Acrocephalus 21 (102-103): 249 – 259, 2000 Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk Estimates of the geographical distribution of birds – a comparison of empirical data as in the case of Slovene breeders Franc Jan`ekovi~ Vurberk 104h, SI–2241 Spodnji Duplek, e–mail: franc.janzekovic@guest.arnes.si The author presents six methods for estimating the geographical distribution of birds. The estimates were made on 216 species, all of them probable or confirmed Slovene breeders. Three approaches to the distribution estimates were compared: (1) distance between the most distant nest–sites; (2) surface area of the inhabited territory, (3) the habitat’s specific features. It was con-cluded that the results between different methods were more or less related, but that the methods were not fully comparable (equivalent). The distances between the most distant nest–sites, which are measured parallel with lati-tude and longitude, are not suitable for the surface area covered by Slovene territory. With them, distributions in large areas are usually measured. Estimates of the surface area of inhabited areas or presentations of species’ distribution with squares are only approximate and in some cases misleading. Nests or nest–sites, which are in fact points, are usually extrapolated on the 10 × 10 km squares (=100 km2). This is why an accurate geolocation of con-crete data must be assured in the preparations for the new mapping of birds. Key words: birds, Aves, geographic distribution, breeders, Slovenia Klju~ne besede: pti~i, Aves, geografska raz{irjenost, gnezdilke, Slovenija 1. Uvod Kako okoljski dejavniki in populacijska dinamika oblikujejo raz{irjenost vrst in njihovo gostoto (abundanco), je osrednji problem ekologije in bio-geografije (Brown 1984, 1995, Rosenzweig 1995). Pri sistemati~nem raziskovanju raz{irjenosti ptic ugotavljamo, da je prostorska razporeditev njihovih gnezdi{~ kompleksna. Navadno je gnezditveno ob-mo~je mozai~no sestavljeno iz predelov, kjer smo vrsto opazovali na gnezdenju, oziroma obmo~ij, kjer vrste nismo ugotovili (Gaston 1994). Pri interpretaciji podatkov nas zanima, katere vrste so bolj raz{irjene oz. pogostej{e ali pa katere so omejene na dolo~eno obmo~je in se zato redkeje znajdejo na popisnih listih. Terenske popise strnemo v prikaz geografske raz{irjenosti, pri predstavitvah in interpretaciji podatkov pa uporabljamo razli~ne vidike in merila prostorskih skal. Metode merjenja raz{irjenosti gnezde~ih ptic v Sloveniji, predstavljene v tem prispevku, so zasnovane na treh principih: (1) razdalji (razdalja med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema); (2) povr{ini (povr{ina obmo~ja, ki ga vrsta naseljuje); (3) habitatski specifi~nosti ({tevilo fitogeografskih obmo~ij, ki jih vrsta naseljuje). Princip razdalje med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema vklju~uje raz{irjenost po geografski dol`ini in geografski {irini, v kilometrih. Povr{ino obmo~ja, ki ga vrsta naseljuje, navadno podamo s {tevilom zasedenih obmo~ij oz. v km2 (Gaston 1994). To je lahko mre`a UTM (Univerzal Transverse Mercator) v razli~nem merilu (npr: 10 × 10 km, 50 × 50 km ali 100 × 100 km). S pomo~jo te mre`e je bila predstavljena raz{irjenost slovenskih (Geister 1995) in evropskih gnezdilk (Hagemeijer & Blair 1997). Navedene metode uporabimo za dokumentiranje raz{irjenosti vrst in za raziskovanje vzrokov, ki omejujejo areal vrste na tak{nega, kot je (Gaston 1994). Habitatska specifi~nost je bila ovrednotena s {tevilom zasedenih biogeografskih enot. S slednjo metodo so Spitzer in Lep{ (1988) ter Thomas (1991) merili raz{irjenost metuljev, zanimala jih je relativna 249 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk velikost oz. {tevilo biogeografskih regij, v katerih opazovane vrste `ivijo. Rezultati merjenja so uporabni za spremljanje {irjenja ali upadanja raz{irjenosti, predvsem pri vnosu novih vrst ali njihovem izginjanju (Gaston 1994) in pri {tudiju odnosov med raz{irjenostjo in gostoto (Brown 1995, Rosenzweig 1995). Rezultate merjenja raz{irjenosti lahko uporabimo tudi kot kriterije pri izdelavi prioritetnih list za vrste in obmo~ja, potrebna varovanja. Z ve~letnim opazovanjem (monitoringom) prepoznavamo ogro`ene in redke vrste (ICBP 1992). Lahko pa tudi ocenjujemo vplive spreminjanja ekolo{kih dejavnikov na raz{irjenost vrst. Namen prispevka je pojasniti odnos med metodami merjenja raz{irjenosti pti~jih vrst, oceniti primerljivost metod in opozoriti na njihove prednosti ali pomanjkljivosti. 2. Metode 2.1. Podatki Gnezditveno raz{irjenost ptic za obdobje 1979 do 1994 sem povzel po kartah raz{irjenosti nacionalnega kartiranja gnezdilk Dru{tva za opazovanje in pro-u~evanje ptic Slovenije (Geister 1995). Geister lo~i tri kategorije zanesljivosti gnezdenja. V tem prispevku so upo{tevane samo verjetne in potrjene gnezdilke. Skupno je bilo v analizo vklju~enih 216 verjetnih in potrjenih gnezdilk z obmo~ja Slovenije. 2.2. Metode merjenja geografske raz{irjenosti Velikost geografske raz{irjenosti gnezdilk na obmo~ju Slovenije predstavljam s {estimi kazalci. Metode a, b, c in d so povzete po Quinn et al. (1996) in Gaston (1994). Metoda e ({t. zasedenih kvadratov 50 × 50 km) je prilagojena slovenskim potrebam, ponavadi se uporablja mre`a 100 × 100 km, zaradi majhnosti obravnavanega obmo~ja pa metoda ni smiselna. Raz{irjenost vrste je navadno omejena z biogeo-grafskimi zna~ilnostmi okolja, pri ~emer so bolj raz{irjene vrste praviloma evrieke. To pomeni, da naseljujejo ve~ razli~nih biotopov. [tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij je bil grob kazalec ekolo{ke specializacije oz. habitatske specifi~nosti (metoda f ). (a) Raz{irjenost po geografski {irini – razdalja (v kilometrih) po geografski {irini, med najbolj oddaljenima in zasedenima kvadratoma 10 × 10 km. (b) Raz{irjenost po geografski dol`ini – razdalja (v kilometrih) po geografski dol`ini, med najbolj oddaljenima in zasedenima kvadratoma 10 × 10 km. 250 (c) Raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini – produkt vrednosti iz to~ke a in b (v kvadratnih kilometrih). (d) [tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km – po UTM mre`i. (e) [tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km – po UTM mre`i. (f ) [tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij – po fitogeografski delitvi Slovenije (upo{tevana je karta, ki jo navaja Geister (1995). Gaston (1994) lo~i dve ravni meritev geografske raz{irjenosti, prva je makro raven (metode: a, b in c ), s katero obi~ajno primerjamo raz{irjenost na velikem obmo~ju. Druga je mezo raven (metodi: d in e), s katero primerjamo raz{irjenost na lokalni ravni. 2.3. Programska oprema in statisti~na literatura Podatke sem uredil in statisti~no obdelal s pomo~jo programske opreme iz dru`ine Microsoft Office (Microsoft Corporation 1997) in NTSYS (Rohlf 1998). Teoreti~no ozadje statisti~nih izra~unov podajata Sokal in Rohlf (1995), v slovenski terminologiji pa Adami~ (1989) in Ko{melj (1999). 3. Rezultati in diskusija 3.1. Frekven~na porazdelitev raz{irjenosti Podatki o raz{irjenosti gnezdilk v Sloveniji so podani v tabeli 1 (glej prilogo). Frekven~na porazdelitev velikosti gnezditvene raz{irjenosti ptic se je pri vseh metodah zna~ilno razlikovala od normalne porazdelitve (?2 test je bil pri vseh metodah zna~ilen). Porazdelitev se je spreminjala od izrazito asimetri~ne v levo (npr. pri geografski {irini) do izrazito asimetri-~ne v desno (npr. {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km), ali pa je bila bimodalna (npr. geografska {irina × geografska dol`ina). Frekven~na porazdelitev raz{irje-nosti po geografski dol`ini je bila asimetri~na v levo, vendar je izkazovala ve~ vrhov (slike 1a–f ). Na projekciji (slika 1a) vidimo, da je tretjina vrst (74 vrst, 34%) zasedala celoten razpon geografske {irine, ki zna{a 16 kvadratov mre`e UTM ali 160 km. V primeru metode {tevila zasedenih kvadratov 10 × 10 km (slika 1d) vidimo, da je bila ve~ina vrst z nizko raz{irjenostjo, npr. 90 vrst je naseljevalo 20 ali manj kvadratov (8,7 % vseh kvadratov). Najbolj enakomerna porazdelitev raz{irjenosti vzdol` celotne merilne skale je bila pri metodi 50 × 50 km (slika 1e). Makro metode, s katerimi merimo razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema, so pregrobe za Acrocephalus 21 (102-103): 249 – 259, 2000 100 H d 2 4 6 8 10 12 14 16 razširjenost po geografski širini (km x 10) 0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 razširjenost po geografski dolžini (km x 10) c 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 geografska dolžina x širina (km2 x 10) ¦ä 50 0 40 80 120 160 200 240 število zasedenih kvadratov (10 x 10 km) 2 4 6 8 10 12 14 16 18 število zasedenih kvadratov (50 x 50 km) 12 3 4 5 6 število zasedenih fitogeografskih območij Slike 1 a-f: Frekven~na porazdelitev velikosti gnezditvene raz{irjenosti ptic v Sloveniji, merjena z razli~nimi metodami: a) raz{irjenost po geografski {irini, b) raz{irjenost po geografski dol`ini, c) raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini, d) {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km, e) {tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km, f) {tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij. Figures 1 a-f: Frequency distribution of the breeding distribution size of birds in Slovenia, measured with different methods: a) distribution in terms of latitude, b) distribution in terms of longitude, c) distribution in terms of latitude × longitude, d) number of occupied 10 × 10 km squares, e) number of occupied 50 × 50 km squares, f) number of occupied phytogeographic areas. 251 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk 20 H a 16 12 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) S 20 8 ] I 16 12 8 4 0 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) 'E b Ž ¦S 24 - » » ¦¦ ¦ *¦ ¦ ¦ ***** •••• ****>< M* «H» ***** * •*•• •* *>•» * •**>•* • • * * •*• • * jc 42 •** * . ™ 18 -BI io * «• ¦ ¦ ¦ s •»«••* • Sa **» * ¦* ä 12- ¦¦*— S *• * o | 6- », $ LT iS „ N 0 » 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) i 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) j 400 i|300 db 9 200 | 100 a o C •* • •«• •• • • • • • «•• • • ~ ••— » •¦ •»• •• ¦¦• w ~ * • * "¦*¦ **. * *. . ¦ • * .. • * •* - «<« * • V? **¦ ~*' , , , ¦ 0 40 80 120 160 200 240 zasedenost kvadratov (10 x 10 km) Slike 2 a-e: Projekcija podatkov razli~nih metod na {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km: a) raz{irjenost po geografski {irini, b) raz{irjenost po geografski dol`ini, c) raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini, d) {tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km, e) {tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij; stopnja povezanosti med metodami je podana s Spearmanovim rangom korelacije (tabela 2). Figures 2 a-f: Projection of the data obtained by different methods on the number of occupied 10 × 10 km squares: a) distribution in terms of latitude, b) distribution in terms of longitude, c) distribution in terms of latitude × longitude, d) number of occupied 50 × 50 km squares, e) number of occupied phytogeographic areas; the degree of association between the methods given with the Spearman correlation rank (Table 2). 252 Acrocephalus 21 (102-103): 249 – 259, 2000 velikost slovenskega ozemlja. Ve~ina gnezdilk je raz{irjena po celotnem ozemlju ali pa vsaj na njegovi ve~ini. V nasprotju z makro metodami so mezo metode zelo ob~utljive za stopnjo raziskanosti. Na izrazito desno asimetri~nost metode 10 × 10 km vpliva ve~ dejavnikov. Vpra{ati se je treba, ali so bili vsi kvadrati enako intenzivno raziskani. Ker je odgovor negativen (Geister 1995), je `e sama metodologija terenskega dela pomanjkljiva. Naslednje vpra{anje je, ali so v razmeroma majhnem prostoru izpolnjene naravne mo`nosti, npr. primerni habitati za vse pri~akovane gnezdilke. Metoda 10 × 10 km je najpogosteje uporabljana skala za prikazovanje gne-zditvene raz{irjenosti. Hkrati pa vidimo, da je zelo ob~utljiva za koli~ino in kvaliteto terenskega dela. 3.2. Odnosi med metodami Iz prikazanega (slike 1a–f) izhaja, da porazdelitev raz{irjenosti pri nobeni metodi ni bila normalna. To pomeni, da odnosi med metodami niso bili linearni. Najo~itnej{a je bila razlika med metodama zasedenih kvadratov 10 × 10 km (asimetri~na v desno) in raz-{irjenostjo po geografski {irini (asimetri~na v levo). Naprimer, gnezdilko s fragmentarno raz{irjenostjo po celotni dr`avi prepoznamo z metodo maksimalno oddaljenih gnezdi{~ kot splo{no raz{irjeno, z metodo kvadratov 10 × 10 km pa kot slabo raz{irjeno vrsto. V praksi to pomeni, da ne smemo primerjati raz{irje-nosti dveh vrst, ki sta bili izmerjeni ali ocenjeni z razli~nima metodama. Primer ilustrirajo projekcije na slikah 2 a, b in c, kjer vidimo, da `e z majhnim {tevilom (20) zasedenih kvadratov (10 × 10 km) zajamemo raz{irjenost po celotni geografski dol`ini in {irini. Odnosi med posameznimi metodami so lahko linearni, npr. med geografsko {irino, geografsko dol`i-no in produktom obeh vrednosti. Projekcija vrednosti posameznih kazalcev geografske raz{irjenosti na najpogosteje uporabljano metodo prikazovanja raz-{irjenosti, na {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km, se najbolj pribli`uje logaritemskemu modelu (slike 2a–e). Povezanost med metodami sem ocenil s pomo~jo Spearmanovega ranga korelacije. Vse korelacije so bile pozitivne (r > 0) in statisti~no zna~ilne (? < 0,0001), vrednosti korelacijskih koeficientov so se sukale med 0,89 in 0,97 (tabela 2). Odnosi med metodami so prikazani v obliki dendrograma (slika 3). Drevo se cepi v dve veji, v prvi so zajete metode merjenja povr{ine in habitatske specifi~nosti, ti. mezo metode: 10 × 10 km, 50 × 50 km in fitogeografske regije. V drugi veji so makro metode, ki temeljijo na merjenju razdalj med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema. Tabela 2: Spearmanov rang korelacije med razli~nimi metodami merjenja velikosti gnezditvene raz{irjenosti pti~ev v Sloveniji (n=216, stopnja tveganja ? < 0,0001) Table 2: The Spearman correlation rank between different methods of estimating the breeding distribution of Slovene birds (n=216, degree of risk ? < 0.0001) 10 × 10 km 50 × 50 km geo. {irina/ geo. dol`ina/ geo. {ir × dol/ fito latitude longitude latitude × longitude phyto {tevilo zasedenih kvadratov/ 1 number of occupied squares 10 × 10 km {tevilo zasedenih kvadratov/ 0,96 1 number of occupied squares 50 × 50 km raz{irjenost po geografski {irini/ 0,87 0,89 distribution in terms of latitude raz{irjenost po geografski dol`ini/ 0,86 0,89 distribution in terms of longitude raz{irjenost po geo. {irini × dol`ini/ 0,89 0,91 distrib. in terms of latitude × longitude {tev. zasedenih fitogeografskih obmo~ij/ 0,90 0,93 number of occupied phytogeogr. areas 0,89 0,96 0,89 0,97 0,88 0,90 1 1 1 1 253 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk 10x10 km 50 x 50 km fito gesir gedol gesirxdol 0,88 0,91 0,94 0,97 Spearmanov rang korelacije 1,00 Slika 3: Podobnost med metodami merjenja geografske raz{irjenosti gnezde~ih ptic v Sloveniji; dendrogram prikazuje razdalje med vi{inami ranga korelacije. Za pojasnilo kratic glej prilogo. Figure 3: Resemblance between methods for estimating the geographical distribution of Slovene breeders, with dendrogram showing the distances between the correlation rank heights. For the explanation of the initials see Appendix. 3.3. Kvadrati ali to~ke Dosedanja kartiranja ornitofavne v evropskem in slovenskem prostoru so temeljila na UTM mre`i kvadratov razli~nega merila. V praksi je popisovalec konkretni podatek o gnezdi{~u vnesel v kvadrat 10 × 10 km, kar je pomenilo, da je bila to~ka posplo{ena na povr{ino 100 km2. V primeru heterogene pokrajine, kakr{no imamo v Sloveniji, je to prevelika poenostavitev. Nadaljnje analize so skoraj onemo-go~ene. Pri na~rtovanju kartiranja posameznega obmo~ja ali pa celotne dr`ave je tam, kjer je to mo`no 5. Literatura smiselno zbirati to~kovne podatke. gnezdi{~ema, ki jih merimo vzporedno z geografsko {irino in dol`ino, niso primerne za velikost slovenskega ozemlja. Z njimi navadno merimo raz{irjenost na velikih obmo~jih. Merjenje povr{ine naseljenega obmo~ja ali podajanje raz{irjenosti vrste s kvadrati je pribli`no in v nekaterih primerih zavajajo~e. Navadno so gnezda ali gnezdi{~a, ki so dejansko to~ke, ekstra-polirana na povr{ino kvadrata 10 × 10 km (= 100 km2). Zato je v pripravah novih kartiranj ptic treba zagotoviti natan~no geolokacijo konkretnih podatkov. 4. Povzetek Predstavljam {est metod merjenja geografske raz-{irjenosti ptic. Meritve sem opravil na 216 vrstah, verjetnih in potrjenih gnezdilkah v Sloveniji. Primerjal sem tri pristope k merjenju in ocenjevanju raz{irjeno-sti: (1) razdaljo med najbolj oddaljenima gnezdi{~ema; (2) povr{ino naseljenega ozemlja; (3) habitatsko specifi~nost. Ugotovil sem, da so rezultati med metodami povezani, vendar metode niso v celoti primerljive (ekvivalentne). Razdalje med najbolj oddaljenima 254 Adami~, [. (1989): Temelji biostatistike. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Brown, J.H. (1984): On the relationship between abun-dance and distribution of species. The American Naturalist 124 (2): 255–279. Brown, J.H. (1995): Macroecology. The University of Chicago Press. Chicago and London. Gaston, K.J. (1994): Measuring geographic range size. Ecography 17 (2): 198–205. Geister, I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. Dr`avna zalo`ba Slovenije. Ljubljana. Hagemeijer W.J.M., M.J. Blair (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser. London. Acrocephalus 21 (102-103): 249 – 259, 2000 ICBP (1992): Putting Biodiversity on the map: priority areas for global conservation. International Council for Bird Preservation. Cambridge. Ko{melj, B. (1999): Statistika. DZS. Ljubljana. Microsoft Corporation (1997): Microsoft Office. Quinn, R.M., J.G. Kevin, H.R. Arnold (1996): Relative measures of geographic range size: empirical compari-son. Oecologica 107: 179–188. Rohlf, F.J. (1998d): NTSYS–pc. Numerical Taxonomy and Multivariate Analysis System. SUNY at Stony Brook. New York. Rosenzweig., M.L. (1995): Species diversity in space and time. Cambridge University Press. Cambridge. Sokal, R.R. & F.J. Rohlf (1995): Biometry: the principles and practice of statistics in biological research. W.H. Freeman and Company. San Francisco. Spitzer, K. & J. Lep{ (1988): Determinants of temporal variation in moth abundance. Oikos 53: 31–36. Thomas, C.D. (1991): Habitat use ant geographic ranges of butterflies from the wet lowlands of Costa Rica. Biological Conservation 55: 269–281. Prispelo / Arrived: 7.10.2000 Sprejeto / Accepted: 12.12.2000 Priloga / Appendix Tabela 1: Pregled gnezdilk Slovenije s podatki o raz{irjenosti, izmerjeni po razli~nih metodah; {tevilo zasedenih kvadratov 10 × 10 km, {tevilo zasedenih kvadratov 50 × 50 km, raz{irjenost po geografski {irini (ge{irina), raz{irjenost po geografski dol`ini (gedol`i), raz{irjenost po geografski {irini × geografski dol`ini ({ir × dol`), {tevilo zasedenih fitogeografskih obmo~ij (fito) Table 1: An overview of the Slovene breeders with the data on their distribution estimated with different methods; No. of occupied 10 × 10 km squares, No. of occupied 50 × 50 km squares, distribution in terms of latitude (ge{irina), distribution of terms of longitude (gedol`i), distribution in terms of latitude × longitude ({ir × dol`), No. of occupied phytogeographic areas (fito) vrsta / species 10 × 10 km 50 × 50 km ge{irina gedol`i {ir × dol` fito Tachybaptus ruficollis 58 13 13 23 299 6 Podiceps cristatus 30 6 14 16 224 3 Podiceps grisegena 2 2 7 5 35 Podiceps nigricollis 2 1 1 3 3 Botaurus stellaris 3 3 10 16 160 2 Ixobrychus minutus 12 5 14 20 280 4 Nycticorax nycticorax 6 5 11 18 198 4 Ardeola ralloides 3 3 6 10 60 Ardea cinerea 25 9 16 18 288 4 Ciconia nigra 12 8 10 18 180 3 Ciconia ciconia 55 7 13 17 221 5 Cygnus olor 14 8 12 17 204 4 Anas strepera 1 1 1 1 1 Anas crecca 5 3 11 20 220 3 Anas platyrhynchos 130 16 16 23 368 6 Anas querquedula 16 7 14 22 308 5 Anas clypeata 3 2 9 15 135 2 Aythya ferina 10 4 12 20 240 3 255 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk vrsta / species 10 × 10 km 50 × 50 Aythya nyroca 6 2 Aythya fuligula 17 4 Mergus merganser 2 2 Pernis apivorus 52 12 Milvus milvus 4 2 Milvus migrans 1 1 Haliaeetus albicilla 3 3 Circaetus gallicus 6 4 Accipiter gentilis 140 18 Accipiter nisus 145 19 Buteo buteo 179 19 Aquila pomarina 1 1 Aquila chrysaetos 22 8 Hieraaetus pennatus 1 1 Falco naumanni 12 8 Falco tinnunculus 118 19 Falco subbuteo 45 12 Falco peregrinus 15 6 Tetrastes bonasia 61 13 Lagopus mutus 14 5 Tetrao tetrix 21 6 Tetrao urogallus 40 10 Phasianus colchicus 121 16 Alectoris graeca 18 7 Perdix perdix 72 15 Coturnix coturnix 49 16 Rallus aquaticus 23 10 Porzana porzana 4 3 Porzana parva 3 2 Crex crex 22 8 Gallinula chloropus 73 16 Fulica atra 52 13 Himantopus himantopus 2 2 Charadrius dubius 44 12 Charadrius alexandrinus 5 2 Vanellus vanellus 52 10 Gallinago gallinago 12 6 Scolopax rusticola 10 5 Limosa limosa 1 1 Numenius arquata 5 2 Tringa totanus 4 3 Tringa ochropus 6 5 Actitis hypoleucos 49 13 Larus ridibundus 6 2 Larus cachinnans 2 2 Sterna hirundo 19 5 Sterna albifrons 3 2 Chlidonias niger 1 1 Columba livia 14 6 Columba oenas 24 8 Columba palumbus 132 17 256 (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) ge{irina gedol`i {ir × dol` fito 12 13 156 2 7 15 105 2 3 15 45 15 23 345 6 5 3 15 1 1 1 10 15 150 2 12 16 192 3 16 24 384 6 16 23 368 6 16 23 368 6 1 1 1 13 11 143 3 1 1 1 9 15 135 3 16 24 384 6 16 23 368 5 12 16 192 4 14 17 238 5 5 12 60 2 6 16 96 2 13 17 221 3 17 24 408 5 12 11 132 4 15 23 345 6 16 23 368 5 13 24 312 5 8 16 128 3 5 7 35 14 22 308 5 15 23 345 6 16 23 368 5 11 21 231 2 15 22 330 4 2 3 6 13 18 234 3 14 15 270 4 7 10 70 2 1 1 1 4 3 12 15 19 285 3 10 16 160 2 15 24 360 5 3 5 15 2 2 4 15 22 330 2 11 22 242 2 1 1 1 8 14 112 3 15 15 225 4 16 23 368 6 Acrocephalus 21 (102-103): 249 – 259, 2000 vrsta / species 10 × 10 km 50 × 50 Streptopelia decaocto 157 19 Streptopelia turtur 135 18 Cuculus canorus 189 19 Tyto alba 20 7 Otus scops 32 10 Bubo bubo 21 5 Glaucidium passerinum 14 7 Athene noctua 49 16 Strix aluco 123 18 Strix uralensis 17 5 Asio otus 65 14 Aegolius funereus 19 6 Caprimulgus europaeus 46 15 Apus apus 114 16 Tachymarptis melba 9 6 Aledo atthis 78 18 Merops apiaster 9 7 Coracias garrulus 18 6 Upupa epops 91 16 Jynx torquilla 136 18 Picus canus 118 17 Picus viridis 135 17 Dryocopus martius 100 16 Dendrocopos major 185 19 Dendrocopos syriacus 4 3 Dendrocopos medius 20 9 Dendrocopos leucotos 6 4 Dendrocopos minor 69 14 Picoides tridactylus 18 8 Melanocorypha calandra 1 1 Calandrella brachydactyla 2 1 Galerida cristata 46 13 Lullula arborea 24 12 Alauda arvensis 140 18 Riparia riparia 15 6 Ptyonoprogne rupestris 17 5 Hirundo rustica 217 19 Hirundo daurica 2 2 Delichon urbica 201 18 Anthus campestris 15 6 Anthus trivialis 188 18 Anthus pratensis 1 1 Anthus spinoletta 28 8 Motacilla flava 41 11 Motacilla cinerea 162 18 Motacilla alba 219 19 Cinclus cinclus 84 12 Troglodytes troglodytes 193 19 Prunella modularis 89 13 Prunella collaris 20 6 Erithacus rubecula 214 19 (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) ge{irina gedol`i {ir × dol` fito 16 25 400 6 16 24 384 6 16 25 400 6 14 23 322 4 14 22 308 5 6 10 60 3 12 15 180 2 15 24 360 5 16 24 384 6 7 11 77 3 16 23 368 6 11 11 121 2 16 22 352 6 15 22 330 6 12 10 120 2 15 23 345 6 15 23 345 2 10 15 150 2 16 23 368 6 16 25 400 6 16 24 384 6 16 23 368 6 16 25 400 6 16 24 384 6 7 4 28 16 23 368 4 12 5 60 16 23 368 6 11 15 165 3 1 1 1 2 2 4 16 23 368 5 16 22 352 6 16 24 384 6 9 23 207 3 6 11 66 2 16 25 400 6 3 3 9 16 25 400 6 8 8 64 2 16 25 400 6 1 1 1 12 15 180 3 15 22 330 5 14 24 336 6 16 25 400 6 13 18 234 5 16 25 400 6 14 19 266 5 12 11 132 2 16 25 400 6 257 F. Jan`ekovi~: Merjenje geografske raz{irjenosti ptic – primerjava empiri~nih podatkov na primeru slovenskih gnezdilk vrsta / species 10 × 10 km 50 × 50 Luscinia megarhynchos 53 16 Phoenicurus ochruros 189 17 Phoenicurus phoenicurus 107 17 Saxicola rubetra 76 17 Saxicola torquata 113 17 Oenanthe oenanthe 20 11 Oenanthe hispanica 1 1 Monticola saxatilis 21 7 Monticola solitarius 7 3 Turdus torquatus 38 10 Turdus merula 228 19 Turdus pilaris 38 12 Turdus philomelos 190 17 Turdus viscivorus 164 18 Cettia cetti 9 4 Cisticola juncidis 9 5 Locustella naevia 13 6 Locustella fluviatilis 15 5 Locustella luscinioides 13 7 Acrocephalus melanopogon 3 2 Acrocephalus schoenobaenus 24 7 Acrocephalus palustris 100 17 Acrocephalus scirpaceus 17 11 Acrocephalus arundinaceus 32 12 Hippolais pallida 1 1 Hippolais icterina 5 2 Hippolais polyglotta 20 5 Sylvia cantillans 6 3 Sylvia melanocephala 8 4 Sylvia hortensis 1 1 Sylvia nisoria 27 10 Sylvia curruca 80 14 Sylvia communis 123 19 Sylvia borin 81 18 Sylvia atricapilla 218 19 Phylloscopus bonelli 5 3 Phylloscopus sibilatrix 57 14 Phylloscopus collybita 115 19 Phylloscopus trochilus 25 7 Regulus regulus 123 15 Regulus ignicapillus 82 12 Ficedula parva 9 4 Ficedula albicollis 40 9 Ficedula hypoleuca 6 3 Muscicapa striata 145 18 Aegithalos caudatus 157 19 Parus palustris 176 18 Parus lugubris 1 1 Parus montanus 55 11 Parus cristatus 118 17 Parus ater 162 17 258 (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) ge{irina gedol`i {ir × dol` fito 13 4 312 4 16 24 384 6 16 3 368 6 15 24 360 6 16 24 384 5 12 16 192 3 1 1 1 11 13 143 4 10 3 30 13 17 221 3 16 25 400 6 13 16 208 5 16 24 384 6 16 24 384 6 6 4 24 7 9 63 11 18 198 3 10 17 170 2 12 17 204 3 6 14 84 14 23 322 4 15 24 360 6 16 23 368 4 15 23 345 4 1 1 1 10 15 150 2 6 7 42 2 5 4 20 5 3 15 1 1 1 13 22 286 5 16 23 368 6 16 24 384 6 14 24 336 6 16 25 400 6 4 4 16 16 22 352 6 16 24 384 6 6 14 84 2 16 22 352 6 14 17 238 4 10 11 110 2 15 22 330 3 14 21 294 3 16 24 384 6 16 24 384 6 16 24 384 6 1 1 1 13 16 208 4 16 22 352 6 16 25 400 6 Acrocephalus 21 (102-103): 249 – 259, 2000 vrsta / species 10 × 10 km 50 × 50 Parus caeruleus 171 19 Parus major 222 19 Sitta europaea 174 18 Tichodroma muraria 8 6 Certhia familiaris 55 12 Certhia brachydactyla 117 16 Remiz pendulinus 23 9 Oriolus oriolus 150 17 Lanius collurio 209 19 Lanius minor 31 12 Lanius sentor 8 5 Garrulus glandarius 198 19 Pica pica 168 19 Nucifraga caryocatactes 61 11 Pyrrhocorax graculus 22 5 Corvus monedula 68 13 Corvus frugilegus 17 9 Corvus c. cornix 187 18 Corvus c. corone 31 11 Corvus corax 78 17 Sturnus vulgaris 198 19 Passer montanus 167 19 Passer domesticus 203 19 Passer x italiae 21 6 Montifringilla nivalis 8 2 Fringilla coelebs 214 18 Fringilla montifringilla 2 2 Serinus serinus 202 19 Serinus citrinella 5 3 Carduelis chloris 207 19 Carduelis carduelis 206 19 Carduelis spinus 35 13 Carduelis canabina 101 17 Carduelis flammea 25 8 Loxia curvirostra 93 14 Carpodacus erythrinus 8 5 Pyrrhula pyrrhula 120 16 Coccothraustes coccothraustes 131 18 Emberiza citrinella 187 18 Emberiza cirlus 37 13 Emberiza cia 54 12 Emberiza hortulana 22 9 Emberiza schoeniclus 13 9 Emberiza melanocephala 2 2 Miliaria calandra 50 11 (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) ge{irina gedol`i {ir × dol` fito 16 24 384 6 16 25 400 6 16 24 384 6 12 9 108 2 15 17 255 5 16 23 368 6 15 22 330 4 16 24 384 6 16 24 384 6 16 23 368 5 11 13 143 3 16 24 384 6 16 24 384 6 13 17 221 4 4 11 44 1 16 24 384 6 11 15 165 3 16 24 384 6 14 21 294 6 13 18 234 6 16 25 400 6 16 24 384 6 16 24 384 6 12 7 84 3 4 4 16 16 24 384 6 3 4 12 16 25 400 6 3 11 33 16 25 400 6 16 24 384 6 12 23 276 6 16 23 368 6 11 15 165 3 16 24 384 6 10 18 180 3 14 22 308 6 16 22 352 6 16 25 400 6 13 20 260 5 13 15 195 5 15 22 330 5 15 24 360 4 2 3 6 16 23 368 4 259