mmmmmmmmmmmammm«: Štev. 20. POŠTNINA Liubliaiia, dne Podi'uiRica: Z Ä <3 R E B, IZDAJA ZA SLOVENIJO lil I I • 1 lI M I I PÄVSALIRANÄ. 16. oktobra 1920. Leto" II. Demelrova ulica 14/1. »**•*«#«•«•»»»>»»••* t »n**»»» t« »*»*«• M «»MM M »9 MtMtttMUMMt MII« »•»•»•«•*« IZDAJA ZA SLOVENIJO A j 0 J JUQOSLOVflNSKA'BORZA Informativen list za trgovino, obrt in industrijo. I$haja 1. in 16. v mesecu. — Tekstni del z« Slovenijo v slovenskem, ta ostale jugoslovanske :: pokrajine v srbohrvaškem narečju. ::: ?se dopise sprejela Amina ekspedicija Al. Malelii, Ijsbljaaa, Ronpsni tu 3 Brzojavi: „Alma“ Ljubljana. Telefon infemrb. št.174. (ek. rafm ft. 11.028. Razpošilja se menjaje brezplačno po vsej kraljevini SHS in v inozemstvo. — Naročnina za stalne prejemnike letno 12 K. Oglasi po posebnem ceniku. Bencin Petrolej Gonilno olje Strojno olje Cilindrovo olje Tovot-mast Kolomaz Vazelin Olje in mast za usnjarje STISKAN1ICE i. t. d. KOMET ilLJUBLJANA S dobavlja promptno Dravogradska mineralna rafinerija Centrala Maribor. Tei. 80. Brzojavi: Rafinerija. lastnega izdelka za grozdje In sadje si nabavile pri D. Z 0. Z. KOMET HajiHiji ameriMi pisati stroj UNDERWOOD dobije se odmah kod THE REX C0., Ljubljana Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10* Kod većih narudžaha popust. HBBMaBHHUHBHBHMBD ELEKTROS URED ZA ELEKTRIČNU INDUSTRIJU I POGON VLADIMIR NOVAK ZAGREB Frankopansks ul. 8 Telefon Inferurb, 3-31 - Brzojavi :„Elek«ronovah“ Zage »b URED JU JE: Elekeižne cenlale l sve vrsti po-gona za eiektrlEnu rasvjetu i prenos sile itd. m s i i E ■ 1 1 I urnim [Bije. Fotomanufaktura, I popravilo aparatov in zatvorov. [SAL ALCALI v večjem kraju ali mestu, v bližini železniške postaje, kjerkoli v Spodnji Štajerski, Sloveniji ali Koroški, obstoječe iz B do 4 sob s pritiklinami, se vzame v najem. Dopisi po H. P.' upravo. 'LENOVA SOL) NA RAZPOLAGO VSAKA MNOŽINA PO NAJNIŽJI CENI DROGERIJA SANITAS Celje pravi laneni nudi Dobavni viri. ©d;®©©©)© j 1 r.nrnr trgovina z au-1. JellUlcl, tomobili, motorji, kolesi in tehničnim gumijem, - Ljubljana. Gosposvetska e. št. 14, tel.int. 462. Auto-garage: Vegova ul. 8, tel. 406 n Biafa tul TK; Sad (Bačka). Najboljši izvor za kupovanje zemaljskih proizvoda, na vlastito brašna, žita, posija, zobi itd , izravna veza sa producentima. Tražite cijene i mustre. Čurcijska ulica br. 11. Telefon br. 10. Brzojavna adresa: Bračulič, Novi Sad. kem čiščenje, svetloli-kalniea, Ljubljana, Poljanski nasip 4, Šelen-burgova ul. 3, tel. 272. Podružnice: Maribor, Gosposka ul. 38, Novo-mesto, Kočevje. i3. ffl. lomilo,BT.: Pred Prulami. Clintll“ elektrotvrd-14. „JVclld ka, - Ljubljana, Mestni trg 25, telefon 450. s. Petit Kn S to., tvornica čevljev, zaloga Ljubljana, Breg 20, tel. 210. «.«.Mah, Ä2: predmetov, Ljubljana, Linhartova ulica 4. 4. „RUBI tjedeL Stroji in potrebščine, Ljubljana, Dunajska c 33, telefon 142/a in 1230 a. ,6. Itelje „Bete“,„SS, Ljubljana, Aleksan. c. 5. s. čdob£m eKsiiiija Al. Matelič, Ljubljana, Kongr. trg 3, tel. 174. !?. Maiija lit, ptg„a. lant rijska trg., Ljubljana, Šelenburg. ul 5. e. Viktor Solinger i il zem proizvo fi, Brod na Savi. Podružnica: Zagreb, Ilica 25/11. m Matko Hei, SToii boja, lakova, terpentina, firniaa i raznovrsne materijalne robe, Zagreb, Duga ulica 3, Interurban tel. 5—85. 7. L L Uli, pÄS rija, fotomanufakiura, Ljubljana, Wolf. ul. 3, telefon 402. ,91. Booat sin, “ST varna, Ljubljana, Čopova ulica 18. Tel. 307. 2o.l.Bonai, Me«: Ljubljana, Šelenb. ul, 5. Telefon 222 sSlrojoe lovne lo livne i. Ö. LKB c. 48, elektro-oddelek. 9i Potoioll, “ gospode (tailleur),Ljubljana, Šelenburg. ul 6. ,o Fran Paikeli, st," Ljubljana, Šelenb. ul. 6. Aririil“ B- Čvančara, 11. „millld drogerija, Ljubljana, Šelenb. ul. 5. 2,1.81.161. SS: zaloga premoga, Ljubljana, Šelenburg. u ica 4. Tel. 117. 22. Holi i !okle, Ät varska radiona, Za- g r e b, Preradovićeva ulica 13. ska c. 33. Tel. 366, podružnice v Trstu — tel-20 — 30, Maribor tel. 375,. Ekspozitura, Wien, Opernring 21. 2s.iival! S Bizjak, „“te in manufakture, Ljubljana, Dv orn i trg. 3 24 Sl. Klili, "IKte":: dište papira. Knji-gara hrv. vseučilišta I. jugoslov. akademije, Zagreb. 33. Franjo tem, 'rs kov in slamnatih izdelkov, Stob, p. Domžale. 34. Teiezija[vetkn,‘S: niča, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. fl Rnflin parfumerija, 25. U. Dldlull, Ljubljana, Dunajska c. 12. 35 Bnlnn Četne, bk Dvorni trg 1. 3« „Slovenija“, Ä valnica, Jesenice — Fužine, Gorenjsko. 26 liiß ReX [O.) pfsal/ih strojev in pisarniških potrebščin, Ljubljana, Gradišče 10. 27.JICMj,T?„7ote Čehoslovaška republ. Poljedelski strojevi — (Specijaliteta: .Selja- čke vodenice* — za armu, brašno in gerstle. 29. Hllii Bizjak, telj čepic, nakupovalec kož, Ljubljana, Gosposvetska o. 13 (Kolizej). 37. toten Paoli,,SS mi pridelki, Ljubljana, Kolodvorska ul. 41. 38. Fi.čndensin,„"l,T tnine, Ljubljana, Še-lenburgova ul. 7 (pred glavno pošto). 39.l.Liviinget, Zagreb, Vlaška ulica štev. 24. «o Ftkovit i drog, f ^ rt b — Mesnička 5, Ljubljana — Stritarjeva ul. 7, Beograd — Sarajevska 8. ffnafia“ zavaroval-40. „UUdlld ) na družba, Zagreb. Podružnica za Slovenijo, Ljubljana, Stari trg 11. ti 41. Filip Pristno, bljana, Šelenb. ul. 7. 43. Emil Eitlotn teS: no otpremništvo Brod na Savi, Bosanski Brod, Osijek I, Zagreb, Fran-kopanska 9. 44. Milan Bell, SSi Zagreb, Boškovičeva ul. 3, telefon Interurban 17-62. 32. „Balkan“ ♦ tet misija — javno skladišče Ljubljana, Dunaj- 45.„Hekliof,-Nv'=d,te: ured za električno industriju i pogon, Za- greb, Frankopanska ul. 8. Tel iuter. 3-31. Brzojavi : ,Elektros‘ Zagreb. Stnra“ družba z o. z 46. „ululd Št. Vid nad Ljubljano. Zastori za okna in postelje, gar-dine bonfams in druge vezenine 4,.lvitaMeSl!nviiS[omp. Import, export, zemaljskih proizvoda, kolonijalne robe, žitarica, gradievnog i gorivog drveta, žestokih pića, velepecara šljivovice, rakije itd. Bos. Šamac. Brzojavi: Meštrovič. — Tel. int. 17. 54 Bit. M. Pivljakevlt. carinarska agentura Maribor, Gafova ul. 2. IfgrU Jugoslovanska 55. »Hcl , tvornica eiek. strojeva d. d. Karlovac, Brzojavi .Ites<1,Tel. i5. 56 Jitia“,--Sinei Filin pee lni Pr"äek> IHIP, vanilni sladkor, čaj v zavitkik, sladna kava, Ljubljana, Gosposka ul. 16. 57.,.[He“.--toi Faths i tirnfl boja za tkanine, 1 UlllIJ, Zagreh, Vlaška ul. 59. 48.Sever 8 Komp, ^r/SjN. semena in de-'Sgjpai*' želni pridelki, Ljubljana, Wolfova ulica Aačfcžs, 12, tel. 316. 58.Baatn!i Odoa, ,„7.t tehnične potrebščine, Ljubljana, Kolodvorska ul. 37. Tel. 460. «g.Strieisiorali, ter, zelišča, deželni pridelki, zastopstvo paroplovnih družb, Ljublana, Kolodvorska ul 35. 49. Jnvan lomit, Ste ječma (Malzkaffee) i ljuštenog ješma, Mitroviča, Srem. Brzojavi: „Amerikanec“. Telefon broj 37. ly™« cementarna, 60. »Hiu ? Laško, Slovenija. sJranzmrag, Ste' Zagreb, Jurišičeva ul. 26. Telefon 2-61. niinaii1 exp. kuća Novi 51.,ulll!d! Sad (Vojvodina). Najboljši izvor kupovine : pasulja (Bohnen), žita, kukuruza, brašna, ječma, zobi. Mustre i cene šalje. 6,.Eijaeet8M, .X'i lopati*), trgovina z železnino, Ljubljana, Waivazorjev trg 7. 62. Juttas“, „d„„=, «V maljskih proizvoda, plodinama, kolonijalnom i inom robom, Zagreb, Vlaška ul. 21. Brzojavi: „Fructus*, Zagreb. »i Simon Seligmann, C vina kolonijalne i spe-cerajske robe. Zagreb, Vlaška ulica 57. 63.#ovatetitlSalallt, te vački, odpremnički i komisioni pasao, Bosanski Brod. 53 [liilmetnililia Hajižaia i gapliaita i. a., ™,; cigaretnog papira, dopisnica, materijal za pisanje i risanje, tinte itd. na veliko. Zagreb, Preradovičev trg br. 4. 64.Meg.pčai. lietlii i Bavaiit, testete mikalije. Zagreb, Poslovnica, Ilica 31. Telefon 17-95 INDEKS k „Dobavnim virom“. A Agenture, 18, 36, 63. Anon. ekspedicija, 5. Avtomobili, 1. B Barvanje blaga, 2. Barve, 18. Baterije elektr, 14, C Carinaijenje, 54. Cement (porti., roman), 60. Cvetje, 48. C aj, 56. epice, 29. evljt (prodaja), 3, 30. evlji (tvornica), 8. Čiščenje blaga, 2 Črkoslikar, 41. Črnilo, 53. D Deteljno seme, 48. Deželni pridelki, 6, 12, 31, 37, 43, 47, 49, 69, 62. Dinamo-stroji, 55. Dopisnice. 63. Drogerija, 7, It. E Eksport, 18, 39. Elektromotori, 55. Elektro-predmeti, 14, 15. 45, 55. Elektrotvrdka, 14, 45. F Firnež, 18. Fižol, 48. Fotograf, 16. Fotomanufaktura, 7, 11. G Galanterija, 17. Garaža, 1. Gobe (suhe), 48. Graveur, 35. Gumi (tehnični). 1. I Import, 18, 39. Inseriranje, 5. I Ječmen (žgani), 49. Ječmen (luščeni), 49. K Kartonažna tovarna, 19. Klingerit, 58. Ključavničarska, mehanič. delavnica, 22. Knjigama, 24. Kolesa, 1. Kolonijalno blago,47,52,62. Komisija, 12,21,32,50,63. Koncertna pisarna, 5. Kože, 29. Krojač za dame, 9. Krojač za gospode, 9. Krznar, 29. L Laki, 18. Les, 47. Lekarniške embalaže, 20. Lepenka, 19. Livarna, 8. Lubje, 48. M Manufaktura, 23. Mast, 49. Motorji, 1. O Oglaševanje, 5. Obleke, 23. Orodje (alat), 58. P Papir, 17, 19,20,24,26 53. Parfumerija, 7, 11, 25. Perilni prašek, 56. Pijače (opojne), 47. Pisalne potrebščine, 53. Pisalni stroji, 26. Pisarniške potrebščine, 26. Plakatiranje, 5. Pohištvo, 28. Poljedelskepotrebščine, 4. Poljedelski stroji, 4, 27. Posredovalnica (trgovska), 36. Potovalna pisarna, 59. Predpasniki, 44. Premog, 21. R Reklama, 5. S Samoveznice, 44. Semena, 31, 51. Skladišče (javno), 32. Sladkor (vanilin), 56. Sladna kava, 56. Slamnati izdelki, 33. Slamniki, 33. Slanina, 49. Slivovec, 47. Snaženje stanovanj, 10. Špecerijsko blago, 52. Špedicija, 12,21,32,60,63. Svetlolikalnica, 2, 34. Štampilje, 35. Strojne tovarne, 8 Suho meso, 49. T Terpentin, 18. Transformatorji, 55. Tvornica tinte i kemikalije, 64. U Ure, 38. Z Zavarovalnica, 40. Zdravilna zelišča, 59. Zlatnina, 38. ž Žarnice, 14. Žganje, 47. Železnina, 58, 61. baterije,^žarnice, elektrotehnični predmeti. Janko Pogačar Lovro Effenberger & Co. Ljubljana Zagreb Mestni trg 25. Frankopanska ulica 2. Veletrgovina kolonijalne c 1 špecerijske robe t Simon Seligman Zagreb :: Vlaška ulica 57 preporuče svakovrsno robo po Jeftinoj cijeni. Gospodarska razmišlje-vanja. (Vladni tajnik dr. Fran Ogrin.) (Nadaljevanje.) 2. Narodno gospodarstvo. Za svoje največje narodne luke Trst in Reko bijemo že drugo leto najsrditejši diplomatski in časnikarski boj z nenasitnim zapadnim sosedom in vsaj Reka nam mora že zdaj in neokrnjena pripasti. Zgraditi in oz. spopolniti moramo pa še druge luke: Bakar, Šibenik itd., zlasti pa Split. Splitsko pristanišče se je ravnokar zopet pričelo študirati. Za srbske dežele pride v prvi vrsti v poštev solunska luka, ako se zgradi železnica Beograd-Split, pa tudi dalmatinska pristanišča. Ker dobimo od bivše avstrijske trgovske mornarice le majhen del, moramo gledati, da nam bo na razpolago več dobrih ladjedelnic. V tem oziru je pričel delovati jugoslovanski Lloyd, pridobiti pa nam bo zopet vpliva pri'bivšem avstrijskem Lloydu, Avstro-Americani in drugih družbah. da ne ostanejo čisto laška domena. Za svoji lahko smatramo družbi Dalmacijo in Oceanijo. Precej številno pa je naše podonavsko bro-dovje. Pomen lastne trgovske mornarice obstoji v tem, da si moremo prosto voliti najugodnejša tržišča za svoj eksport in zagotoviti potrebne surovine iz prvega vira. Naše ladje naj plovejo pod narodno zastavo širom morij, noseč naše ime in razširjajoč naš ugled križem sveta. Na njih in z njimi pa naj služijo naši ljudje. 4.) Regulacija izvoza in uvoza. Tudi tukaj je potreben natančen načrt. Cesar imamo preveč, ven v širni svet, kar nam manjka, pa si dobavljajmo pravočasno in v zadostni mno-žjni iz inozemstva, pri čemur je maksima, da ščitimo blago svoje provenlience, uvažamo le potrebne predmete, luksurijozne pa zametamo, zlasti od kraja. Regulator te trgovske politike morajo biti pametne vladine odredbe, mednarodne trgovske pogodbe in carina (izvozna in uvozna). Vlada vodi natančno nadzorstvo nad izvozom in uvozom. V tem oziru bi se priporočala gotova ingerenca na lesno Industrijo, katera more veliko prlnomočl k zboljšanju naše valute. Zahtevaj se pretežno domača valuta za izvoženo blago. Priborili smo si po stoletiih. da tisočietih svojo politično samostojnost, zgradimo si tudi svojo gospodarsko neodvisnost. Nikdo nam nima usiljevati ne dunavske gospodarske konfederacije, ne ukazovati, kam naj izvažamo svoje produkte, kakor je to ententa delala z nami glede izvoza v Nemško Avstrijo. Zato pa bodimo tudi previdni pri Izbiri tuje-ga kapitala, ki je nam še zdaj potreben. Angleški in ameriški, pa tudi francoski trgovski krogi so že napletli gospodarske niti v Jugoslaviji. Prednost bomo dajali kapitalu onega naroda, kojega zastopniki so se zavzemali tudi na pariški mirovni konferenci za naše politične pravice, t. j. ameriškemu kapitalu. Gospodarski povzdig bo imel za posledico splošno-kulturn! in prosvetni razmah, tako da se bodeta lahko s pridom spopolnjevali matenjema in duševna kultura. Geslo In čili vsega našega narodnega gospodarstva pa bodi: Produkcija, delo, organizacija, štedenje. (Konec.) Gospodarske vesti iz Bolgarije. Izvoz žita in moke Iz Bolgarije je monopol posebnega konzorcija, ki ga je ustanovila vlada. V splošnem pa se ravna izvoz in uvoz po naredbi od 22. maja 1920; tam je našteto blago, za katero je uvoz in izvoz prost, vse drugo blago pa se sme uvažati ali izvažati samo s posebnim nritrdilom direktorija za javno skrbstvo v Sofiji. Uvozna carina za nemško in avstrijsko blago sc računa no postavkah stare bolgarske carinske tarife, in sicer sc mora na podvojene postavke splošne carinske tarife doplačati še 700 odstotkov. Blago iz ententnih drža'r se carini po pogodbeni tarifi s 700% pribitkom. Pri izvozu se pobira carina po 1% od vrednosti blaga s 600% oziroma sedaj gotovo že 700% aglom. Industrij- I razmnožuje strojno iruüno pisanje (risbe, note) pntemneiz-rabljive, dakle nikada nado-mjestka potrebne stakt. H Zahtlevajte tjenik i nzorke raznovrsnoga tiska Glavno zastupstvo za tijelu kraljevino SIS omiliE im u stavbišče v Ljubljani, 1. e. na prostoru, kt je pripraven za postavitev skladišča. Dopisi se prosijo pod „stavbna In vrtna parcela“ na upravo. Hoff er i drug ZAGREB Telefon !-Z7. III« 25/1 (■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Prepuni svoje veliko sklalle wr-i'i,’,1: ■.r.aisj,i sssssssasasssKsssasasssam flmerikaoskog uredskog namještaja: pisaćib stolova, registrator-ormara, fotelja, ormarića za spise U i Cinb-garnitura gospodskih sobi Pisaćih strojeva svib sastava. Strojeva za zbrajanje, kopiranje i umnožavanje. Blagajna slgnmih proti vatri 1 provali. Vlastita mehanička radiona n popravke svih n tu struke zasijecajotih strojeva. r^_r§) © Trgovina zemaljskim proizvodima H • f i i fl! se • y»i •• v kupuje i prodaja sve vrste žitarica, sijena, krumpira i dr. II im i M mn in mi n 11 n m milili n n ii i n 111 n m 1111111 i i ii 11 iiiiiiiii 11 m mn i iiiiniiii Medjunarodna špedicija Emil Eichhorn Bred na Savi, Bosanski Brod, Osijek I., Zagreb, Frankopanska 9. Špedicija svake vrsti, carinjenje, prese-lenjeu vlastitim pokučtvenim kolima itd. Brzojavi: Eichhorn. Domača tvrdka. Solidne tene. Ljubljana Prešernova ulica 9. Najnovejši kroji. Točna postrežba. Velika izbira izgotovljene I obleke vseh vrst za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za moške obleke, p hi šnike in suknje, dilje vata za krojače v kosih in na metre. VELIKO SKLADIŠTE Pravi pirejski čili mo vi. Tvorevina narodnog umječa. Čista vuna. Čilim može da se rabi s obiju strana. Prikladni darovi za sve prilike. Krasen ures za sobe i urede. Svaki čilim za sebe originalni narodni motiv. TRAJNA I NEPROLAZNA VRIJEDNOST. S. Turkovič — Zagreb, Ilica broj 5........(Oktogon). Gradišče štev. 10 Gradišče štev. 10. Specijalna trgovina s pisalnimi stroji in vsemi pisarniškimi potrebščinami. Lastne moderno urejena delavnica pod strokovnim vodstvom. I BRAŠNO ■■ j gye vrsti izvrstne kakvoće, pošilja kuku- I ruže i kukuruznog brašna kao i svih ze-j maljskih plodina i industrijalnih proiz-j :::: voda na veliko i malo. :::: I $kladište,oaLKAN‘''’zagreb j Petrinjska ulica 77. Telefon 23—61. sa as ski izdelki imajo v Bolgariji veliko možnosti oddaje, vendar pa svobodno trgovino silno ovirajo nadvse strogi zakoni proti navijanju cen in izkoriščanju. ki omejujejo dobiček uvoznika in ga stavljajo tudi pod državno nadzorstvo. Tako je n. pr. prvemu uvozniku pri prodaji v veletrgovini dovoljen dobiček 8%, pri nadaljni prodaji na drobno pa 20% : pri drugi roki je dovoljen dobiček 6% oziroma 15%, med tem ko je prodaja v veletrgovini iz druge v tretjo roko že prepovedana in kažnjiva. — Izvedbo teh določb nadzorujejo takoimenovani oddelki za normiranje pri trgovskih zbornicah. Umevno je. da so bolgarski trgovci proti tem odredbam, ki trgovino zelo vežejo, glasno protestirali, vendar na se pri sedanji sestavi sobranja prejkone ti zakoni ne bodo dali izpremeniti. Nasprotno se lahko opaža, da bolgarska vlada poizkuša privatno trgovino vedno boli izločevati: tako n. pr. krijejo vse potrebščine poljedelskega prebivalstva kooperativne kupovalne zadruge. Privatna trgovina z njimi skoro ne more konkurirati, ker imajo dalekosežne predpravice (oproščene so carine itd.''• slednjič imajo zadruge tudi pravico, da smejo zapleniti blago, ki je splošna potrebščina, in ga po lastni ceni prevzeti. Zelo velike so tudi pro-metne težkoče. ki ovirajo i/meno blaga z Bolgarijo. Sc danes je železniški vozovni promet z Nemčijo tak, rekoč izključen, na tudi zveza po Donavi še ni tako urejena, da bi se mogla redno 'vršiti izmena Mava v velikem stilu. Zato je Bolgarija svojo potrebo inozemskih izdelkov no vojni pokrivala v prvi vrsti iz Carigrada. Sedaj ie v Bolgariji veliko povpraševanje no strojih in orodni vsake vrste, posebno no železniškem materijalu. Mani ugoden na je trg za tovorne in osebne avtomobile s pripadki. Jeklo, tkanine in konfekcija se ne smejo uvažati, ker to Bolgarija sama izdeluje. Soli ie v izobilju. Za izvoz prihajajo v glavnem v poštev male kože. tobak, kokoni in rožno olje. ______ Klici na pomoč! Iz trgovskih in istim blizu stoječih krogov '■rejemamo redno dopise, ki žigosajo deloma nepravilno in v naj večjih slučajih nesmiselno postopanje državnih upravnih oblasti. Da koristimo celokupnemu državnemu ustroju, čutimo sc dolžne, objavljati kratke izvlečke teh dopisov. Upamo, da bodo merodajni faktorji upoštevali te klice na pomoč in zmanjševali s tem dnevno naraščajočo nezadovoljnost vsega prebivalstva. Sole so predpogoj za razvitek države. A ko ljudstvo ni izšolano, ga gotove vrste ljudje vedno izrabljajo oz. če že to ne. pa je isto v nomanjkaniu izobrazbe vedno mnenja, da je oguljufa.no, najsi bode za tc ali one pravice. Vedo na vrhu tega. da jih neznanje ne ščiti nred zakonom! Sol. posebno trgovskih, primanjkuje. Ustanovitev istih ie združena vedno z velikimi težkočami. Vsled tega bi morala država nodnirati one. ki za' to' usposobljeni ustanavV^o zavode, v katerih se podučiti e trgovska veda. Birokratizem, osebna in strankarska nasprotstva ■'a •onenvr-očaio tozadevni napredek. .Ne samo to, temveč že ustanovljeni zavodi, kateri so izšolali že 1e.no število trgovskega naraščaja, ki se ie v praktičnem življenju izkazal kot dober in celo prvovrsten so se šiloma zatvorili. Kot vzrok ie navedeno, da je zasebno poučevanje trgovskih predmetov prepovedano. Ustava pravi, da je poduk v splošnem svoboden. Da ie temu tako, kažejo mnogobrojni tečaji za iezike. katerih ustanovite'7 vsaka vlada ene ali druge države odobrava in celo podpira. Znanie jezikov ie predpogoj, posebno za eksportno trgovino ter torej ej.cn riaivažneiših predmetov vseh trgovskih šol. Če vlada zapira tečaje, ki se bavijo s podukom splošnega trg. znania. dopušča in podpira pa tečaje, ki se bavijo z .podukom enega samega trgovskega predmeta, so ni eni ukrepi sami na sebi že nelogični, če že ne trdimo, da so protiustavni. Prodno carinarnica izroči dospelo blago, zahteva od prejemnika, da se izkaže o tem. da ie plačal vse davke. Moraš torej na davčno oblast do potrdilo, da si res vse davke pošteno lačal. Toda davčna oblast ti potrdila nc da. ker res še nisi rlačal davkov za leto 1920. Te davke boš plačal še le leta 1921.. takrat še le boš dobil plačilni nalog davčne oblasti, namreč vedno še le po preteku davčne dobe. Carinarnica zahteva potrdilo, davčna oblast ga ne da, zato ti carinarnica ne izroči blaga. Znano ie. da so pri nas v Slovenili davčne razmere naiboli ureiene. nri nas sc najbolj redno plačujejo davki. Slovenci so vsaj v tem oziru POSTAVNO VAROVANA. koje volite svoju djeco, za htevajte samo predmete za sisanje zaštitnom markom „PERO“. Ova marka nadvlada zbog svojih izvrstnih elastičnih svojstva i žilavosti svojom van-rednorn kakvoćom sve gumaste vrste, što su dosada došle na trg. Garniture za sisanje, kompletne boce za sisanje, odojčeta, si-saljke za boce i ušća marke „PERO“ prodava] n : Baloh Janko, 1 Demšar^& Osenar, I. Korenčan, I Anton Krisper, I. Samec v Ljub-I lani,|Adamič Anton v Kranju in König Josip v Celju. «■■■■■■BHBBBaBWI lim lll'llllllli II1' I WiriF"!! '■Milili HI lili.ZZZS '■e•■■■■■■■■■■■■*■■■■■■ Hi sadjarske in vinorej-ske šole z prakso, star 34 let, oženjen, išče primernega mesta na kakem veleposestvu na Hrvatskem. Dopisi pod „Ekonom“ na upravo lista. ■■D■■■■■» BaaBBBflBBMBB■■«■■■■■■ Suhopolje agenturni I komisijonalni posao kupuje 1 prodaje i razne živežne na-■ mirnice te prima 5 topogledne komisije i narudžbe. Industrija rublja. S. Kovačič • Zagreb Kedjašna ulica br. 9. Proizvadja: Sve vrsti bijelog rublja, rublje za krevete, bluze i. t. d. i. t. d. Brza podvorba ! Solidne cijene I Na zahtjev dostavlja cijenik ali gotovo uzorke na ogledi nna mmm 'i rripbznani kot poštenjaki in najmanj, kar bi bilo na mestu, bi bilo to, da se našemu trgovcu zaupa vsaj tisti davek, za katerega ga oblast še ni terjala. Tozadevna odredba glede dokazila, da so davki poravnani, je bila izdana na podlagi razmer V drugih pokrajinah Jugoslavije, kjer se enostavno noben davek ne plačuje. Pri nas ta odredba ni prav nič umestna, še celo naravnost krivična je., ker ji prejemnik nikakor ne more ugoditi. Ali bi ne bilo ustreženo namenu te naredbe. ako bi se zahtevalo od prejemnika, da sc izkaže, da je poravnal vse davke, kar jih je davčna oblast do tedaj zahtevala? (Nadaljevanje prih.) Razno iz narodnega gospodarstva. Jugoslavija. Poslovni davek. „Jutarnji list“ poroča iz Zagreba, da je finančni minister odgodil izvedbo svoje ukazne naredbe glede davka na poslovni obrt. Monopol na saharin itd. Finančni minister je odredil, da se zakon o uvedbi monopola na saharin in drug industrijski materijal za osladitev, ki je veljal dosedaj za Bosno in Hercegovino, razširi na ves teritorij kraljevine SHS. Komisija za izdelanje nafedb proti draginji je izvršila svoje delo. Komisija se -je razdelila v dve sekciji, in sicer v sekcijo za prisilne odredbe proti draginji in v sekcijo za organizacijo za-s . bnc inicijative. Prva sekcija je izdelala zakonski načrt, ki sc bo predložil ministrskemu svete. Dmga sekcija je med tem snreiela načrt uredbe o organizaciji zasebne inicijative in o podpiranju konsumnih zadrug javnega značaja, ki «e s loli bavi j o s preskrbo konsumentov. V predlogu tc sekcije sc nahaja tudi zahteva, da se v finančni zakon za 1. 1920/21 vstavi naknanda 'popolnitev o otvoritvi kredita 500 milijonov dinarje: v, iz katerega bi se konsumnim zadrugam in agrovizacijam nakazovala sredstva za obratni k,".••'ital. Ministrstvo za prehrano bo ta predlog izročilo inanenemu ministrstvu. Po predlogu komisije naj bi se v ministrstvu za prehrano in obnovo zemlje ustanovil poseben odbor strokovnjakov in zastopnikov konsumnih organizacij, ki naj bi vodil vse tozadevne posle. Po novem zakonskem načrtu bi sc imel izvršiti popis hrane in vseh življenskih potrebščin ter blaga, v trgovinah in skladiščih. Cen c živil in blaga nal bi sc maksimarale. Uvedle naj bi se ponovno rekvizicije in kaznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekulacije naj bi se kaznovale z zaporom do enega-leta in z globo do 200.000 din. Razen tega naj bi sc smele nepoštenim trgovcem tildi zapreti trgovine. Nekoliko članov ie predlagalo 'smrtno kazen za špekulante, ki na brezvesten način dvi-•gaio cene blaga in živil. Zakon o nobiianvt dravime. Pred ministrskim svetom se n a! mi a definitivni tekst zakona o nobi-ian.iu draginje življenskih potrebščin. Člen 1) "n-daia definicijo, kai naj se vse razumeva pod živ-1 ionskimi potrebščinami. Člen 2) Ministrski svet sme, ako zahteva potreba, odrediti, da se gotove potrebščine izločijo iz privatne lastnine Producentov ali trgovcev proti rlačilu vrednosti. O načrtu izvršitve se bo napravil poseben pravilnik. Člen 3) Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje se pooblašča, da no ndobreniu ministrskega sveta, ako hi potreba zahtevala, sme odrediti popis vseh vrst ali samo ene gotove vrste ž’vliensk'h potrebščin s prenovedio. da sc ne smeio odstraniti. P- ni s se sme izvršiti na vsem ožemi hi Jugoslavije, ali pa samo v posameznih kraiih. Člen 4) predvideva poseben cenik, ki se bo odredil s posebnimi pravili Člen 5) predvideva ustanovitev državnega odbora, koiega člane ho imenoval ministrski svet. člen 6) Prestopki »roti odredbam tega zakona: 1) Kdor v določenem roku ali otem mogla odločno dejanski takoj Popis živine se bo po naredbi vojnega mini-izvesti. strstva nadaljeval 14. oktobra. Žigosanie živine se ne bo vršilo. Popis je potreben v s vrbo vojaške razvidnosti. _ Obrtni davek in trošarina. ..Jutarnji list“ poroča iz Beograda: V finančnem ministrstvu je bila konferenca, na kateri so razpravliali o obrtnem davku in trošarini. Prisotni so bili razen finančnega ministra tudi razni zastopniki in-teresiranih krogov,-V debati, ki je trajala 4 ure, so se vsi govorniki izjavili proti obrtnemu davku in trošarini. Finančni minister ni pristal na to, da se ta davek ukine. Protokobranje komisijonabiih in agenturu ih obratov. Generalna komisija posrednih davkov je dostavila razpis vsem sodiščem, da se mora ori protokoliranju plačati posebna taksa za ko-misijonalne in posebna za agenturne obrate, ker sta to dve različni poslovanji. Jugoslavija mora vrniti de! vojnega plena? Kakor se doznava, je mednarodna reparacijska komisija na Dunaju zahtevala, da vrnemo en del vojnega plena, posebno lokomotiv, ki so pripadale bivši monarhiji. Kompetentni krogi računalo, ako bi mi to morali storiti, da bi potrebovali 400 milijonov dinarjev, da naknadimo ta vo- j zovni materijal. Naš promet bi v tem slučaju no-polnoma obtičal. Vlada še ni sprejela definitiv- ! . nega sklepa o tej najnovejši neupravičeni zahtevi zaveznikov. Priroda, popularni časopis hrv. prirodoslovnog:! društva. Nakon praznične stanke izašao je 7. broj sa slijedećim sadržajem: G, Sajovic. Zelena k' astača — Kemija, osloboditeljica boli — C. Darvin, Govor — Umjetni vulkan — Perpetuum mobile — K. Ewald. Korov — Atlantis — Neb-, u oktobru — Pabirci — Razgovori. Uspr-ko> golenih poteškoća drži hrv. prirodoslovno društvo na visini ovaj naš jedini časopis, kojemu je svrha, da u našem narodu širi poznavanje prirodnih nauka. Bogati sadržaj ovoga broja iz sviju grana prirodne nauke, jednostavan iezik, slike, čine „Prirodu“ pristupnom svakome, tko želi upoznati stare istine i nove tekovine prirodne nauke. Zato je svima najtoplije prepo-ručamo. Godišnja pretplata 30 K, za djake i učitelje 20 K. Naročuje se kod Prirode, Demetrova 1. Zagreb. Inozemstvo Prijava aktiv avstrijskih državljanov na Francoskem in Veliko Britanskem. Avstrijsko zastopstvo sporoča, da je treba aktiva avstrijskih državljanov in avstrijskih jurističnih oseb in družb, ki se nahajajo na Francoskem ter na Veliko Britanskem in Irskem in v njih prekomorskih pokrajinah, prijaviti pri likvidacijskem uradu Abrechnungsamt Wien I„ Stubenring 8. Za slučaj shranitve vrednostnih papirjev pri tuzemskih zalagališčih ali podobnih gotovinskih terjatev, lahko poda prijavo hranitelj. Merodajno je stanje 16. julija t. 1. Ni pa treba prijaviti aktiv, ki so se v francoskih pokrajinah pridobila po 2. aprilu 1919, v britanskih pokrajinah pa do 12. julija 1919. Prijave v inozemstvu se imajo izvršiti do 31. oktobra 1920. Zaradi natančnih pojasnil in potrebnih prijavnih tiskovin sc je obrniti naravnost na A.b rechnungsamt Wien L. Stubenring 8. — Avstrijsko zastopstvo, Ljubljana. Splošna konferenca o svobodi prometa in tranzita. Svet zveze narodov je poslal članom zveze narodov in Zedinjenim državam povabilo na prvo zborovanje splošne konference o svobodi prometa in tranzita, ki se bo vršila 20. januarja leta 1921. Nemška lastnina v Italiji. Ministrski svet je sklenil, da povrne Nemcem njihovo imetje, ako ne presega 50.000 lir sedanje vrednosti. Na mednarodni finančni komisiji v Bruslju je razlagal Delacroix svoj načrt in rekel med drugim: Niti eno dosedaj predlaganih sredstev za pospeševanje kreditnih odnošajev ni bilo nikjer uspešno. Edino, kar bi moglo prinesti temeljito izpremembo, bi bila ustanovitev mednarodnega zavoda za nadzorstvo in izdajanje vrednostnih papirjev. Ta zavod naj bi pospeševal zanimanje za mednarodne posle,- kolikor so res mogoči. Vstvaril bi potrebno podlago, kakor n. pr. pri žetvah in pri pridobivanju lesa. Mednarodna železniška konferenca v Pra": „Cas“ javlja, da se ie na tej konferenci, ki se je vršila v Pragi od 29. septembra do 2. oktobra, v vprašanju prometa dosegel popolni sporazum. Podlago pogajanj ie nudil bernski dogovor, v katerem so se nremenile samo nekatere točke z ozirom na obstoječe valutarne in prometne tež-koče. Nizozemski predujem Nizozemski finančni minister je pooblaščen, da dovoli Poljski, Češkoslovaški. Jugoslaviji im Madžarski, dalie baltiškim državam. Armen Hi in Georgiji izplačilo predujma v skupnem znesku 12 in oo! milijonov goldinarjev, s katerim denarjem bodo imenovane države plačevale dobave iz Nizozemske in njenih kolonij. Krediti bodo imeli mednarodni značaj ter sc brdo dovolieväli nmti obligacijam v denariu one države, ki dobi kredit. Bolgarsko prisilno nosoillo. Bolgarski finančni minister jc v pisarni sobranja predložil zakonski načrt glede izdajanja prisilnega nosov'a v znesku 2 m’Hiard levov za delno kritje neza-1''ženili državnih dolgov. Uvo/ — izvoz Izvoz brez zavarovanja valut. 1) Po naredbi ministra za finance z dne 11. 8. t. 1. 1. hr. 20638. razglašeni v Službenih Novinah z dne 24. 9. 1920 št. 211. sc smejo ti-lc predmeti izvažati v inozemstvo brez zavarovanja valute. Povrtnina, paprika, kumare, sveže sadje, razreski sladkorne pese, zmleti storži, zmleto trsje, rastlinske in sadne konserve, k a- Niže cijene, dok traje sadanja zaliha! Nudjam uh g s n o Miene vrlo rastezljive, marke SOKOL, bolje od gumijevih! — Cijena po komadu njem. M —'45, —'50, —'55, —'60; nadalje nudjam moje podvezače marke „TVAJNE“, ukusno izradjene, od najbolje glasovirske žice, koji potpuno na-doknadjuju gumijeve (mnogobrojne zahvale!); cijena po paru 10 mm široke počinjene M V40, pomjedene M 1'50, posrebrene M 2'10, počrnjene M 1'70. Uzorke samo uz unapred poslani novac pridodavši M V— za poštarinu. Traže se prodavači i zastupnici! Plativo kroz „Dresdener Handelsbank“ Dresden ili kroz Postscheckkonto Berlin N. W. 7 k. 83542. Ivan Babič, Berlin 0.34. Memeler Strasse 76/1. v. msmnummmmmmmmmm i Bolesnima na želucn i crijevima, ženama u porodu, rekonvalescentima Iječnicki preporučeno. Vrlo hranljivo! :: Lahko prebavljivo! V. BIZJAK i drug tvornica dvopeka, engl, biskvita, keksa, hostije. Lječilište Rogačka Slatina. EN GROSS. EXPORT LN detail. slamnate torbice (cekarje) pred-pralnikei vse razlit«e slamnate Izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naročbo FRANJO CERAR, tovarna slamnikov v Stöhn, p. Domžale pri Ljubljani menorezni izdelki in mlinski kamni (glej uradni list za Slovenijo z dne 2. 10. 1920 št. 114). 2) Dalje našteva naredba istega ministra z dne 3. 9. 1920 I. br. 21529, razglašena v Službenih Novinah z dne 17. 9. 1920 št. 205 (uradni list za Slovenijo kakor pod 1) celo vrsto predmetov, ki se smejo izvažati brez zavarovanja valute. Med te spadajo tudi: ajda. poljska pšenica, proso, vino. mošt. glasbeni inštrumenti in različni izdelki iz lesa (razen stavbenega lesa) itd. Uvoz in izvoz med Češkoslovaško in Bolgarsko. Češkoslovaška dovoljuje uvoz rožnega olja iz Bolgarske ter se obvezuje, da prepusti Bolgarski 550 vagonov sladkorja in 800 vagonov koksa za bolgarske državne železnice. Kot kompenzacija se priznava Češkoslovaški urednost pri nakupovanju žita letošnje žetve na Bolgarskem. Izvoz konj. Finančni odsek je na svoji poslednji seji sklenil na predlog poljedelskega ministra. da se dovoli izvoz koni iz Slovenije, in sicer koro-ške im belgijske pasme moškega spola. Razen tega je odobril, da se izvozi 2000 ovac za avstrijsko vnovčevalnico za živino proti jamstvu uvoza plemenske živine iz Avstrije. Denarstvo. Davek in natura v izmeri 5—10% od ljudske in živalske hrane ter drugih izvoženih poljskih pridelkov se najbrže ne bo pobiral, in baje je tudi izvedba kupčljskega davka sistirana. vsaj začasno. Temu nasprotuje odlok generalne direkcije neposredniii davkov z dne 22. 9. t. 1. št, 15639. ki našteva predmete luksu snega blaga, od katerih se pobira 3% davek za poslovni promet (uradni list za Slovenijo z dne 4. 10. 1920 št. 115). Prijava črnogorskih perperov. Izdana je naredba. da morajo, vsi lastniki črnogorskih perperov prijaviti množino tega denarja do 15. novembra. Prijave sprejemajo finančne oblasti v določenem roku, ki se nikakor ne bo podaljšal. D'Ammnzijev denar. Švicarska brzojavna agentura j avli a iz Rima. da je D’Anmmzio na Reki dal kovati denar, ki nosi njegovo sliko. Mednarodna finačna konferenca. Poročilo prve komisije finančne konference ugotavlja, da tri četrtine na konferenci zastopanih držav računa s primanjkljajem v državnem gospodarstvu. Zadolženim državam se morajo v s vrh o knnso. lidacije dovoliti vse mogoče olajšave. Komisija je izrazila željo, da bi se svfct zveze narodov čimorej pogajal z raznimi vladami glede splošne omejitve oboroževanja . in da bi vlade opustile vse naredbe ki zakrivajo prebivalstvu smsno-darski položaj. Poročilo komisije sc bavi na koncu z vorašanjem dovolitve kredita in najrazličnejših oblik kredita — Predsednik Ador je v svojem, govoru na zadnii seji poudarjal, da "ritove evnnske države, kakor n. or. Nemčija. Avstrija. Madžarska. Belgija. Bolgarska. Francija. Grška. Italija in Portugalska ne morejo kriti vojnih stroškov s svojimi dohodki in da so finance teh držav radi inozemskih in tuzemskih dolgov zelo težavne. Skunna svota inozemskih dolgov imenovanih držav znaša v kurzu dolaria. računano no zadnjem pari-tečahi 155 milijard proti 0.17 milijarde dolarjev 1. 1913. BORZNA IN TRŽNA POROČITA. 15. oktobra. Zagreb: Devize: Berlin 200—202, Italija 550—560. London 440. New York 0—138.50, Pariz 910 -920. Praga 167 -168. Švica 2200 2250, Punai 36.20- 36.30. Valute: dolarji 135—138. avstrijske krone 39 40. rublii 120—122 francoski franki 010—920. napolcnndori 480—485. nemške marke 206 -208. romunski leii 238 -242. italijanske lire 520. čehoslovaške krone 170. Zagreb: banka za Primorje 950—1050. Fs-knmntna 1585—1595. Jadranska 2300. Jugoslovanska 680—685. T.iublianska kreditna 1050—1110, T-’raštcdiona 10450 -10600. Piiečka pučka 413— 430. Osiick: Pšenica 960, koruza 390, moka 0 15.20. Novi Sad: Pšenica 940—950, koruza 380 do 390. Pančevo: koruza 390, moka 0 13, moka 2 13.30. Kupujemo svaku količinu daščica za sanduke razne veličine te štapove za metle. Ponude na tvrdku Corić i Kulis, Zagreb, Kaptol 21. Brzojavni naslov; CORK D L. ii^——————I Te*etre za izlito, BS — 200° -)- 600° C. areometre, alkoholometre, preizkuševalce za bencin, bencol, lug, mineralno olje, kis, mošt in lim, izdeluje WIDDER & [o., SCHMIEDERFEID, Kreis Schleusingen in Thüringen. Najmodernejše /I lastr-ega Izdelka, nemo tu- in inozemsko ooon manufakturno in modno blago razpošilja Prva kranjska razpošiljalna Dvorni trg. — Pod Narodno kavarno. Prodaja na veliko I ■S ■ a lllli ILMEKlI ZAGREB, lica 31. Telefon 17-95. Telefon 17-95. Preporuča svoje proizvode, koji su već danas bolji od svih inozemskih. Sve vrsti tinte za pisanje i kopiranje, tuševa, mastila za štampilje sa i bez ulja, arapsku gumu u elegantnim fayon-bocieama. Plavilo u bočicama i krugljicama, elegantno pakovano. Vrlo umjerene cijene! Tražite naš cjenik! i: Si SS ■■ ■■ li ■i ■■ ■3 II I i BeeeeBW*eBBBBBBBBBB|«B»|BBB|BBBBBBeBBBBBB ■ B 33 ■3 II SS 25 jš ■BBBBBB ■■■■BBB Irh Iz kavčuka I CIRIL SITAR: Vi UDBLJAKA aJ išče1 primernega mesta. Dopisi pod „Trg. akademik“ na upravo. • hm ■■■■aiiMi v • Proda se Rentabel br. 3 u vrlo dobrom /stanju. Naslov: Paromlin Kaniža pri Pesnici (Slovenija). Kdor oglašuje, ta napreduje. Promet. Prva bavarska zračna proga se je otvorila začetkom oktobra na progi Monakovo-Frankfurt. Pristojbine za časnikarske brzojavke v prometu z Belgijo. Od 1. oktobra dalje so dovoljene v prometu z Belgijo časnikarske brzojavke z znižano pristojbino 14.5 centimov, t. j. 29 par od besede Za popravo železniške proge Ljubljana-Beo-grad-Solun je uprava za zgradbo železnic prejela kredit 40 milijonov dinarjev. Del tega kredita se bo porabil za dokončanje začetih del na progah ozkotirnih železnic. Južna železnica. Vlada je sklenila, da se naš del južne železnice prevzame v našo upravo. Naša država bo plačevala za to družbi na mesec dva milijona frankov do definitivne rešitve tega vprašanja. Uprava južne železnice, ki se pogaja tudi z italijansko vlado, s tem ni zadovoljna in namerava pri naši vladi storiti nove korake, da se sklene provizorični arrangement. Graditev železniških prog. Prometnemu ministru je bil predložen načrt za graditev železniških prog v dolžini 950 km. Te proge se bodo gradile, kolikor bo na razpolago kredit, tekom 50 let. Železniška prometna uredba za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga, razglašena v Službenih Nov in ah že dne 29. 7. 1920, je izšla v uradnem listu za Slovenijo z dne 30. 9. t. 1. št. 113. Interesentje se vnovič opozarjajo na to uredbo. Mednarodna železniška konferenca v Pragi. Češkoslovaški železniški minister je otvoril v Pragi mednarodno železniško konferenco, katere sc udeležujejo delegati Poljske, Nemčije, Jugoslavije, Romunije, Avstrije in Madžarske v svrho, da se doseže sporazum glede železniškega prometa v navedenih državah. Vozovna stojnlna. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da se od 15. oktobra dalje ukine zaračunavanje vozovne stojnine, ki je bila odrejena dne 7. aprila t. 1. Odslej velja normalna stojnlna, ki je bila uvedena z dodatkom III. (del I. oddelek B) železniške tarife za blago. Stojnlna znaša po preteku 24-urnega prostega roka za prvih 24 ur za vsak vagon in vsako uro 50 par, za vsako nadaljno uro pa 1 dinar. Promet z usnjem in volno. „Jutarnji list1' poroča iz Beograda, da se je na konferenci zastopnikov vlade in vojnega ministrstva in tovarnarjev usnja in volne dosegel sporazum glede uki-njenja naredbe o prepovedi prostega prometa z usnjem in volno. Promet z usnjem in volno je. zopet prost. Nov Izum za plovbo. Inženir Leth je izumil nov način, kako se omogoča ladjam, potom elek- tričnega kabla, spojenega z električnim signalnim aparatom za luč in zvok, da tudi v največji megli sam najde pravo smer in pride v pristanišče. Francoski vojni minister je odredil, da se v najkrajšem času položi tak kabel v vseh francoskih pristaniščih. Razdelitev monitorjev na Donavi. Poslaniška konferenca v Parizu je sprejela sklep svoje pomorske komisije glede razdelitve monitorjev bivše Avstroogrske na Donavi. Po tej naredbi dobi kraljevina SHS 4, Romunija 3 monitorje, dva monitorja pa ostaneta na razpolago podonavske komisije v Budimpešti. „Politika“ misli, da naša vlada ne bo pristala na tako razdelitev monitorjev, ker je monitorje zaplenila samo naša vojska. Prometne neprilike v Romuniji. Na Romunskem manjka vsega, posebno železnic in prometnih sredstev pri petrolejskih vrelcih. Država ima velike zaloge, pa jih vsled pomanjkanja prometnih sredstev ne more izvoziti. Osebni promet na progi Gor. Radgona-Lju-tomer. Od 13. kotobra dalje vozijo na tej progi sledeči redni vlaki: 1) Odhod iz Ljutomera ob 6.22, prihod v Gor. Radgono ob 7.12. 2) Odhod iz Ljutomera ob 17.31. prihod v Ljutomer ob LS.21, 3) Odhod iz Gor. Radgone ob 7.57, prihod v Ljutomer ob 8.46, 4) Odhod iz Gor. Radgone ob 19.03, prihod v Ljutomer ob 19.52. Mednarodna finančna konferenca je končala svoje delo. Sprejela je okoli 45 sklepov, katere bo predložila svetu narodov. Med niimi je posebno sklep o otvoritvi mednarodnega instituta, ki se bo bavii z mednarodnimi krediti in nadziranjem finančnih operacij, dalje o otvoritvi finančnih sekcij in tajništva pri zvezi narodov in obnovi mednarodnih komisij za proučevanje vseh problemov, ki se bodo nanašali na denarno cirkulacijo in kurze. Is 3S m r—i 00 -T™ Ia kranjski laneni firnež in pristno laneno olje po najnižjih tovarniških cenah. Zagrebška borza. IIP liši h Kurz 11./X. v Kurz 14./X v Kurz 30.-X v Vrednota žii-š s-' denarju blagu denarju blagu denarju blagu denarju blagu j _ 1 4°/o državni boni kraljevine SHS sprem. °/o „ „ ff „ . . . 4,/a °/o kranjsko deželno posojilo L 1917 . I 200 4 Banka i Štedionica za Primorje, Sušak . 1100'- 950'- 1100'— Hrvatska banka, Zagreb 400'- 400 40 „ eskomptna banka, Zagreb n. e. 1600'— 1625'— 1590 — 1620'— 400 „ splošna kredit, zav., Zagreb „ 580'- 605'- 600'— 610'- 250 3 „ poljedelska banka, Zagreb 108'- 112'— 107'— 108'— 200 13 „ zem. hipotek, banka, Zagreb . 390'- 375 — 200 „ trgovska banka, Zagreb . . 278- 280'— 276 — 280'— 400 8 Jadranska banka 2400'— 2450 — 2290'- 2350- 400 Jugoslavenska banka, Osijek .... 700'- 704'— 685'— 700'- 406 30 Ljubljanska kreditna banka najnov. e. . 1100'— 1150'— 1050 — 1100'- 000 8 Narodna banka, Zagreb Prva hrvatska štedionica, Zagreb . . . 825’- 835-- 815'- 825'- 00 340 10G00-— 10700'— 10400'— 10450'- 100 Riječka pučka banka. Rijeka „Croatia , d. d. za lesno industrijo, Zagreb Dubrovačka parobrod.plovitba,Dubrovnik 415 — 425'- 410- 425'— 400 500 4600'— 5000'— 200 16 Osječka strojna tovarna, Osijek . . . 740 — — 725 — 200 30 „Slavonija“, d-d. za lesno industrijo, Brod — 1620'- — 1695'— Devize: — — London 1 funt — — 470'- 490'— — — Praga 100 kron 162- 163'- 164*— 166*— Pariz 100 frankov 830'— 900 - 925'- Curih 100 frankov 2200- — Wien 100 kron ... .... 36 — 3610 3610- 36-20 Valute: — — Dolarji 126'— 127'— 131'— 132- I - Bolgarski levi 100 Čeho-slovaške krone 100 168-- V. Francoski franki 100 840'- 900 — 1 Napoleon d* or • 440'- 450'- 465'— 490'- Nemške marke. 100 200'— 202'- 203'— 207 — Romunski leji 100 230'- 233'— 238'— 241'— Ur IVO ... 510- 518'- 525'- Avstrijska krona . . 37- 38'- 38-50 39'- mST Hudim Mali oglasi. toaletno milo «««■■a s a ■ OB a ■ a a »a • m m mm a po 100 g težko, fino par- F, Batjel, Ljubljana, Stari trg št. 28. - Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev in posameznik delov. Mehanična delavnica: Karlovška c. 4 flmirano ; med drugimi: „Speich“, „Rosa“, vse vrste cvetlična mila i. s. po K 96-- za tucat. Naročila se izvršijo le proti predplačilu K 40— za tucat ali po povzetju Parni mlin na prodaj 3 _ ...... ., do 4 vagone zmožnosti na _ BiSIldOISZ M. ÜEilßäll, ÄflB SHS. teden. Naslov pod Paro mlin“ na upravo lista, j Rabljene steklenice od ] Eau de Cologne kupuje I po najvišjih cenah droge-1 rij a I. C. Kotar, Ljubljana, ; Wolfova ul. 3. Imam v zalogi nove klobuke (šešira), moške in ženske po nizkih cenah. Prejemam tudi stare moške in ženske zimske klobuke v popravilo — Valentin Maček, tovarnar v Dom-' Žalah — Slovenija. -----------------------— i Kupujemo laneno seme vsako količino. Sever & Komp., Ljubljana. Tvornice poljedelskih strojev so na prodaj v Čehoslovaški republiki.— Dopisi pod „Praga“ na upravo. Klobuke, moške in ženske, sprejema v popravilo ter iste prekroji v najmodernejše oblike tovarna FR. CERAR, Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. imrai (ŽAŽKAIICE) M, Trebar — Ljubljana Sv. Petra cesta 6. Telef. 539. \i GROYER SIR (hljebovi 5 - 7 kg) ■ I? TRAPISTSKI SIR j (5-7 hljeb, čini 5 kg) fj razašilje postom i g : željeznicom uz u- 1. i f mjerene dnevne =: i 1" cijene B mljekarna i sirarna j. HER Hl UH, KOHÜHIÜ, SMIJU j ■■■B*■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■■!■■• Tel. 386. 1 Tel 386 nU(ii P° znatno^znižanih cenah: Cigaretni papir in stročnice znamke ALTESE“. — Čistilo in voščilo za čevlje znamke „FOX“. — Kalodont, Maribor, Gosposka ulica 38, razni pisemski papir, ključavnice za košare in razno drugo galan-trgovina z galanterijskim blagom na debelo terijsko blago. * INDU/TRIJ/KA PRILIKA # * <1 e z večjo vodno močjo, večjimi poslopji, pripravno tudi za večje tovarne, 10 minut oddaljeno od žel. proge Ljubljana-Karlovac, delovne razmere najugodnejše, se odda celotno ali tudi delno v najem, ev. se lastnik udeleži podjetja. — Naslov se izve pri fliiončnem lavodll Al. Matelič,1. Ljubljana. O BALKAN • Trgov, špedicijska in komisijska del. družba. Brzojavni naslov: „BALKANSPED“. LJUBLJANA - MARIBOR - ZAGREB - BEOGRAD - TRST - WIEN. Špedicija vseh vrst. — Sprejemanje blaga v skladišča. — Zacarinanja — Mednarodni prevozi. — Selitve s patentiranimi vozovi na vse strani — Skladišče, sooieno s tirom lužne železnice. — I- ljubljansko iavno skladišče. Naiveile domače špedicčisko podietie. 'Hü | pioiaii si se aalei ziiiieti mA. is debelo le dieleo. M» * OBRTNA BANKA TELEFON ST. 508 V LJUBLJANI TELEFON ŠT. 508 naznanja, da je otvorila s 1. oktobrom 1920 v prostorih „Obrtnega pomožnega društva“ in v nanovo adaptirani menjalnici na Kongresnem trgu štev. 4 SVOJE POSLOVANJE ter izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela najkulantneje. Izdaja Konzorcij JUGOSLOVANSKE BORZE. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Bajda.