Cepilna smola in cepilni vosek.
Dopis iz moravske okolice dne 2. aprila t. 1. v zadnjih ^^Novicah" napotil me je, da domačim sadjerej-cem po deželi o napravi dobrega cepilnega voska ali cepilnega mazila kratko besedico spregovorim.
Stari navadni cepiini vosek je v novejšem času zavoljo svojih nepriličnih lastnosti pri porabi uže skoraj povsod iz navade prišel, toraj o njegovi napravi na tem mestu ne govorimo nobene besedice.
Naj navedem tukaj le dva načina, katera sta o napravi cepilnega voska, oziroma cepilnega mazila zelo priprosta, lahka in praktična, ter do sedaj tudi najboljša in ne draga.
Prvi način je ta-le:
130
Drevesne rane pri cepljenji napravljene mažejo (za-mazujejo) se v obeh slučajih (z obemi mazili) s pripravno, ozko leseno lopatico.
Mrzlo tekoče cepilno mazilo (smola) sceja se ob vročih dnevih rado raz drevesce, in primeri se često-krat, da je zamaz treba obnoviti. Tudi to mazilo, ako više nad seboj mažemo in nismo dobro previdni, nam rado kaplja nazaj na obleko, katero zopet očediti in očistiti dosti nepotrebnega in sitnega truda prizadene, katerim sitnim neprilikam se pa pri porabi mehkega cepilnega voska vselej popolnem izognemo. Pri mehkem cepilnem vosku, kedar se rabi, človeku — ako več nego neukreten ni — ni se bati, da bi si roke ali pa še celo obleko ž njim onesnažil, čemur se pa pri porabi mrzle tekoče smole tudi z največo opreznostjo le težavno popolnem izogne.
V obeh slučajih, ako drevesno mazilo dolgo časa v ne dobro zaprtih posodicah (pušicah) stoji, polagoma špirit izpuhti, ter mazilo trdo in nerabljivo postane. Ob takih prilikah pa druzega treba ni, nego da dotično posodo na zadosti topli kraj (najbolje na dovolj gorko peč) postavimo dotlej, da se v nji cepilno mazilo popolnem raztopi, kateremu iz nova zopet potrebni kvantum (zadosti) špirita prilijemo, vse skupaj z leseno lopatico dobro pomešamo, na kar je (mazilo) zopet popolnem rabljivo, Kot je bilo, ko smo ga bili ravno naredili in za rabo priredili.
Mehki cepilni vosek se pa v dobro zaprti plehnati pusici tudi cek) leto prav dobro in rabljiv ohrani, ter ima tudi še to posebno dobro lastnost, da nam, ako se posodica prevrne ali kod po bregu dol potoci, iz nje ne izteče, katere lastnosti pa mrzla tekoča smola kot cepilno mazilo v rabljivem stanu nikdar nima.
Mazilo za veče drevesne rane in poškodbe naredi se pa iz enakih delov ugašenega apna, dobro vgnane ilovice in kravjeka, nekoliko arovice in malo trpentina, kar vse skupaj se med saboj dobro pomeša, vžene in zrnasti in vgnjete, da se med saboj dobro in popolnem spoji in zveze. S takim mazilom zamazujemo veče drevesne rane, katere napravimo drevesu ob času njegovega snaženja.
Toliko o drevesnih mazilih, katerih naj bi se v celi domovini vsako leto v prospeh koristne sadjereje na cente vporabilo.
M. Rant, narodni učitelj.
Vzame se 1 kilo surove smrekove smole, katera se najbolje v zadosti veliki ponvi ali pa v lončeni kozici (tudi kaki drugi pripravni posodi) nad žrjavico polagoma stopi, da ne pokipi. Ko se je to zgodilo in stopljena smola več prevroča ni, vzame se v desno roko pripravna lesena lopatica, v levo pa sklenica, v katero se dene 15 dekagramov špirita; špirit se v stopljeno smolo iz začetka polagoma, potem pa vedno hitreje priliva med tem, ko se z leseno lopatico v desni roki vsa masa v posodi toliko časa neprestano in varno ter dobro meša, dokler se iz sklenice (flaške) ves špirit v smolo iztočil ni. Vsa ta dobro pomešana masa se potem skoz zadosti močen tulj ali drugo ne pregosto tvarino precedi, da se tako vse smolne grampe in smeti očisti; tak tulj ali druga tvarina se ve da potem ni za nobeno rabo več.
Tako napravljena in prirejena smola spravi se potem ali v eno zadosti veliko, ali pa v več manjših ko-sitarjevih, nalašč za to pripravljenih škatljic ali punčic, katere morajo biti s pokrovčki ali dobrimi zapiralniki previđene. To mazilo imenujemo mrzlo tekočo cepilno smolo.
Nekateri pridevajo tej masi tudi še Vg (osmi del vse teže) loja ali pa sala (prešičje masti), da pozneje, ko se na drevesu špirit iz nje izpuhti, preveč krhka ne postane in se ne odlušči.
Mesto surove smrekove smole jemljejo nekateri sad-jerejci v povedano svrho tudi črno smolo, s kakoršno se sodi smolijo, in katera je memo smrekove smole navadno tudi nekoliko boljši kup ali ceuejša. Iz te smole napravlja se črno cepilno mazilo na ravno povedani način; le pre-cejati je treba ni, če je bila smola sama na sebi brez smeti in čista.
Pri vporabi črnega cepilnega mazila opazilo se je, da se drevesne rane še veliko hitreje zacelijo in zarastejo, ker se nek pri tem ob ranah galus dosti čvrsteje in krepkeje razvija ter rane hitreje obteče ali zalije, kar se ravno črni barvi pripisuje, katera več gorkote po solnčnih žarkih v-se sprejema, nego ona svitlejša barva smrekove smole.
Drugi, po mojem večletnem prepričanji še boljši način naprave cepilnega voska je pa ta-le:
Na 1 kilo surove smrekove smole vzame in doda se še dobro V4 (četrtinko) kilo (brez škode tudi še nekoliko več) čistega voska, za kar so najpripravnejši kapči od voščenih sveč. Vse to stopi se na zgoraj povedani način — najbolje v zadosti veliki ponvi; (v ponvi pa zato, ker se ta najlože s tem zopet očisti in osnaži, da se dobro požge, a potem pa razbeljena z vodo in metlico do čistega brez vse težave pomije, kar pa pri lončenih posodah ni tako lahko in brez škode, ker bi se pri takem načinu snaženja vse pokvarile in razpo-kale). Ko se je vse do dobrega stopilo in z leseno lopatico med seboj pošteno pomešalo, ter so vse veče pene poizgubile se, vzame se v levo roko sklenica ali flaška se špiritom, v desno pa pripravna lesena lopatica; špirit prične se v stopljeno smolo in vosek prili-vati, z lopatico v desni roki pa masa v ponvi dobro mešati. Špirit priliva in meša se toliko časa brez prenehanja in neprestano , da v ponvi na površji mase vse pene popolnem zginejo. Ko se je to zgodilo, vsedla se je tudi vsa grampa smole na dno ponve tako, kot se pri kuhanji surovega masla tropine na lončevo dno vle-žejo, kar bi se pa ^ ako bi se smoli voska ne dodalo, nikdar ne zgodilo. Cista tvarina, kedar ni več prevroča, odbije se potem v plehnate pusice (škatule) z dobrimi zapiralnimi pokrovčki previđene, grampa pa na dnu ponve ostane, in ponev se na uže povedani način lahko brez odloga osnaži in očedi. Tak drevesni vosek ni potem ne trd in tudi ne tekoč, nego ostane mehek.