč bilo, zakaj daje v podpis takšna potrdila, če bi ne imela namena, izogniti se na ta način svoji zakoniti obveznosti glede plačevanja nadur.
Ni torej dvoma, da je tožnik podpisoval potrdila v utemeljeni bojazni za službo in zaslužek, ko je moral domnevati, da utegne biti za‘slučaj* da potrdil ne podpisuje, izročen sam s svojo rodbino brezposelnosti in s tem bedi. Pravilna je vsled tega pravna presoja prvega Sodnika, ko smatra odreko
ljenost bojazni pa je po §-u 55 o. d. z. pre sojati iz obsega in verjetnosti bojazni ogro žene osebe. Tozadevno ni dvoma, da je tožnika kot delavca rudarja prištevati z ozirom na njegove odnošaje napram toženi stranki kot podjetnici v razred gospodarsko šibkih. Iz spisa priloženega uverenja o imo-vinskem stanju izhaja, da je tožnik brez premoženja, da pa ima skrbeti za ženo in dva nedoletna otroka. Umevno in razumlji-
vo je tedaj, da je moralo biti tožniku mno- I tožnika, izraženo' s podpisi omenjenih ža-
go na tem, da pri sedanji notorični brezposelnosti obdrži službo, ki jo je imel, da je torej resno občutil odvisnost od delodajalca, na kojega naklonjenost je bil navezan. Ko je delodajalec dajal delavcem v podpis začasna potrdila, da nimajo od njega za nazaj tudi iz naslova nadurnega dela ničesar več zahtevati, je jasno, da se je vsak delavec bal odkloniti podpis tega začasnega potrdila v strahu, da ne izgubi službe, za katero ima delodajalec vsak čas na razpolago nebroj brezposelnih, in to brez ozira na okolnost ali se ie zahtevalo podpis pod grožnjami odpusta ali zabrane nadaljnega odpu-
j časnih potrdil v smislu §-a 870 o. d. z., za neveljavno.
Če pa se še vpošteva na prvi stopnji izvedene dokaze, kojih ocene si prizivno sodišče kot pravilno osvaja in vsled tega tudi kot pravilen dokazni zaključek, da so imeli delavci strah, da izgubijo službo, če potrdil ne podpišejo, he inore biti nobenega dvoma, da je tudi tožnik podpisoval potrdili v upravičeni bojazni, pri čemur je po Prlr* Tominšeku potrjeno dejstvo, da je tožnik sam pričo nagovarjal k podpisu potrdila, nemerodajno.i
(KoliCL.)
Znižujemo cene damskih plaščev
prej 490-—,	590
690-
790—	890	—
sedaj 450'-, 490'-, 590'-, 690'-, 750''
O
Še ni prepozno!
Zinta že traja, izkoristite priliko, dolgo »jz boste veselili tako ugodnega nakupni
Prepričajte se o starih cenah im tovarniških etiketah!
TIVAR-OBLEKE
Ljudska tiskarna, d. d. -r Mariboru, predstavite!! Josip Ošlak * Mariboru. - Za konzorcil »d.,* in .relule Viktor Eri« t Maribor«.