C. C. Postale. — Esce oßni mercoledi e venerdi— i<0 Gcnnuio 8 Posamezna Mevilka 25 sfotink. Izhaja vsako sredo in peiek zjutraj. Siane za celo leto 15 L » » pol leta 8» x) » četrt leta 4 jo Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kcmperle. si 6 V Gonci v petek 20. januarja 1928 Letoxi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi se računajo po dogos voru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij »Gor. Straf že«. — Tisk Katoliške tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli stev. 5. (prej Scuole). Teles, int. stev. 308. "Vrline in slabosti. Postavimo se dunes pred ogle* dido in oglejmo se v njem, kakšni smo. Ootovo nam to ne bo škodo; va/o, kajti včasih se radi preveč pot stavljamo in se bijemo ob prsi: kaj smo mi?, drugič smo pa zopet rnalo; dušni in judikujemo, da nismo spo; sobni za življenje. Rre/. dvoma imamo marsikatero vrlino. Saj poje ze Vodnik: Slovenec ivoja zemlja je zdrava, za pridne nje lega je prava; sreča te išče, wn ti je dan, naiel jo bodeš, če nisi zaspan. Bistre, brihine glave smo, tako nam pravi Vodnik. To priznanje slU simo večkrat tudi od drugorodcev, ki se čudijo, kako lahko se učimo in kako silen n.apredek smo napravili na vseh poprisčih človeškega živ* Ijenja v dobrem stotetju. Zavedamo se ga tudi sami, ko vidimo, kako vh soko stopnjo jiaobrazbe je dosegla naša celokupnosf. Nepismenosii skoroda ne poznamo in visoke so gromade knjig in drugega čtiva, ki jih vsako leto preberemo. Tudi prid* nosti in delavnosti si ne smemo odf rekati. Skopa in trda je zemlja, na kateri živimo, vendar ji z zulji in znojem iztrgamo, kar je v glavnem potrebno, du se preživimo. Naši da lavci so, čeprav v tujini večkrat kot izkoriščani trpini, iskani radi prid* nosti in zanesljivosti. Enako se* lahko ponasamo z našimi dekleti, ki so radi svoje delavnosti, zvestobe in zmoznosti priljubljena ne le doma, tepiveč tudi v tujem svetu. In naši trgovci in obrtniki? AH si niso po večini iz skromnih pričetkov s prid- nostjo in sposobnostjo ustvarili svo; jih domov. Enako si moramo tudi priznati, da smo vztrajni. V trdi zemlji, ki nas je rodila, smo si skovali jeklene mišice, ki ne popuščajo, in odločno voljo, ki je neupogljiva. Zato smo vzirajali skozi dolga stoletja, ko smo bili zgodovini nakovalo, na katerem je kovala in oblikovala usodo drugih narodov. Zato po- gumno branimo pravico do življe-- nja, katero nam je dal Stvarnik, ko nas je poklical v življenje. Zato ho* čemo ostati značajni dediči vere in jezika staršev svojih. Se marsikako drugo prednost, ki se nam je ni treba sramovaii, hi hihko našteli. Smo vedrega, odkri- tega sreu, zelo gosioljubni, skromni in le pogosto še preveč zaupni. Tudi značajnost, ki je odnekdaj krasila naše očete, moramo podčrtati, saj je mož ; beseda bil med nami vedno v visoki časti. Todn ie solnčne strani nasejJß značaja zatemnujejo mnoge sence. Hna glavnih nasih napuk je brez; dvomno zapravljivost. Znamo sicer s trdim delom prislužiti, toda znat mo tudi pognati. Veselost srea, ki nas plemeniti, se le prevečkrat spre- obrača v divje norenje in brezmfc selno zapravljanje. Naši očetje so bili v tern oziru deloma še boljši. O tern govore krepki kmečki do* movi po naši zemlji. Mladi rod je pa zapadel neki strasti, katere se noče otresti. Tudi pijančevanje in z njo združena surovost sta slabosti, ki nam jemljeta ugled pri vseh, ki nas poznajo. Prepirljivost in nevosčljU vost sin tudi dve grdi zajedavki, ki zastrupljata domačo hišo in povs zročata mnogo škode. Kako je z našo ozkosrčnosijo in nedostop* ; nostjo za širše vidike, o tern noče- l mo raznravljati, ker kvarijo naš j značaj v glavnem radi ozkih sten, med katerimi moramo po naravt nein in slevilčnem zakonu živeti. ! Vendar tudi sami v tern pogledu j marsikdaj gresimo: zakrivamo si j vči.sih oči, da ne vidimo solnca. Še nuirsikatero slabo stran bi odkrili, ce bi se podrobneje pogledali, toda naj zadostuje; saj še ni vseh dni konec. Za danes naj samo ugotovi* mo, da solnčna stran zmaguje nad senčno. Zastavimo vendar že em krat ramena in izpahnimo but are, ki nas bremenijo. Otresimo se zaspat nosti, ki je v mnogih sreih, ko gre za očiščenje lastnih razorov, da dos hilimo božjo srečo, ki nam jo je že Vodnik zagotovil. Kaj se godi po svetu? V Ameriki se je ta teden zgodil važen dogodek, o katerem smo v »Goriski Straži« že na kratko pa? ročali. V Havani, glavnem mestu kubanske republike, koje ozemlje tv.ori otok istega imena, se je v po? nedeljek 16, januarja prieela šesta konferenca vseh neodvisnih držav severne, južnc in srednje Amcrike. Te konference se zberejo, kadar se nabere toliko vprašanj, ki zadevajo vse ameriške države, da se splača sklicati konferenco. Ta, ki se scda.j vrši je šesta. Prva taka konferenca se je vršila v Waschingtonu. tfluv* nem mestu Združenih držav, leta 1890. Zadnja, to ie peta, pa ie bila 1, 1923. v Santiago, ki je ^lavno me* sto iužnoamerikanske republike Čile. Na vseh teh konferencah so pre? vladovale Združene države, kaf je radi njihove velikanske siospodar* ske zmoznosti tudi umevno. PoleL tega so Združene države najbolj trdno or^anizirane, imajo naivceje brodovje in še mnoßo drugih stva* tri, ki iih drutfe državc pogreša.io. Združcne države sploh prevladuje* jo v novem svetu. Tej nadvladi pa je dal pravno podla^o neki Mon- roe, ki ie predsednikoval prcd kaki? mi sto leti in ki je izdal načelo, da se Evropa ne sme vtikati v ameri* ške zadeve. To naeelo so politiki Združenih držav pola.^oma tako prikrojili, da se smejo Združene države vtikati v notranie razmere vseh dru.L|ih ameriških renublik. Te* mu naeelu so torei dali ime Mon= roev nauk. Združene države so ^a zelo dosledno izvaiale in pola.^oma spravile pod svoi vpliv ali pokro= viteljstvo mno.uo manjših držav. Druaim republikam je pa to začelo presedati in zato so menda skleni? le. da bodo to vprašanjc naeele pri prihodnji vseameriški konferenci. Da se to prepreei, je prišel na kon^ ferenco sam predsednik Coolidße. Važnost te^a predsednikovesia ko- raka homo umeli, ako pomislimo, da ie bil v Združenih državah že od nrvih poeetkov dalje nenapisan zakon, da predsednik ne sme iz dr= žave. Ko sta n. pr. imela predsecU nik Zdri.ženih držav Taft in mehi* kanski predsednik važen pogovor, sta se sestala na velikem mostu, ki pelje eez Rio ^rande (mejna reka med Mehiko in Združenimi država? mi). Samo predsednik Wilson je to naeelo prclomil, ko se ie podal na mirovno konferenco v Pariz. Pa ta- krat ie šlo za važno stvar. Ako je sedai tudi Coolid^e napravil to iz? jemo. potem vemo, da ic imel tcht= ne razlo^e. Ti razloai pa so prav nezadovolinost latinskih republik in želia po ustvaritvi trdne enotne vseameriške meddrzavne or^janiza* cije, v kateri bi seveda popolnoma prevladovala severna Amerika. V Havani so se letos zbrali za* stopniki 21 ameriških republik. Konferenco je otvoril Coolidgc, ki je v svojem otvoritvenem j4ovoru povdaril, da se morajo nekatere skupne potrebe skupno reševati in da ima vsaka, tudi najmanjša dr* žava iste pravice kot dru^e drzave. Coolid^e se je šc isti dan odpe^ ljal. Dela konference so se pričela po njegovem odhodu. Te vseameriške konference imajo vclik pomen za ves svet, ker utrjuje^ jo vezi med posameznimi država^ mi. In z vsako konferenco se teži* šče svetovne politike pomakne za nekoliko proti novemu svetu, proti Ameriki, in v isti meri izsiublja Ev* ropa in njena duševna kultura svo* jo važnost in svoj pomen za člo* veštvo. Kmalu bo prevladala ame* rikanska kultura, ki pa naredi iz eloveka stroi. Ali bo ta kultura pri* nesla človeštvu kaj dobresia, o tern bo govorila z^jodovina. * * * Pustimo Ameriko in amerikan^ ske republike. Vrnimo se v Evropo in poßlejmo, kaj se ßodi v Nem* čiji, ki smo jo zapustili v boju za novi državni šolski zakon. Med tern easom so se glavne stranke v državnem zboru že zedinile o najs važnejših in najkočliivejših toekah tega zakona, kar smo v našem li* stu že poročalu Sedaj pa se v Nem? čiji vrši drug važen proces. nam? ree proces počasne notranje krize v stranki katoliškega centra. ivied voditelji centra ni vee prave? ga soglasja in tudi široke plasti pri* stašev niso vee zadovoljne s politi* ko svojih voditeljev. Katoliški cen? trum ie vodilna stranka v svobodni Nemeiji, zato moramo vsaj v glav* nih potezah poznati razvoj te krize. Nezadovoljstvo je povzročal se? danji državni kancler dr. Marx, ki je lansko leto izjavil, da centrum ni republikanska niti monarhistič* na, temvee zgolj ustavna stranka. S to izjavo so bili nezadovoljni zlasti delavci. Načclnik državno* zborske skupine centruma Ge* rard ic to izjavo javno zavrgel in na mnogih shodih novdaril republi? kanski značaj stranke. Nesoglasja v stranki pa so se še povečala, ko je Marx nazvai ugovore delavskega voditelja Stegerwalda proti zviša? nju uradniških plač »neosnovane, nestvarne in obžalovanja vredne«. V nedeljo 15. januarja se je vršil v Essenu velik shod za essensko volilno okrozje. Na tern shodu ie državni poslanec Imbusch javno napadel drja Marxa. Tožil je, da delavstvo ni dovolj zastopano in da so nekdanji uradniki dosegli preve? liko veljavo, dasi notranie ne spa* da jo v stranko. Tudi iz visokih go* spodarskih krogov so nekateri pri? šli v centrum, ki ne spadaio vanj. Treba je nekaj ukreniti. Imbusch je izjavil, da je prejel mnogo pis sem, ki ga pozivajo, naj ustanovi novo katoliško delavsko stranko. Nato je Imbusch napadal Marxa in rekel, da bi njegov odstop od yod? stva stranke ne bil nezaželjen. Kon? čno je shod sprcjel resolueijq, ki zelo ostro kritizira Marxa in njego ve izjave nasproti. Stegerwaldu in izraža Stegerwaldu zaupanje. Ali bo iz teh pojavov nastala kaka resna nevarnost za obstoj centru? ma? Nase mnenje je, da ne. Ti po* javi marveč prieajo o veliki politic? ni zrelosti nemškega delavca in o demokraeiji, ki vlada v stranki cen? truma. Taka javna kritika včasih mnogo zaleže. Upati je, da bodo od? govorni ljudje tudi topot našli pra? vo rešitev položaja. Preuredba države. Nemčija stoji sedaj pred važnim vprašanjcm: Kako naj spremeni weimarsko ustavo? V ponedeljek 16. januarja se je v Bcrlinu sestala konferenca vseh nemških dežel, ki sklepa o odnošajih posameznih de« žel do drzave. V ncmškem ja\Tiem • življenju imamo dve struji. Prva zagovarja veliko samostojnost posameznih de? žel, druga pa hoee dati državi in osrednji državni oblasti kolikor mogoče veliko moč in delokrog. Ti dve struji se bojujeta, odkar je nem.ška država nastala. Tudi na tej konferenci je prišla ta razlika v miš? ljenju do izraza. Do prijemiljivih sklopov še niso prišli. Tega vpra? šanja ne bodo rešili na en mah, ker je prctežavno. Mogoee pa je, da se bodo rešitvi približali. Okno v svet. Ruska opozieija. Voditelii sovietske opozieije so vendar odšli v pregnanstvo. Trocki bo živel na kitajski meji. Pred od* hodom je še očital Stalinu, da je porabil in razmetal 200 milijonov zlatili rubljev, ki jih je Lenin v ča? su bele nevarnosti spravil kot taj= ne rezervne sklade stranke. Novi sovjetski poslanik v Rimu. Sovjetska vlada je končno ven? dar imenovala svojega poslanika pri rimski vladi. Za to službo je bil izbran sedanji komisar za pravo? sodje Dimitrij Kurski. Kurski je znamenit jurist. Zasedanje ju^oslovanske narodne skupščine se bo najbrž pričelo še pred kon* cem januarja. Nekateri pravijo, da se bo to zgodilo 24. tega meseca. Do takrat bo finančni odbor že pre? gledal proraeun. Litavska in Poljska. Zadniič smo poročali, da je polj* ska vlada predlagala litavski, naj se otvorijo pogajanja med bbema dr? žavama. Scdaj je Woldemaras od* govoril. Vscbina odgovora še ni znana, sodijo pa, da je v nekaterih točkah pristal na poljski predlog. Novo zakonsko pravo v Albaniji. Predsednik albanske republike Ahmed Zogu ie s posebnim. uka? zom odpravil in prepovedal mno? goženstvo, ki je bilo do sedaj po predpisih turške vere dovoljeno. Novi sovjetski poslanik v Parizu Dovgalevski ic dospel na svoje mesto. Scdaj sc bodo zopet pričela pogajanja med Rusijo in Francijo. Stran 2. »GOKIŠKA STRATA« Grška kritika Marinkoviča. »Elevteron Vima« razpravlja o govoru jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkovica, katerega smo zadnjič objavili. Posebno se bavi z onim delom, v katcrem ie re* čeno, da se Jugoslaviji tudi nove vojnc ni treba bati. Pravi, da jc duh govora vendarlc dokaz za napredu* joči grškojugoslovanski sporazum. Dr. Marinkovič je priznal, da so > svoječasiio s Pangalosom sklenjeni dogovori za Grško nesprejemljivi. Marinkovič je ves čas svojega ' uradnega poslovanja skušal na* j pram Grski vplivati na politiko v duhu mirnega sodelovanja. Njegov govor je dokaz za to, da se Jugo* slavija odreka svojim načrtom gle* de balkanske hegemonije, vendar mora Jugoslavia to svoie odreka* nie tudi potrditi z dejanji. Nekateri drugi grški listi so na* pram drju Marinkoviču ostrejši. Ukinjeno ministrstvo. Ko so v finančnem odboru jugo* slovanske narodne skupseine za* cell razpravljati o proračunu mini* strstva za izenaeenje zakonov, je zadevni minister dr. Angjelinovic predlagal, naj se ta proraeun erta, ker se bo to ministrstvo itak opus stilo. Finančni odbor je sprejel nje* gov p redlog. DNEVNE VESTI Župančič petdesetletnik. V porledeljeik 23. januarja bo mi* nilo 50 let, odkar se je rodil zna* meniti slovenski pesnik Oton 2u* pančič. Vsa Slovenija se pripravlja, da slovcsno in dostojno proslavita dan. Leposlovni meseenik »Ljub* ljanski Zvon« bo ob tej priliki izdal poseben zbornik. — Župančič je sedaj dramaturg ljubljanskega dramskcga glcdališea. Zopet slavje skladatelja. V Celju praznuje te dni šestdeset* letnico svojega plodnega zivljenja dr. Anton Schwab, znani slovenski skladatelj, ki je priljubljen tudi v goriških pevskih krogih. Dr. Schwab si je tekom svojega dclav* nega zivljenja priboril razun na glasbenem polju mno-go zaslug tudi j kot zdravnik. Odličnemu možu že* ! limo tudi mi še mnogo sreenih let, ; v katerih naj bi s svojim umom \ obogatil našo kulturo. Dekletom, gospodinjam! } Koncem meseca bo izšel »Naš čolnič«, ki se je v družinah udoma* čil in priljubil. Poleg lepe vsebine bo prinašal mcsečno k r o j n o¦ p r i* 1 o g o za tiste naročnike, ki jo bodo | pismeno naroeili pri upravi. S tern ! je uprava izpolnila nešteto proscnj, ki so nam jih pošiljala gledc kroine priloge naša dekleta. Vsaka krojna priloga stane me* secno 1 liro. Ako pa naročite celo* letno vseh 12 prilog, bo stalo lc 10 lir — torej obenem z listom 20 lir. Pohitite in naroeite se takoj, ker bomo vzorce tiskali le v ome jenem številu. Naročila pošljite: Upravi »Čolniea«, Via Mameli 5, Gorica. Veliki fašistovski svet je sklican za 30: januarja. Razprav* ljal bo o splošnem političnem polo* žaju, o delu stränke in o zakon* skcm načrtu za preuredbo ljud* skega zastopstva. Zadnja točka je najvažnejša.. Slovenska pesem. V soboto 14. t. m. je nastopil v Zagrebu »Slovenski učiteljski zbor« pod vodstvom odličnega našega ro* jaka Srečka Kumar ja. Dvorana je bila do zadnjega kotieka napolnjc* na. Vspored so tvorilc najboljše skiadbe naših skladateljev. Adami* čevo: Vrasiovo nevesto, Violo in Svatovske, Škerjaneeve: Kmetiške, Lajovčeve: Kolednike, Äabe in Zlato v Blatni vasi ter Ravnikovo: Zinsko pesem in Kmetisko. Vse pesmi so bile prav fino in precizno izvajane, z vso ljubeznijo in toploto. Bratje Hrvati so to ! umeli in vsakokrat burno aplavdi* rali. Ta koneert bo imel trajno sled v hrvatski publiki. »Slovenčev« kritik razpravlja obsirno o koncer* tu ter zaključuie: »Slovenska pesem je bi\a mal Hr? viiti z vso ljubeznijo sprejeta in z respektom pvizmma, hvala za to pa gre požrtvovalnosti zbora in nepo* T)lačljivemu trudu njega predsedni* ka, prof. Bajuka, last not least (in v prvi vrsti) zborovemu proslavlje* nemu pevovodji, prof. Kumarju, odličnemu intcrprctu in umetniku ki je ponesel našo umetnost k sose* dom in jo tarn proslavil, eastitati je pa zboru tudi k takemu pevovodji in pevovodji k zboru, bodimo Slo* venci toplo hvaležni obema za delo in uspeh. Nadam se krasne bodoc* nosti zbora, ki se je v tako kratkem času iz nič napravil v naš prvovr* sten rcprezentativen vokalni fak* tor.« »Corriere degli Italiani« v Belgiji, Pred tcdni smo poroeali, da je francoska vlada ustavila glasilo ita* lijanskih političnih beguncev »Cor* riere degli Italiani«, ki je izhajal v Parizu. Sedaj so pa izdajatelji skle? nili, da bodo list izdajali v Belgiji. Ravnatelj lista bo nekdanji vse* nčiliški profesor in poslanec Labri* ola. List bo pr^č izšel 20. januarja. Goriški »Zeleni križ«. Kdo ne pozna »Zelenega križa« v Gorici? Zdi se nam, da že ne bo kmalu vasi na Goriškem, skozi ka* tero ne bi bil drčal med presunlji* vim brlizganjem avtomobil »Zele* nega križa«. rJ^udi mi Gorieani ga dobro, skoro že predobro pozna* mo. Saj nas dohiti in prehiti ob vsaki uri in povsod njegov hiteei, pretresujoči žvižg. Priznati mora* mo, da ie delo »Zelenega križa« obsežno in težko. Priznati moramo seljivo je še to, da vrši »Zeleni križ« svoje delo točno, požrtvovalno in v splošno zadovoljnost. Priboril si je že ugledno ime in ee bi ta dobro^ delna naprava prenehala, bi bil to za Gorico in celo pokrajino nepri* jeten udarec. Kar je posebno razve* seljivo je še to da vrši »Zcleni križ« svojo blagoslovljeno službo brez ozira na stan in brez ozira na na* rodno pripadnost. Kjer ie treba po* magati, tja hiti »Zeleni križ«, ne glede na čas in na vreme. Zato mo* ramo biti »Zelenemu križu« res hvaležni in ga moramo po možno* sti podpirati. Kadar trka na dobra srea, odzvajte se mu. N jegovo delo je v pravem pomenu besede dobro* delno in piemenito. Mariborski župan. V Mariboru so 14. januarja volili župana. Izvoljen je bil dr. Lojze Juvan, pristaš Slovenske ljudske stranke. Podžupan pa je postal sa* mostojni demokrat dr. Franc Li- pold. Boj za petrolej. Amerikanska petrolejska druzba Standard Oil Co. je izjavila, da bo vse pogodbe s sovjetsko Rusijo vestno izvršila. Amcrikanski listi pravi jo, da je Standard Oil Co. ho* tela s to izjavo odgovoriti Deter*- ' dingu, predsedniku angleške petro* » lejske družbc Royal Dutch. Pred I kratkim smo v politienem pregledu i poroeali o boju družbe Royal I Dutch s sovjetsko vlado. Sovjetska ; vlada se je, kot vidimo, zvezala z ! Amerikanci. Ta zveza pa po^fz^oča ! Angležem skrbi in sive lase. [ Al.jehin in Capablanca. i Dobro je še v spominu boj za i mednarodno šahovsko prvenstvo, ' ki sta ga bila Rus Aljehin in Kuba* j nee Capablanca v Buenos Aires*u. ! Takrat je zmagal Aljehin. Sedaj pa se sliši, da je Capablanca pozval Aljehina na ponovno tekmo za sve* tovno prvenstvo. Ta tekma se bo najbrž odigrala v New Jorku. Atentati v Jugoslaviji. Neznani ljudje so ponoči napadli vojaški skladišei v Ralji in v Mia* denovcu. Straža je na napadalce streljala. Napadalci so po kratkem boju ušli. Gajda degradiran. Čehoslovaško vojno ministrstvo je potrdilo razsodbo disciplinarne* ga sodi.šča, ki je bivšemu načelniku generalnega štaba generalu Gajdi vzelo čin. ker je baje bil v zvezi z boljševiki. Tisk, ki podpira bivšega generala, je zagnal velik krik. Po* magalo pa najbrž ne bo nie. Minister odstopil. Minister brez portfelja Velja Pa» povič v Beogradu je odstopil. Zdi se, da ni bil zadovoljen z Vukiče* vie em. Stavka v Nemčiji. V sedanji Nemeiji stavkajo ko* vinarji. Njihovo število cenijo na 30.000. Požar v tvornici orožja. V francoski tvornici orožja v Saint Etienne^u je v torek ponoči izbruhnil požar, ki je povzroeil nad dva milijona frankov škode. Pametna postava. Švicarski kanton Ticino'je izsilil postavo, s katero je pies dovoljen samo v prvih treh mesecih v letu. Vsak pies mora dovoliti policija in policija mora tudi pies nadzorova* ti. Osebam pod 16. letom je sploh zabranjen dostop na plesišče; od 16. do 20. leta pa smejo na pics le v spremstvu staršev. Železnica preko Sahare. Francoska vlada jc po tridesetlet* nih pripravah in pogaianjih odobri* la načrt saharske žcleznice. Nova železnica se bo pričela v Alžiru in končala v Timbtiktu. Ljubitelji drustvenega zivljenja. ^Nemci so, kot znano, veliki lju* bitelji društvenega zivljenja. Nek* daj ie v Hamburgu razsajal tifus. Bolezen je zahtevala.izredno veliko žrtev. Ko pa je ponehala, so neka* teri preostali ustanovili društvo ijudi, ki so bili bolni na tifusu. Društvo menda še danes uspešno deluje. Zan fflivosti iz letalstva. Dvajseta obletnica prvega poleta 13. Jan. 1908 do 13. Jan. 1928. Pred nekaj dnevi je človeštvo praznovalo jubilej, ki se ga hočemo spomniti tudi mi, saj nam kaže da* nes velikanski napredek v kratki dobi dvajsetih let. 13. januarja 1908 je Francoz Henri Farman s svojim letalom prvič preletel en kilometer. Pač so že pred njim nekateri drugi (Ader, Santos Dumont, Voisin, brata Wright) napravili polete na daljavo par desetin ali stotin me? trov, toda Farman je bil prvi, ki je letel na en kilometer in s tern zbu* dil pozornost velike množice za Ie* talstvo. Oglcjmo si ob priliki te obletnice napredek letalstva v tej dobi. Pri=> Dr. Jan. Ev. Mrelc. 1865—1917. Za 10*letnico njegove smrti. L. 1904. ga je povabil tedanji kaplan C. M. Vuga h blagoslovitvi zastave Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Ko* barid. Veličastna je bila ta slavnost in Krek je bil spr-ej-et z vsemi častmi; še celo možnarji so pokali gori pri Sv. Antonu njemu na cast. Govoril je pred silno veliko množico z viso* kega odra na tedanjem Nemčevem dvorišču. Pred sta vil se je pa tako le: »Neki goriški list me je zelo lepo priporoeil svojim čitateljem in s tern nehote napravil veliko reklamo za da* nasnji shod. Napovedal je namreč čitateljem, da bodo videli na shodu govornika dr.ja Xreka, ki ga bodo lahko spoznali po niegovi zunanjosti, ker nosi strgan klobuk in uina* zano suknjo. — Res, priznam, da imam strgan klobuk, a pod klobukom je fina glava! Pri* znam, da imam umazano suknjo, a pod suknjo nosim zdravo sree, ki je vse vneto za naše dobro a bedno ljudstvo!« Do take samohvale se Krek ni izlepa po* vzpcl. ker je zelo nerad govoril o sebi in svojih vrlinah, a tedaj mu je kar samo od sebe prišlo. Po shodih, tudi po volivnih shodih, je vse dmge hvalil in priporočal, o scbi pa najrajc molcal. Bil je prvi med vsemi voditelji in sve* tovalec drugim tovarišem poslancem, a ko je našteval delo in uspehe, svoje osebe še omenil ni; k večjemu, da je govoril o vseh vkup z be* .i-edo »mi". Slo je za državne volitve. Agitacija je bila silna od vseh strank. Krek se sicer zase ni bal, šlo mu je bolj za druge. Pa vendar sem mu te* daj očital, da sebe vse preveč prezira. Naj še o scbi pove volivcem, kar tičc in kaj zna. Tako pridobi stranka in vsi kandidati veliko na ugledu. Gre za stvar in ne za osebo. To ni prevzetnost. volivci so tega vajeni, hočejo, da :.e mož pošteno predstavi. Vsi tako delajo. Pomišljal je malo, pa dejal: »Utegneš imeti prav«. In res na nekem vclikem shodu je nato podrobno govoril o vseh kandidatih in jih pri; poročal, končno pa dostavil: »Zdaj pridem pa jaz na vrsto . . .« Kreku je bila vedno in povsod prva stvar celota, narod in njegova korist, cast božja, ko* rist Cerkve in ljudski blagor. V stranki je treba železne discipline, če hoee kaj doseči. Nihee ne «me v stranki iskati svoje osebe, časti in osebnih koristi. Sebe mora docela za* tajiti in delati, čeprav trpi pri tern osebno škodo. Kakor brž ni tega, kakor brž ni v stranki tc železne discipline, je po nji. Krek je to načelo izpolnoval do skrajnosti. Po K rani skcm je bilo dobro znano. kako časti* hlepni in proti Kreku Ijubosumni so bili ne* kateri izmed voditeljev Slovenske ljudske tränke pred vojno že ob balkanski vojni — in med vojno. Krckova demokratienost in načelo, da mora biti vsakdo v stranki in zlasti v vodsivu stranke z dušo in telesom »hlapec narodov« ter da treba temu vse dclovanje in um in voljo svojo podrediti, temu vse, tudi najveeje osebnc koristi žrtvovati, jim ni di* šalo, in začeli so silno zahrbtno in nepošteno gonjo proti Kreku. Kaj se je vse godilo, o tem bo pisala in sodila zgodovina. Znano je pa, da je moral Krek od teh Ijudi veliko, veliko prestati. Zelo je značilno, da se je njegove 50 Ietnice 1. 1915. spomnil samo delavski list »Naša Moč«. Kljub temu se je vedno vzorno držal strankine discipline, v javnosti o vsem niolčal in izpolnoval svoje dolžnosti v stranki vestno in nataneno ko dotlej. Tudi spore med posamnimi člani*voditelji je v veliki skibi za döbrobit stranke in naroda ob vsaki priliki poravnaval s svojo nesebično in vplivno be* sedo. Lahko bi bil dvignil radi sebe in drugih javen hrup, tiral svoje tovariše pred neizpros* no sodbo volivcev, naroda, lahko bi bil s svo* jimi somisljeniki izstopil iz stranke in ustano* vil lastno, drugo, a — tega ne! Raje smrt! To bi bilo povzročilo nepregledno škodo narodu in katoliškemu gibanju, ki je bilo samo na sebi »GORISKA STRA2A« Stran 3. znati moramo, da je ogromen: hi* trost je naraslta od 65 na 480 km na uro, višina od par mctrov na 11.000 metrov, razdalja brez pristanka od 1 km na 6300 km. Kar se pa tiče strojev samih, mo= ramo priznati, da je bilo 1. 1908 ze* lo plodonosno, kajti bistvo letal se od tedaj do danes ni dosti spreme* nilo. Najzanimivejše je pa to, da med vojno letalstvo ni ravno dosti na* predovalo. Res je, da so izdali zanj milijarde in gradili kar na desetti* soče letal, toda delalo se je po to* varnah, a nc v znanstvenih delav* nicah. Zato je tudi manj razdalje med rekordi 1. 1914 in 1. 1920, kot med slednjimi in onimi 1. 1927. Vze* mimo samo hitrost. Od 1. 1913 do 1920 se zviša od 203 samo na 275 km na uro, do 1. 1927 pa poskoäi na 479 km. Največja zrakoplova. V Friedrichshafen grade najveäji zrakoplov na svetu: »L. Z. 127«. Ta novi zračni orjak bo dolg 234 me; trov in 33.5 m visok. Ogrodje bo zgrajeno iz najtrpczncjsih kovin: 20 pdstotnega duraluminija in pre* vlečeno z močnim platnom. Trup bo razdeljen v 32 celic; v polovici le*teh bo nosilni plin, v ostalih plin za pogon. Po sredi trupa bosta vo* dila dva hodnika. tako da bo vsak čas mogoče najnatančnejša kontro* la celega zrakoplova. Zrakoplov bo imel pet Maybachovih motorjev po 530 PS, skupai torej 2650 PS. Ak* cijski radii bo znašal priblizno* 20 tisoč km, obtežilna sposobnost 10 do 15.000 kg. Posadka bo štela 26 oseb. Spalnice, obednica, prostori za prtljago itd. bodo segali v trup in bodo od zunaj le malo vidni. V kuhinji bodo kuhali z elektriko. — Skupni stroški za.zrakoplov so pro* raeunani na 4 milijone mark. Dela, pri katerih je zaposlenih 200 delav* cev, zelo hitro napredujejo in ni daleč dan, ko se bodo Nemci zopet postavili pred svetom s svojim ge* nijem. Toda Angleži ne marajo pustiti prvenstva Nemcem. V Londonu grade letalo, ki bo v dveh nadstro* pjih imelo prostora za 100 oseb in katero bo gnalo 12 motor jev, vsak po 400 PS. To bi pomenilo, da bo , angleško letalo hitrejše in zmož* ! nejše od nemškega. Izkušnja bo po* ¦ kazala, kateremu se bo moglo pri* znati dejansko prvenstvo. Krištof Kolumb — Lindbergh. 3. avgusta 1492 je prieel Kolumb svojo pot iz Evrope in 12. oktobra so zagiedali njegovi mornarji suho zemljo — sedanjo Ameriko. Toda letošnje polet je je preletel njegov najmlajši ueenec Lindbergh to pot iz Amerike v Hvropo v enem in pol dnevu. Ko je pogumni letalec pristal v Parizu, so časopisi, poseb* no judovski (tudi dunajska Neue Frei Presse) pisali, da je imel čudo* vit talisman s seboj, ki ga je tako sreeno vodil. (Neue Freie Presse pravi, da je imel kurjo koščico.) Zdaj pa se je izkazalo, da je imel pri sebi svetinjico Marije v Loret* to, ki mu jo je dal katoliški župnik Hussmann v St. Luis, ki je njegov prijatelj. — Nekateri nemški ro* marji na evharisticnem kongresu v Ameriki so se seznanili s slavnim Ietalcem v Ameriki, kjer je bil za* poslen kot letalski učitelj. To po* roea v nemških časopisih župnik in pisatelj Rothensteiner v pismu 31. maja t. 1. in pristavlja: »Lindbergh je res plemenit mladenič, ki ga ima* mo vsi radi. Za njcgov uspeh se je mnogo molilo med farani, posebno pa po nasih samostanih.« Torej: svetovni zmagovalec v letanju — katolik. Letalo ukradla. V vojaški letalski šoli v Prosni* cah na Čehoslovaškem sta bila dva gojenca, ki jih je vodstvo radi ne* pokorščine izključilo in poslalo k pristojnemu polku. Ta dva pa zo* pet nista ubogala. Mesto da bi se odpeljala na nova mesta, sta zvečer šla na letališče, napadla in povezala stražo, si izpo-sodila neko letalo in odletela neznano kam. Letela sta proti vzhodu, zato sklepajo, da sta namenjena v Rusijo. Pravijo pa, da sta vzela premalo bencina s seboj in da sc bosta morala prej ustaviti. Kaj je novega na deželi? Selo pri Kobaridu. V nedcljo pri nas ne bo sejma, ne bo štrukljev in ne gubanc. Za godce, katere so drugi naročili, pa mi nismo odgovorni. Tudi nismo mi pripeljali harmonikarja v pone* deljek. ampak okoliški fantje in tudi niso naša dekleta plesala v go* stilni. Žal pa nam je, da nismo imeli sv. maše v torek na dan sv. Antona, ki je patron naše cerkve. Ajdovščina. V soboto 14. t. m. se je tukaj po* ročil preprost, a jako delaven fant Milan Zvokelj s Planinc pri Vipa* vi, kateri je vzgledno odslužil vo* jaško službo pri orožnikih. Vrnil se ie med svoje prijatelje in si vzcl za življenjsko družico gdč. Marijo Fe* gic, heerko dobrih staršev. Mlade* mu paru naj bo sreca in zadovolj* nost mila v zakonu. Bog živi! vzorno, krepko zgrajeno, oblikovano od vec katoliških shodov! Med slovenskimi politiki ga Krek nima para tudi v tern pogledu. Tudi o tern bo go? vorila zgodovina in mnogi visok in še tako nadarjen mož, narodov voditelj, bo ostal pred narodoTii zaznamovan s črnim znamenjem se? bičneža ali častihlepneža na navidezno easti* tern čelu. Krek je bil Slovencem duševni orjak.. Ko solnce, ki vlada nebu, je bil on od Boga izbran voditelj našega ljudstva. Vse /ivljenje, do zad^ njega mučeniškega diha, je služil le Bogu in narodu, sebe je pa zapostavljal, pozabljal, lastno cast je vseskozi zaničeval in sovražil in ob vsem velikanskcm delu umrl — siromak! Krek je bil, ki je vse življenje neomajno in najsvetejše čuval in gojil katoliški in na* rodni značaj domovine, sveta izročila, tradi? cije in navodila (smernice) svetega narodovega očeta škofa Slomška, krcmenitcga škofa Man* niča in pa slovenskih karoliških shodov. Bil je značaj, iskrenejši in trši od demanta. Zve* sto sc je držal velike besede: Vsi, ki ne de* lujejo iz eiste ljubezni, bodo obsojeni in po* hojeni! In po teh svetih načclih se je razvijalo tudi vse njegovo mnogostransko delovanje za ta in za oni svet, za časni in večni blagor ljublje* ncga naroda. Ali ste že obnovili naročnino na ^OORESKO STRAŽO" Storlle svojo dolžnost čimprej, ker z mesecem februarjem bo list vsem zamudnikom usfavljen! Vajščica. Po kratki in mučni bolezni je 14. t. rn za večno preminul Juren Franc v starosti 62 let. Pokojnik je bil skromncga in mi mega značaja. Bil je priden delavec na polju in dru* gje. Kako je bil cenien je pokazal njcgov svečan pogreb. Pokoj nje? govi duši! Planina pri Vipavi. Da napišem Tebi, draga »Goriš* ka Stražav resnico, namaknem brez strahu in z veseljem pero v črnilo. Prav veliko besedičenja je pri nas povzročil večerni tečaj italijanščis ne, ki se sedaj zopet in bolj redno nadaljuje. Le število se je znatno skrčilo; od vseh vpisanih je ostala zvesta le tretjina! Sedaj se nudi moškim in zensk'im poduk petkrat na teden skupno, kar pa ni priporoč* ljivo, ker so nekateri oddaljeni po pol ure. Štanjel. (Iri smrti nu en dan.) V sredo 18. t. m. je zadela našo faro nena* vadna nesreea: imeli smo tri smrtne slučaje. Umrl je posestnik Alojzij Svagelj, star 54 let, iz Stanjela. Bo* lehah je več časa. Kot drugi je zapu? stil to dolino solz posestnik Anton Grbec, star 74 let, iz Kobdilja. Kot tretjo je pokosila smrt Ano Cijak, ftaro čez 70 let. Tudi zadnja dva sta bila že dalje časa bolna. Vsi rajnki so bili dobri, pošteni ljudje in zavedni Slovenci. Naj počivajo v miru! Kronberg. Pretckli torek so neznani zlikovci zopet obiskali kronberško župniš* če. Prevrtali so zid in udrli v vika* rijsko pisarno. Odnesli niso ničcsar razven dveh starih dežnikov. Ob? čudujemo železno vztrajnost gospo* dov vlomilcev, ki so že v šesto po* skušali srečo v kronberškem žup? nišču a so vsakokrat morali oditi j praznih rok; saj kjer nie ni — še ce* ! sar pravico zgubi. Tevče pri Šmarjah na Vipavskem. Naša vas uživa posebno slavo! V čem? Plcšc in vrti se mladina ka* kor vrtinljak vsako nedeljo in praz* nik. A ne samo domača! Mnogo je deklet, ki hodijo k nam iskat moža. Te naj si zapomnijo, da na plesu ga ne bodo dobile. Lahko dobijo fanta, a moža ne, ker pametni fantje ne iz* birajo svojih nevest v zatuhlih pie* siščih. Tarn se zadovoljijo — le lahkomiselni fantje — ki letajo ka* kor trot s cveta na cvet. Naši mladini in tisti, ki prihaja k nam še to v premislek: pametni ljudje ne sodijo ne fanta in ne de* kleta po tern kako se znata sukati, ampak predvsem po njih znanju in zanimanju za knjige in časopise. Naš gospodarski položaj peša, in ti mladina trosiš denar brez premisle* ka, nezavedajoč se, kako težko se ga zasluži. Starši zmanjšate svojim otrokom zahteve, ki vsestranko ško* dujejo celi družini. Storite to, da vas ne bodo otroci preklinjati, me* sto da bi blagoslovljali vaš trud in vaše delo. Zadlog pri Črnem vrhu. Po hudem mrazu, katercga smo imeli pred božičnimi prazniki, so se tudi k nam vrnili topli zimski dnevi. Ti so nas zdramili, da sc oglasimo malo v javnosti. — V pre* teklem letu smo parkrat poročali o našem razvoju in gospodarskem napredku, kar pa menda vsem so? občanom ni ugajalo. Da ima vsaka vas svoje dobre in slabe strani, to dobro vemo, a bilo bi boljše, da vsak pometa pred svojim pragom. — Mlckarska panoga, s katero smo pričeli v naši obeini, sc fe dobro ¦ obnesla. Tako imamo danes malo* ; ne že pri vsaki hiši posnemalnik. V j sedanji gospodarski krizi je mle* i karstvo pri nas glavni vir dohod* ; kov, zato skrbimo za njcgov pro* speh v slogi in prijateljstvu! Godovič. Od goriške prefekture je dobilo uredništvo sledeče pojasnilo, ki ga radevolje priobčujcmo: »V »G. Str.'< od 16. dec. m. 1. je bil objavljen dop-is iz Godoviča, v katerem se trdi, da so nekateri ta* mošnji občinarji naletcli na težkoče pi i prehodu me'e z obmejno izkaz* nic(> (carta di frontiera). Po ins or* macijah, ki jih je dal na zadevno zahtcvo tamošnji obč. načelnik, ni bila iznesena od strani imejiteljev obmejnih izkaznic nobena pritož* ba, da bi jugoslovanska oblastva ne priznavala legitimacij. Vse izdane izkaznice so bile od zgoraj omenje* nih oblastev potrjenc, ne da bi kdo pri tcm zadel na kakc težave." (Proximo pisca doticnega dopisa, naj bo v prihodnje bolj točen in naj nas ne zavaja k napačnim poroči* lorn. Op. ur.) Iz volčanske okolice. 2,0, dolgo ni bilo nobenega gla.su iz naše okolice, zdaj pa moramo tu* di mi kaj sporočiti. Zimo smo imeli precej hudo. Kar je nekaterih knie* to-v edini dohodek, drva, se lctos težko prodajo in še to po nizki ce* ni. Imamo jih še veliko naprodai! — V gospodarskem oziru smo se precej organizirani, posebno mle* karskc zadruge so se preccj razeve-- tele. Naša okolica šteje štiri vasi in sicer: Čiginj, Kozarščc * Ušnik Selo in Ruti. Ker so vasi jako razdeljene drug a od drugc, ima vsaka vas svo* jo mlekarno, ki iih jc 5. Kako bi pa bilo, če bi se združili in imeli le cno veliko mlekarno, v katero hi prišlo dnevno po 15 q mlcka? Koliko stroškov bi bilo manj! — Le s po* što oziroma s pismonošcm nismo kaj prida zadovoljni. Ne dobivamo redno! Pa o tern drugič! Knežke Ravne. (Strašen zločin.) Iz naše grape še ni bilo poročila v nam priljubljeni »Straži«, a dogodek, ki se je odigral pri nas pretekle dneve, mi sili pero v roko. V noči med 16. in 17. t. m. se je v našem mirnem kotu zgodil stra* hovit zločin, katerega žrtev sta po* stala ugleden posestnik Jožef Sorli, 70 let star in n.ic.uov sin Jožcf, star 24 let. V usodni noči sta spala v cni sobi vsak v svoji pcstelji. Oče je že spal, sin je pa še bedel. Kar stopi v sobo zakrinkan človek z clektrično lučjo. Na sinovo vprašanje, kaj hoče. mu odgovori: »Nocoj umorim tvojega očcta«! Istočasno sc je tudi zagnal proti oeetovi postelji. Sin je v prvi zmedenosti tekel skozi vrata ter kličal na pomoč, med tem ko sta se oče in zločinec borila v po* stelji. V nadi, da pride hitro pomoč, je sin dr/al vrata. da mu ne uidc zlo* činec. Mis lee, da je svoj ^rozni po* sel dovršil, je začel morilec lomiti ven. Odtrgal je ključavnico od zno* traj. zlomil ven ter prerezal sinu vrat. Nato je pobegnil in pustil na mestu nož, klobuk in luč. Sin se je po par korakih zgrudil mrtev na tla. Ocetu je napadalec zadal sicer ve^ liko rano pod vratom v prsa, a je upanje, da ozdravi. To. zagonetcn in strašen dogodek je globoko pretresel vso okolico, zlasti še, ker je družina zelo pošte* na in spoštovana. Varnostni organi so pridno na de* lu. Upati je, da pride zločinec v ro* kc pravici, kar zclimo vsi. Mladcmu Jožefu svctila večna luč! Očetu žclimo skorajšnjcga okrevanja! Preostali, težko prciz* kušcni dnižini pa našc iskreno so* žalje. Zahvala. zavarovalnici L'UNION in g. Av* gustu Ravnik*u v Gorici, Via Bar* zellini N. 2 za točno izplačilo od* ^kodnine za moje poškodovano po* slopje. Alojz Makarovič, Avče. Stran 4. »GORIŠKA STRATA« Koledarček. 23. jan. poned. Zaroka Mar. D. 24. jan. torek, Timotej, škot. 25. jan. sreda, spreob. Pavlovo. 26. jan. čctrtck, Polikarp, m. 27. jan. petek, Janez Zl. 28. jan. sobota, Julijan, škof. 29. jan. nedelja, Fmnčišek Sa/. HnjižBviiosf in lunefnost. Orgle — kraljica glasbil. Na pobudo nekatcrih znanccv in prijateljev «em se odločil napisati par vrstic o vedno še aktualncm predmetu: o orglah. Osobito bi rad povedal svojc mnenje o dispozici- jiih, ker i^rejo tukaj nazori v mar* sikatcrem po^lcdu narazen. Na tern mestu ni pros tor a za dal jšo razpra? vc>, zato bom povedal samo ^lavne momcntc, ki pride jo v poštev pri dispoziciji razlicnih re^istrov. Orgle služijo pred vsem sprem* Ijcvanju petia. Ako vpoštevamo sa= mo ta namen, potem ne bonio mno? go U0bali qledc dispozicije. Zahte* va se pa še nekaj vec od orgel: one naj pokažejo, da so res kraljica glasbil. Orgle naj z veličasrnimi glasovi povzdignejo svečano razpo lozenje pri službi božji, po naših hi? sail božjih naj odmevajo zares slav? nostni glasovi. Odkar se ie uvedla pri orglah pneumatika, se nam skorai dan na dan javljajo nove iznajdbe, ki naj bi organistu orglanje olajšale. V resnici je danes igralnik preoblo? žen z vsemi mogoeimi takimi pri* pomoeki (zveze, zbiralniki, razdi* ralniki itd.). Zelo dvomljivo pa je, ali se da na kompliciranih orglah boljše in umetniško dovršeneje igrati. Take stvari so bolj pcs-ek v oči. Glavna stvar, t. i. kakovost tona, njega j a kost in polnost, se zane? maria. To pa dosežemo s pravilno napravljenimi piščalkami. osobito s piščalkami za pomožne glasove (oktave, kvinte) in za miksture, ki na.i se disponirajo v prvi vrsti na podlagi fizikalnih in estetienih pra* vil. Popolnoma zgrešeno je mnenje, da se z dispozicijo mnogih 8' rcgi- strov doseže močan ton. Ton se na ta naein samo odcbeli, vsled Cesar postane okoren in neprimeren za nolifonsko igro. In orgelska glasba je pred vsem polifonska. Kar daje orgelskemu tonu moč, sijaj in prožnost, so dobro izdela* ne miksture, katerim je namen, gornje tone (Obertöne) ojačiti. Po- leg tega služijo izborno za zveze z 8' registri, posebno ako so postav? ljene v odmevno omaro. Isto vclja tudi za posamezne alikvote (okta? vc, kvinte). Z njimi dosežemo sil? no lepe karakteristične glasove, ki se razvijajo prosto in plemenito osobito pri polifonski igri. • O vsem tern bi se dalo še mnogo napisati. Kdor se pa zanima za to, naj se potrudi v Bilje, kjer se bo lahko prepričal o pravilnosti mo? jih navedb. Biljenske orgle imajo 12 pevajo* čih registrov, ki so razdeljeni na dva manuala, katera sta vsak zase popolne orgle. Drugi manual ic v odmcvni omari. V pedalu ic Sub? bas 16' in Oktava 8'. E. Komel. obbligatoria contro gli intortuni sul lavoro in agricoltura«, je pristo.jni zavod za zavarovane poljedelce, pa le rcdko prizna zavarovalnino. In v tern leži vzrok nezadovoljnosti in pritožb. Po mnenjii kmetov nosijo glavno krivdo zdravniki, ki ne vr* ši.jo vestno svoje službe. Zdravni* ski pregled je prepovršen. Tako se je vršil, naj navedemo samo en pri* mer, dne 13. nov. 1927 nekje (kraja za danes še noarao imenovati) zdravniški pregled. Ponesreeenci so bili vabljeni za 9 uro. Zdravnik pa je prišel brez vsake sile zelo ko* modno šele ob 11']. V % ure je po* tern pregledal 26 ponesrečencev. Težko je verjeti, da bi bil dotieni zdravnik tako spreten, da bi mogel v tako kratkem easu vestno in pra* vil no ugotoviti stanjc ponesreeen? cev. Zato ie umevno in naravno, da se glasi ugotovitev tega zdravnika, da je poškodba pod 15 odstotki, to je taka, da ji ne pritiee zavaro- valnina. Naj navedemo še drug slučaj: Neki poljedelec si je meseca a* prila 1927 zlomil lopatico. Bil je dvakrat na zdravniškem pregledu, obakrat pri zdravniku, ki je vršil pregled tudi v prvem primeru. Mož je še danes bolan in ne more po* polnoma nič dclati.z desno roko, gospod zdravnik je pa kljub temu ugotovil, da nima 15 odstotne po^ škodbe. Seveda mu je na podlagi tega izvida zgoraj imenovani zavod odbil prošnjo za priznanje zavaro* valnine. Naj povemo, kar smo slišali od ljudi! Kmetom se zdi, da se vsa za* deva vodi s premajhno resnostjo. Dobri zakon je ostal na papirju, Prispevki poljedelcev gredo v glav* nem za stroske uprave in zdravni* kov. Obraeamo se zato do g. pre* fekta s proLŠnjo, da se za zadevo zavzame in poskrbi, da bo ta važni kmeeki zakon nrisel do veljave. Od tega bosta imela naše poljedel? sko ijudstvo in tudi država sama korist. Socialni vestnik. Zavarovanje poljedelcev proti nezgodam. Hvalevredno je, da ie via da uvedla obvezno zavarovanje poljc« deleev proti nezgodam pri delu. Po* ljedelci so bili s svojim stanovskim zavarovanjem PTav zadovoljni. V zadnjem easu se pa slišijo vedno pogostcje pritožbe proti izvajanju tega zavarovanja. Vsak kmct mora plaeati prispevek za zavarovanje, ker mu ga naložijo na zemljiški da* vek. »Cassa Mutua Infortuni Agri* coli S. Marco per l'assicurazione ,iirite Gorlško Siražo,, Valuta. Dne 18. januarja si dobil: za 100 franc, trankov 74 17 do 74.47 Lir za 1U0 belg. frankov 262.- do 266.- „ za HA' švic. frankov 363.50 do 365.50 „ za 10U ct'ä-slov. krön 55.W do 56.20 „ za 100 dinarjev 33.14 do 33 47 „ za 1 sterling 92.05 do 92.25 „ za 1 dolar 18.«5 do 18.91 „ Novci po 20 frankov 72.— do 74.— „ za HO avst. šilingov 264.— do 270'— „ Benečijske obveznice dne 18. ja* nuarja 1928: 72.50. Tržne cene dne 19. januarja 1928. Česnik kg L 1—1.20; sveže zelje L 0.60—0.70; kislo zelie L 1.60; cve? tača L 1.40—1.60; čebula L 1.10 do 1.30; fižol navaden L 1.80; tižol koks L 2.40; koromač L 1.50—1.60; salata indivija L 2.60—3; krompir L 0.65—0.75; sladka rcpa L 0.20 do 0.30; kisla repa L 0.80—1; zeleni ra* die L 2—2.40; rdeči radio L 2—2.80; špinača L 1.10—1.40; zeiena L 1.40 do 1.60; motovilec L 2.10—2.20; vr* zote L 0.50—0.60; pomaranče L 1.40 do 2; suhe fige L 1.80—2.20; limoni kos L 0.15—0.20; jabolka kg L 1.80 do 4.80; orehi L 3—4; lešniki L 6.50 do 7; hruške L 2—4.60; sveže maslo L 15; presno maslo L 18; mleko li* ter L 1; med v satovju kg L 10; slad* ka smctana L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.60—0.70. Lisinica uredništva. Pri jut el ju v Ccrknem: Vcrujemo, da so bili res nekatcri zakrižki fan* tje, ki se niso dostojno vedli na koru v ŽLipni rerkvi, vendar se pa nam ne zdi vredno o zadcvi nadalje raz* pravljati. Bog živi! T. V., Vel. Zublje: Ker smo o za* devi že poročali, hvala za dopis. Pa drugič še kaj. ZAHVALA Dolžnost nas veže, da se za mnogoštevilne dokaze simpatije in iskrc- nega prijateljstva do našcga blagopokojnega očeta gospoda )AIVEZA GOLjA prisrčno zahvaljtijcmo vsem številnim spremljevalcem na zadnji poti. Tudi za mnogoštevilne izraze sožalja topla zalivala. Kozaršic, 16. januarja 1928.. Žalujoča družina GOLJA Listnica upravništva. Zvon., Firence: Naroenina je po? ravnana do 31. jan. 1928. Pozdrave! Darovi. Za Slovensko sirotišee: Tiskovno pod jet je L. Lukežič 183 L, N. N. (Heliapolis, Cairo) 10 L. — Srčna hvala! Na prodaj je v Medani posestvo obstojeec iz 2 his in obširnega zem* ljišea za 100 hi vina. Hiša je pri* pravna za vsako obrt. Proda se skupno ali posamezno. Kdor želi kupiti, naj si ogleda. Cena po do* govoru. Naslov: Ivan Kocina, Me* dana 21, Dobrovo. Pozor! Velika zaloga mrtvaških oprem; I., II. in III. razred 25% ce* neje kot povsod drugod. J. Saksida, trgovec z mrt. predmeti, Dornberg štev. 3. Na prodai je auto^kamijon in motor »Puch« v dobrem stanju; istotam ie na prodaj 15 panjev če* bel po nizki ceni. Brestovica St. 93, p. Komen. Iščem brivca. Brivnica vie, Idrija 275. Kolako* Brivnica And. Rojic se priporoca, Via Seminario, St. 2 Gorica. Lloyd Sabauac . sihodnje vožnje: v Severmo ß.mer?M* »Conte Biancamano« 25. 1. 1928. »Conte Grande« 14. 2. 1928. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Julno Ameriko: »Pincipessa Maria« 13. 1. 1928. »Principessa Maria« 13. 1. 1928. »Conte Rosso« 19. 1. 1928. iz CiCMove v Buenos Ayres \ 13l/v dneh. v Avstralijo: »Tomaso di Savoia« 14. 2. 1928. Informs eij'J daje in sprejem« prednarocila na vozne listke za^ stopnik F. Rosich, Gorica, Via Cnnfavalle Š1. 4. Mlekar z večletno prakso ter do- brimi spričevali išče samostojno službo takoj ali po dogovoru. Na* slov pove uprava »Gor. Straže«. Lokomobilo 21 HP 12 atm. po* polnoma v dobrem stanju prodam radi opustitve žage. Cena po dogo* voru. Naslov pove uprava »Gori* ške Stražc«. IVflN KiSGIH - Gorica Piazza Tomaseo 2Q. Domača tovarna orgel, harmonijev, glasovirjev. Popravlja, uglašuje in izposojuje; glasovirje prodaja na obroke. Garancija cerkvenih orgel lOsletna. Tvrdka je postavila v 2 letih 20 orgel. — Zahtevajte cenik! PLJUCNE BOLEZNl Dott. Cerretti RadioloRični kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dm) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob 8re^ dah in petkih ob pop. urah). pro<{ iznadanju la«. | Vsebuje kinin in je vsled tega po I sebno priporočljiva proti prehladu | in za ojaeenie korenin. Steklenic* j po 6 lir — se dobiva v lekarni C»* steilanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici. Via Carducci *> pri Fiegel. Prenosljivi gramafoni v obliki kovčka ali pa za sobe, Decca z veliko zalogo plošč z modernimi slo- venskimi pes- mimi.Pri tiki ine za gramafone, vzmet (pcresa) in popravila v knjigarni WÜ- KULAT Gorica Corso, Tel. :j4? Zacad Dr. BOtiCINß-FINETTl TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ A TIKE" (Trgfanje v Kolkn) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10- 12 in oil 15 -17. m: Zdravnik za azobe in usta Dr. LOJZ KRAI6HER sprejema v GORICI Piazza delia Vittoria Štev. 20 Plačam najvišje cene za n^ravne kože vseh divjih živali vštevši krte; strojenje in izdelovanje; prodaja pasti, WINDSPACH,Via Carducci 6, GORICA