Amerikanski
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
43 številka	«Toliet, Illinois* 25 . septembra 1908	Letnik XVII
KOLERA NA RUSKEM IN NA FILIPINIH.
V Petrogradu se strašna azijska kuga pogubonosno razširja med vsemi sloji.
NA STOTINE ŽRTEV VSAK DAN
Vlada Združenih 'držav skrbi, da se kuga ne zanese v našo deželo.
Petrograd, 23. sept. — Azijska kolera se širi dan za dnem. Sedaj je zašla že v boljše kroge društvene, ki so se doslej smatrali za varne. O štirin-dvajsetih slučajih se poroča iz Petrovega dvorca. Med danes v Petrogradu obolelimi osebami so: Sodni svetnik Nečiporenko, ki je zbolel med pojedino za povabljene goste; dva odlična trgovca, več ministrskih uradnikov in drugi člani višjih slojev. V zadnjih 24. urah do danes opoludne je bilo novih obolenj 436 in smrtnih slučajev 158 samo v Petrogradu. Kolera je prodrla tudi v vojaško šolo v Pav-lovsku, kjer je zbolelo do 40 dijakov in dva sta že umrla.
Petrograd, 22. sept. — Kolera v Petrogradu nastopa topot tako strašno, da je po obsegu že nadkrilila azijsko kugo z leta 1893. Od dne do dne se bolj razširja in sicer tako hitro, da je vprašanje, ali bodo mestne oblasti vstanu omejiti jo.
Sedanja kolera je obrnila pozornost tukajšnjih oblasti na dolgo zanemar-jano potrebo po zboljšavi vodovoda in smradotokov v glavnem mestu. Doslej se izlivajo smradotoki v Njevo ali v odprte kanale, ki križajo mesto, in voda se dovaja iz Njeve, dasi bi bila dobiti obilna množina čiste vode iz dvajset milj oddaljenega Ladoškega jezera. Sedaj je po ukazu prvega ministra Stolypina petrograjski župan imenoval komisijo, da se v tem oziru takoj ukrene vse potrebno.
Med 24. urami, ki so dotekle danes opoldne, je bilo uradno zglašenih 417 novih obolenj in 170 smrtnih slučajev za kolero. Da so pa uradna poročila nepopolna, je že razvidno iz števila pogrebov.
Med ljudstvom je razširjena govorica, da so petrograjski zdravniki sami povzročili kugo s tem, da so zastrupili Njevo itd.
Za kolero umrli se pokopavajo na kraju, ki je oddaljen kake tri ure od Petrograda. Vsak dan vozi iz več vagonov obstoječ vlak v tisti kraj. Mrliči se nahajajo v krstah iz sirovih desak, namazanih s peglo znotraj in zunaj; in krste se prevažajo v kacih dvanajstih tovornih vagonih. Vsaka krsta je opremljena s številko, ki jo že imel bolnik v bolnišnici. Krsta za krsto se prenaša v malo kapelo in po kratki službi božji pokoplje. Ker primanjkuje pogrebcev, se pokopavanje vrši počasi; začasno je 150 krst z mrliči nagrmadenih v nekem sosednem skednju, dokler ne pridejo na vrsto za pokop.
Kako so bolnišnice prenapolnjene, je razvidno iz necega poročila časopisa “Rječ”, po katerem je neki izvo-šček vozil nekega za kolero zbolelega človeka od bolnišnice do bolnišnice, a povsod je bil zavrnjen.
Kolera na Filipinih.
Manila, 20. sept. — V zadnjih 24. urah je bilo zglašenih 43 novih obolenj in 27 smrtnih slučajev.
Manila, 21. sept. — Tu je zglašenih v zadnjih 24 urah 58 novih obolenj in 19 smrtnih slučajev. Zvezne čete stražijo studence, ki zalagajo mesto s pitno vodo.
Manila, 22. sept. — V času od 6. ure zjutraj do ]/23. ure popoldne je bilo zglašenih 25 novih obolenj. Civilno oblastvo je bilo danes sklicano na posebno sejo, da ukrene vse potrebno za omejitev kolere. Odredilo je, da se 200 mož od konstablerskega voja pošlje v mesto podpiraj zdravstvene nad zornike v njihovem boju proti kugi.
Manila, 23. sept. — Kolera v tem mestu nazaduje. V zadnjih 24. urah je bilo uradno zglašenih samo 11 smrtnih alučajev in 36 novih obolenj za kolero. Američan ni več nobeden o-bolel.
Naša vlada na straži.
Washington, D. C., 22. sept. —- Za-vezna uprava se vsestransko pripravlja, da se prepreči zanesenje kolere s Filipinskih otokov in iz Rusije. Proti ladijam, ki prihajajo iz ruskih in filipinskih luk, je odrejena najstrožja kvarantena. Ameriškim konzulom na Ruskem je državni department naročil, natanko poročati o napredovanju ali nazadovanju kuge; in konzuli v ruskih pristaniščih, iz katerih dohajajo v Ameriko ladije z izseljenci, so dobili strogo naročilo, gledati na to, da izseljenci po kvarantenskih odredbah ostanejo še pet dni v kvaranteni, pred-no zapuste rusko deželo. Zdravstven uradnik je odposlan v rusko luko Li-bavo, da nadzira od tam v Ameriko odhajajoče ladije.
Škof Spalding ostane?
Peoria, 111., 18. sept. — Škof John Lancaster Spalding, ki je prošli teden naprosil papeža, da ga odstavi iz njegovega urada kot škofa peorske škofije, bržkone ostane; a da se mu služba nekoliko olajša zaradi slabega zdravja, bo imenovan koadjutor ali škofijski upravitelj. Škof Spalding je v to svrho včeraj poklical v Peorijo 11 neodstavnih rektorjev in naddu-hovnov svoje škofije, ki imajo predlagati papežu kandidata za namešče-nje škofijskega urada. Ko so se ti dlje časa posvetovali, so sklenili, papežu priporočati, naj ne sprejme o-stavke škofa Spaldinga. Eden od gospodov je pozneje rekel škofu: “Prosimo Vas najiskreneje, ostati na čelu naše škofije, dokler Vas Vsemogočni nekoč ne odpokliče.”
Nemški katoličani.
Cleveland, O., 22. sept. — Pred današnjo sejo nemškega rimsko-katoli-škega osrednjega društva je bila slovesna služba božja v cerkvi sv. Jožefa.
V I. seji sta imela škofa Janssen in Koudelka z navdušenjem sprejeta nagovora in domači župnik je pozdravil 170 delegatov v imenu svoje cerkvene občine najprisrčneje.
Vlaka trčila skupaj.
Weeping Water, Neb., 22. sept. — Sinoči je trčil oseben vlak na Lincoln-Auburn-progi ob tovoren vlak, vsled česar je bilo 18 potnikov hudoranje-nih, 22 pasažirjev je uteklo z manjšimi poškodbami in odrgnjenimi kožami. Hudoranjeni so bili tudi trije železnični vslužbenci.
Chicago-Sheboygan-Milwaukee.
Sheboygan, Wis., 22. sept. — Cest-noželezniška črta Chicago-Sheboygan-Milwaukee je bila včeraj dovršena in popoludne je že dospela semkaj prva “električna” iz Millwaukee. Bila je slovesno sprejeta.
“Odd Fellows”.
Denver, Colo., 21. sept. — Danes se
je pričelo tukaj letno zborovanje podporne združbe “Sovereign Grand Lodge of the Independent Order of Odd Fellows” in s to združene napol-vojaške organizacije. Po poročilu velikega tajnika šteje red sedaj 1,800,000 članov. Njegovi letni dohodki znašajo $15,000,000. Od te svote se je izdalo $6,000,000 v podporne svrhe, $6,-000,000 stane uprava lož in reda in pre ostanek, $3,000,000, se je izročil rezervnemu skladu, ki znaša sedaj že $50,000,000.
Sovražni družini.
West Plains, Mo., 21. sept. — V kraju Pretonia, Ark., sta živeli družini John Roberts in Obadiah Kessinger že več let v krvayem sovraštvu. Nekateri člani obeh družin so že padli kot žrtve. Kessinger, ki je bil v zadnjem času slabe j ši in se je bal napada odstrani Robertsa, se je obrnil na o-krajnega šerifa, da napravi stvari konec. Šerif se je podal z več sklicanimi meščani do Robertsove farme, da prime farmarja. Pa ta in njegova žena sta štiri ure branila svojo domačijo proti šerifu in njegovim pomočnikom. Ko je bil boj nazadnje končan so ležali šerif in Kessinger mrtva na tleh, Roberts in njegova žena smrtno-nevarno ranjena v svoji farmi in trije šerifovi pomočniki hudoranjeni pred
isto. ___________________
Rosebud-žemljišča.
Dallas, S. D., 20. sept. — Vsak vlak donaša semkaj množice na poti v Tripp county. Postavljeno je že celo mesto šotorov, kar kaže velikansko zanimanje za registracijo glede rose-budskih zemljišč, ki se začne dne 5. oktobra.
Železniški uradniki so se posvetovali sinoči z mestnimi uradniki glede organizacije posebnega policijskega oddelka. Skrbljeno je za detektive in zavezne maršale. Sodnik Witten, ki bo nadziral otvoritev, bo tukaj dne 27. septembra, ko se ustanovi glavni stan ali “headquarters”. Poročilo iz zemljiškega urada pravi, da se pričakuje za registracijo do 200,000 oseb.
Lepe razmere.
Wallace, Idaho, 22. sept. — Že več mesecev so se tu ljudje čudili, da se niso vrnile ženitne licence, ki se jih je toliko izdajalo posebno Fincem in Poljakom. Pa mislilo se je, da so se dotične poroke izvršile v drugih okrajih. Slučajno pa se je zdaj odkrilo, da so dotičniki mislili, da so po dobitvi ženitnih licenc uže poročeni in da ni potrebna poroka po kakem duhovniku ali uradniku. V nekem slučaju n. pr. so našli, da ima dotični parček uže sedem otrok, a ženitna licenca visi v lepem okviru v koči. Večinoma so dotični možje vposleni po rudnikih.
RAZNOTEROSTI IZ VOLITVENIH ROJEV.
William H. Taft na svojem potovanju po severnih državah govoril tudi v Chicagi, 111.
F0RAKER POLITIČNO MRTEV.
Wm. J. Bryan imel 12 govorov v drž. Ohio pred ogromnim poslušalstvom.
Chicago, III., 24. sept. — Ogromna in navdušena množica je pozdravljala republikanskega predsedniškega kandidata William Howard Tafta, ko je včeraj popoludne ob 5. uri dospel po Lake Shore-železnici na kolodvor ob La Salle Str. Sprejemni odbori in tajni redarji so se komaj rinili s svojim odličnim gostom po gostonapolnjenih cestah do Auditorium Annex Hotela, kjer je gospod Taft sprejel železničarje. Zvečer je imel pod pokroviteljstvom “Railway Men’s Independent Taft Cluba” v Orchestra Hallu ob Michigan Ave. daljši in prijazno sprejet nagovor posebno o svojem stališču do delavstva in delodajalcev ter o svojem “rekordu” kot sodnik glede delavskih zadev.' V svojem govoru je pravil, kako velik prijatelj delavcev da je; zato naj njega izvolijo, če hočejo imeti spet poln “pail” itd,
Po zborovanju se je podal g. Taft v spremstvu g. Hitchcocka nemudoma na kolodvor, da odpotuje dalje v Wisconsin, Minnesoto, Iowo, obe Dakoti, Nebrasko, Kansas, Colorado, Missouri in Illinois.
Brook, Ind., 23. sept. — Na svojem potovanju v Chicago se je sodnik Taft ustavil tukaj, kjer se je zbralo do 10,-000 farmarjev, da ga vidijo in slišijo. V svojem govoru je napadal Bryano-vo politično preteklost in neprestano izpreminjanje njegovih nazorov in načel ter demokratično stranko sploh, češ, da je doslej tako malo storila za ljudstvo.
Washington, 23. sept. — Predsednik Roosevelt je nocoj objavil svoj odgovor na dolgo brzojavko, ki jo je poslal predsedniku demokratični predsedniški kandidat Bryan v Haskellovi zadevi in v kateri 'brzojavki je zahteval, naj Roosevelt dokaže svoje najprej po Hearstu podane in po Rooseveltu ponovljene obtožbe proti Has-kellu. Hearst je namreč trdil, da je bil Haskell, ki je sedaj guverner oklahomski in blagajnik demokratičnega' narodnega odbora, y službi Standard Oil-kompanije.
Predsednik Roosevelt dokazuje v svojem odgovoru, ki obsega 3000 besed, da je Haskell tak mož, ki se da nele podkupiti, marveč tudi zlorabiti za razna, druga nečastna in sramotna dejanja.
Washington, D. C., 23. sept. — Iz prav zanesljivega vira se poroča, da je ostavka ali odpoved guvernerja Ch. N. Haskella že v rokah demokratičnega narodnega odbora, odkar se je guverner vrnil iz Chicage v Oklahomo.
Cincinnati, Ohio, 20. sept. — Zavez-ni senator Joseph B. Foraker, republikanec, je odpovedal vse svoje napovedane volitvene govore vsled proti njemu podanih obtožeb, da je delal v korist “Standard Oil”-kompaniji. Znani milijonar in časnikar Hearst je dokazal, da je Foraker stal v službi omenjene kompanije, ki mu je med drugim izplačala $50,000, da je pomagal kovati postave v njeno korist kot senator. Foraker, bivši tekmec Taft-ov in nameravani republikanski kandidat za predsednika Združenih držav, je sedaj politično mrtev.
Columbus, O., 23. sept. — Dvanajst govorov pred ogromnimi množicami je označalo drugi prihod William J. Bryana, demokratičnega kandidata za predsednika, v državo Ohio med sedanjim vulitvenim bojem. Svoj za-.ključni govor je imel tukaj nocoj pred
20,000	poslušalci, dočim je ravno poprej nagovord največjo množico, ki se je kdaj zbrala v Memorial Hallu. Nocoj je govoril o volitvenem boju sploh, a pred železničarsko zvezo “Brotherhood of Locomotive Engineers and Firemen” se je posvečal izključno delavskemu vprašanju. Pri tem je napadal Tafta, češ, da delavce “farba”. In tako dalje.
Gnile čeljusti.
Mr. Frank Patak, Ennis, Texas piše sledeče: “Dovolim Vam, da rojakom naznanite v listih, da je Vaš Antisep-sol jako dobro zdravilo. Naši otroci so imeli gnile čeljusti pa Vaš Antisep-sol jih je popolnoma ozdravil.” Severov Antisepsol je antiseptična in prikladna solucija. Daje hitro pomoč pri neredih v grlu, gnilih zobeh i. t. d. To je najboljše zdravilo. Rabi se lahko tudi za izpiranje grla in ust. Cena steklenici 25 centov. Dobi se v vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Suša.
Gallipolis, O., 21. sept. — Že 40 dni ni tukaj in v okolici deževalo in vsled-tega je stiska strašna. Farmarji gonijo živino napajat deset milj daleč in tudi potem se jim komaj posreči, najti dovolj vode v to svrho. V ponajveč krajih so šole zaprte in poslovanje v tovarnah je ustavljeno.
Philadelphia, Pa., 19. sept. — Skoro po vsej državi Pennsylvaniji, vzhodno od Alleghenskih gora, je strašna suša. Ponekod v državi ni bilo že dva meseca nič dežja, in voda v rekah in tokih je tako nizka, da so morali mnoge tovarne zapreti zaradi pomanjkanja vode, potrebne v tovarniške svrhe. V mnogih okrajih besne gozdni požari in ponekod bo letina popolnoma uni čena vsled dolgotrajne suše.
V Shenandoah-dolini, v okolišu trdega premoga, tako- primanjkuje vode, da farmarji namesto zelenjave dovažajo vodo v mesto, ker se jim to začasno bolje izplača. Galon vode se plačuje z 8c. Razne premogove rudnike so morali že zapreti, in če ne bo kmalu zdatnega dežja, bo 25,000—30,000 premogarjev ob delo.
Gozdni požari.
Escanaba, Mich., 21. sept. — Gozdni požari, ki so bili zadnji petek po dežju deloma pogašeni, so sinoči iz-nova izbruhnili in sedaj so po plamenih obkoljene štiri vasi, ležeče severno od Escanabe. Te so Niagara, Quinnesec, Foster C’ty in Hermans-viile. Telegrafska in telefonska zveza s temi kraji je pretrgana. Posebni vlaki prevažajo sedaj prebivalce teh krajev v varnost.
Pri Iron Mountainu je bilo danes dvanajst farmarskih družin po gozdnih požarih pregnanih iz njihovih hiš.
Auguste, Me., 21. sept. — Skoro vsi gozdni požari, ki so prošli teden besneli po državi, so bili vsled dvodnevnega dežja omejeni.
Pittsburg, Pa., 19. sept. -— V okraju Somerset, 30 milj od Astorije, Pa., je
10,000,000 čevljev tesarskega lesa v vre dnosti $150,000 vpepeljenega vsled gozdnega požara. Nad tisoč moških že .48 ur neprestano kroti plamene. Mesto Corey je danes obkroženo od ognja, in dim je tako gost, da je dihanje otežkočeno. Vse prebivalstvo moli za dež. Gozdni požar pri Laquinu je pogašen, a drug požar preti vasi Long Valley.
Parry Sound, Ont., 19. sept. — Huda nevihta z obilnim dežjem je danes pogasila gozdne požare.
Izgredi v Springfieldu.
Springfield, 111., 19. sept. — Črnec James je bil spoznan krivim, da je umoril Clergy Ballarda in danes popoludne obsojen na smrt. Usmrčen bo dne 25. oktobra. Ob razsodbi je morilec ostal zelo hladnokrven. James je bil zabodel Clergy Ballarda, ko je ta branil čast svoje hčere. Kmalu potem je bila zločinsko napadena še neka druga ženska po nekem črncu, vsled česar so nastali znani krvavi izgredi proti črncem v Springfieldu.
Nesreče.
Johnston, Pa., 19. sept. — Ker je počila parna cev v tovarni “Cambria Steel”-kompanije, je bil en delavec usmrčen a trije drugi so bili hudoranjeni.
Pittsburg, Pa., 19. sept. — Električna kara Maxville-železnice se je danes zaletela ob železno ograjo in 12 oseb je bilo hudoranjenih.
Little Rock, Ark., 19. sept. •— V Searey, Ark., je na križišču Rock Island in Missouri & North Arkansas-železnic skočila s tira električna kara in enajst oseb je bilo hudoranjenih.
Niles, O., 19. sept, — Dva železniška delavca, rodom Italijana, je danes vlak Erie-železnice povozil in usmrtil.
Layton, Okla., 19. sept.—Vsled eksplozije kotla v tovarni “Rock Island Crushing”-kompanije so bili 3 delavci Grki, usmrčeni.
Slovencem v pogled.
Cenjeni zdrvnik Collins N. Y. Medical Instituta: —■
Vaša posljana zdravila sem porabil ter se počutim popolnoma zdrav, kakor sem bil pred boleznijo, a molčal sem toliko časa, da sem se prepričal, da sem do kraja ozdravljen, ker se mi bolezen ni več povrnila.
Iskreno se Vam toraj zahvaljujem za vse, kar ste mi storili ter Vam ostajam vedno iskreni prijatelj.
M. Auguštin,
■ Box 93, Crested Butte, Colo.
Edini katoliški list za slovenski narod v Ameriki je Amerkanski Slovenec. Vse zanimive novice iz vseh naselbin dobite v našem listu. Naročujte in priporočujte ga. Stane samo $1 00 na leto; za staro domovino $2.00.
VOJAKI STRELJALI NA LJUBLJANČANE,
Nemci povzročili izgrede, vsled katerih proglašeno čez Ljubljano vojno stanje.
2 MRTVA, NEBR0J RANJENIH
Tudi v Celju in Mariboru spopadi med Nemci in Slovenci. Vzrok neznan.
Ljubljana, 22. sept. — Razdraženost po včeraj sporočenih (?) krvavih pro-tinemških izgredih slovenske drhali (!) se še ni polegla. Oblasti se še vedno boje obnovitve sramotnih (!) dogodkov in so na straži. Mesto je dejansko pod vojno pravico. Četam posadke, pehoti in konjenikom, so se razdelile nabite patrone, s poučilom, da se v slučaju poskušanega nasilja nemudoma rabijo. Ceste so polne razburjenih ljudskih množic. Patrulje krepko vzdržujejo red. Kupčija popolnoma počiva. Prodajalnice in delavnice so zaprte.
Ljubljana, 23. sept. — Čez mesto je proglašeno izjemno stanje vsled že omenjenih krvavih izgredov slovenske drhali (!) proti Nemcem. Policijska oblast je prenešena na vojaštvo. Vojaške patrulje hodijo vsepovsod po mestu. Oblasti so prepričane (!), da nastanejo novi izgredi, bržko se opusti strogo vzdrževanje reda. Odločni nastop vojaštva je vsejedno za hip napravil mir. S tem da je vojaštvo pri včerajšnjih izgredih na kamenje slovenske množice odgovorilo s streli iz nabitih pušk (!), je bilo kolovodjam pokazano, da se bo ž njimi nakratko obračunalo! Kakor je danes dognano, sta bila ob zadnjih izgredih ne samo dva Slovenca usmrčena, marveč j i h je bdo tudi mnogo ranjenih s kroglami, dočim so bili drugi manj poškodovani.
Dunaj, 23. sept. — V Mariboru ob Dravi so se pripetili resni spopadi med Slovenci in Nemci. Slovenci so se zbrali v tropo in so napadali Nemce, kjerkoli so jih našli. Istotako se je godilo v jugozapadno od Maribora, ob Savinji ležečem mestu Celje. Izgredi so hitro tako narastli, da so mestne oblasti klicale na pomoč vojaštvo. Čete so začasno napravile spet mir, a pričakovati je nadaljših izbruhov sovraštva do Nemcev. (Te brzojavke je donesla “Illinois Staats-Zeitung”.
Avstrija proti Srbiji.
Budimpešta, 20. sept. — Iz sicer dobi opoučenega vira se poroča, da se namerava vprizoriti demonstracija z avstro-ogrskim rečnim brodovjem pro ti Srbiji. Štirim monitorjem in pa-trolnim ladijam na Donavi je baje naročeno, pripraviti se za boj. S tem se ima preprečiti baje nameravani srbski napad na Hercegovino.
Razmerje med avstro-bgrsko in srbsko vlado je, odkar se je odkrila velikosrbska zarota, zelo napeto, da, naravnost razdraženo. Ista ni nameravala nič več in nič manj, nego nasilnim potom zjediniti vse srbski govoreče krajine evropskega jugovzhoda pod žezlom kralja Petra.
Življenske dirke.
Pri dirkah je običajno, da se da sla-bejšim gotovo priklado, da se vsposo-bijo tekmovati z močnejšimi. Pri vsak danjih dirkah našega življenja se take priklade ne dovoljujejo. Korenjak suva v stran slabiča in dirja nenadlego-van naprej. Ali ni dolžnost onih, ki niso dovolj krepki, da poskušajo pridobiti, več moči? Slast je človeku merilo njegove moči. Ne pripusti, da ti slast opeša, marveč uživaj nemudoma Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo ti uravna prebavo ter pomnoži slast in moč. Dobro je pri vseh želodčnih neprilikah, ob nervoznosti in slabosti. Uživaj ga bržko se ne počutiš dobro. V lekarnah. Jos. Triner, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 11!. _________________
Biki utekli.
Lizbona, Portugalsko, 21. sept. — Iz arene v Mo ti je danes uteklo 22 za boj z biki namenjenih bikov. Dirjali so skozi množico, valečo se proti areni, in 5 oseb je bilo usmrčenih in okoli 20 hudoranjenih. Poklicati so morali vojaštvo, da so bike postrelili.
Mornarji pri papežu.
Rim, 20. sept,—Papež je sprejel danes 70 mornarjev od začasno v Nea-polju vsidranih ameriških bojnih ladij "Maine” in "Alabama”. Sv. Oče je imel kratek nagovor in ko so mornarji poljubili njegov pečatni prstan, jih je blagoslovil in odpustil.
Neapolj, 19. sept. — Ameriški bojni ladiji "Maine" in “Alabama”, ki sta na svojem potovanju okoli sveta pred nekaj dnevi semkaj dospeli, odplujeta dne 26. septembra proti Gibrajtaru in Azorskim otokom.
NA POMOČ ROJAKOM!
Cvetoča slovenska naselbina Chis-holm, Minn., je bila dne 5. t. m. vpepe-ljena, kakor našim čitalcem dobro-znano. Od treh strani so mesto zajeli plameni strašnega gozdnega požara in v nekaj urah je preostalo le prazno in pusto pogorišče. Nesrečni Chisholm-čani so si komaj rešili golo življenje. In med njimi je prav mnogo naših rojakov in vaših ožjih sorodnikov, ki so izgubili vse, kar so si v potu svojega obraza tekom let prihranili in zgradili. Več stotisoč dolarjev imajo samo naši rojaki škode po groznem požaru. Da v prvi sili reveži ne; obupajo, priskočimo jim na pomoč vsi, ki nam je mi* lejša usoda; a pomagajmo hitro, ravnajoč se po reku: Dvakrat da, kdor hitro da!
V to svrho doposlane nam mile dare bomo s hvaležnostjo izkazovali v našem listu in, točno odpošiljali v prave roke, da se obrnejo v prid našim prizadetim rojakom. Milodari naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Amerikanski Slovenec, Joliet, 111.
IZKAZI MILODAROV.
Za slovenske pogorelce v Minnesoti, ozir. Chisholmu, so darovali sledeči gospodje oziroma tvrdke:
I. izkaz.
Amerikanski Slovenec........$100.00
Anton Nemanich ............... 5.00
Rev. F. S. Šušteršič ......... 5.00
Jos. Klepec .................. 3.00
Wm. Grahek ..................  2.00
Math Grahek................... 1.00
Geo. Loparc .................. 1.00
Skupaj .............$117.00
II. izkaz.
Rev. A. J. Režek, Houghton,
Mich........................$ 5.00
Joliet National Bank (po g.
Dundi) ...................... 15.00
Josip Dunda .................... 2.00
Janko Ogulin ..................  1.00
Skupaj.............$ 23.00 * 50
Program
za X. gl. zbor. K. S. K. J. v Pitts-
burgu, Pa.
Dne 4. oktobra točno ob 10. uri bode v slovenski cerkvi slovesna sv. maša z leviti, pri kateri naj bodo vsi gg. delegati in glavni uradniki navzoči.
Blagpslovljenje Jednotine zastave se bode vršilo ob uri, katero je predsednik John R. Sterbenz določil v št. 39, Am. Slovenca. Slavnostni govor bode imel duhovni vodja K. S. K. J., Rev. John Kranjec. Mil. g. škof Jakob Trobec ne bo prisoten pri blago-slovljenju zastave, ker je zadržan po nujnih opravkih doma.
V ponedeljek 5. oktobra se otvori prva seja X. glavnega zborovanja ob
9.	uri. Točno ob 8. uri vsaki dan med konvencijo naj se zbero delegati V slovenski cerkvi, kjer se bo obdržava-la služba božja.
Rev. John Kranjec, duh. vodja,
50 oseb ranjenih.
Philadelphia, Pa., 23 sept. — Med gosto meglo sta davi trčili skupaj dve napolnjeni “električni” na progi “North western Traction”-kompanije in pri tem je bilo ranjenih kacih 50 oseb, mnoge izmed njih smrtnonevarno. V eni kari se je nahajalo 72 zaposlencev Baldwin Locomotive-tovarne, ki so se peljali k delu in v drugi, prihajajoči iz mesta Chester, je bilo 50 delavcev.
Most se zrušil.
Wilmington, Del., 23. sept.—Vzhodni obok mostu Baltimore & Olnor-že-leznice čez reko Susquehanna pri mestu Perryville, M d., se je danes zrušil, ko je vozil čeznj tovoren vlak iz Baltimora v Wilmington. Lokomotiva in petnajst vagonov je štrbonknilo v reko. Mostni čuvaj W. Wilson je zajedno utonil. Most so popravljali.
Spet delo v jeklarni.
Pittsburg, Pa., 23. sept. — “Čarne* gie Steel Co." je danes prejela od “Pittsburg Steamship”-kompanije naročilo za dobavo 80,000 ton jeklenih plošč. Tovarna je bila zaradi pomanjkanja dela nekaj mesecev zaprta. V ponedeljek so začeli zopet delati.
Velikanski dobiček za 2c,
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec, Three Star konjak, slivovica in na no-voiznajdeni "Sporty Gin" prodajam skoro polovico ceneje. A. Tlorwat, Joliet, 111.
POTREBUJEMO — GOSPODINJE, da kupujejo “Honest John Horse Radish", dobite ga pri grocerjih in mesarjih. Poskusite in prepričajte se, da je najboljši.
Joliet, 111., 23. sept. — Še mesec dni, pa se bo pričel v Golobičevi dvorani že napovedani bazar v korist naši cerkvi sv. Jožefa. Namen je resnično bla'g in prireditev bo velika, zato je pa tudi zanimanje veliko že sedaj, ko smo še dokaj daleč do otvoritve cerkvenega bazara. Za mladeniški kontest sta zglašena gg. George Rogina in Frank Živic; obadva sta dobroznana in vele-prilj ubij ena med našim narodcfm v Jo-lietu in okolici, zato je upati, da dosežeta obadva najlepših uspehov v njunem plemenitem tekmovanju. Za dekliški kontest pa se je zglasilo že dvajset navdušenih deklet in pričakovati je, da se jih oglasi še več; kajti slovenskih gospodičen ima naša naselbina v izobilju, da se lahko primerja najlepšemu cvetličnjaku; sedaj pa je prilika, da se vsa naša dekleta pokažejo. Katera je najpopularnejša? Bomo videli. Tiste, ki se še niso zglasile za kontest, naj se blagovolijo nemudoma javiti v našem župnišču, kjer dobe kontestne knjižice. Omenjamo še, da se bodo kot nagrade razdelili trije krasni dobitki, katere oskrbe ozir. zlaže odlični zastopniki naše naselbine. Zatorej — na dan in na delo!
nebo dan za dnem. Šele včeraj (v torek) so nas prišli že davno zaželeni oblaki prvikrat tolažit. Zadnjo noč je precej deževalo, a še vse premalo; in danes je spet soparno.
— Umrla je v ponedeljek dopoludne ob 10. uri gospa Katarina Puhek, stara 63 let, soproga premožnega posest nika in salunarja na N. Scott cesti, g, Mathew Puhka. Ker je imel soprog nekaj opraviti v notranjem mestu, ga je medtem soproga nadomeščala v salunu, kjer je pospravljala In pri tem delu jo je nenadno zalotila smrt, bržkone vsled srčne hibe. Na šla sta jo mrtvo na tleh dva gosta, ki sta prišla ob polenajstih v krčmo. Po greb se bo vršil jutri, v četrtek dopoludne ob 9. uri od hiše žalosti v cer kev sv. Jožefa in na slovensko pokopališče. Pokojnica je bila rojena v Goloku na Dolenjskem in je prišla v Ameriko leta 1873. in je preživela v državi Illinois celih 33 let. Poleg svojega užaloščenega soproga zapušča dve hčeri, Mrs. Kate Papež in Mrs. Mary Walker, ter tri sinove, Jožefa, Franka in Matijo; za rajnico žalujeta tudi njen brat, g. Martin Mušič in njena sestra, Mrs. Jaklič, s svojimi družinami. Blagi pokojnici svetila večna luč!
— “The Joliet Slovénie Coal Co.” imenitno prospeva. Po celo karo premoga razpečava vsak dan. Saj pa tudi prodaja tako izboren premog, kakor nobena druga tvrdka v mestu ne. In točna postrežba tudi nekaj velja. Res vsega priporočila vredno domače podjetje.
—	Zadnji teden je neki avtomobil sredi mesta povozil in usmrtil neko starko. Vsledtega spet raste ogorčenje proti lahkomiselnim voznikom z avtomobili, ki jim je tako malo na srcu blagor občinstva, da dirjajo časih kar tjavendan kot nori. Treba bo novih postav proti tem nemarnežem.
—	Ako se ponesrečite; ako kupite hišo ali posestvo in rabite pojasnila; ako rabite pojasnila glede evropskih ali ameriških postav—: obrnite se na me, ki sem edini avstrijski advokat v Jolietu in sem namestnik konzula. S. E. Freund, 320 Barber Bldg.
—	Ali ste bolni? Pridite ali pišite slovenskemu zdravniku: Dr. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
—	Septembrska velika porota, ki se je sestala v ponedeljek popoludne, je imela najprej opraviti s kazenskim slučajem, ki predvsem zanima naše roja ke. Pred porotniki sta namreč stala Anton Bluth in Matthew Stariha, obto žena, da sta umorila Avgusta Beltz-nerja, trgovca z grocerijskim blagom na Hunter avenue, in Arturja Yacka, gostilničarja na North Broadway. Obtoženca sta priznala oba umora, in porota je završila preiskavo s tem, da je zaslišala več prič, ki so potrdile resničnost obtožbe. Med pričami sta bili Miss May Preston, ki je bila z Artur Yackom .v vozp takrat, ko je bil ustreljen, in Miss Mary Middleton, ki je videla Blutha in Stariho v bližini Beltzncrjeve prodajalnice malo pred časom, ko je bil trgovec ustreljen. Poleg teh dveh umorov, ki sta bila hladnokrvno izvršena, imata mlada razbojnika na vesti še sledeče zločine: 1) Napadla in oropala sta dne 7. apr t. 1. mlekarja Jožefa Limpericha; to je, kolikor doslej znano, prvi čin, s katerim sta začela svojo roparsko kari-jero. 2) Ustavila in oropala sta dne 15. apr. zvečer karo Joliet & Southern Traction-kompanije. 3) Oropala sta Petra Murina, salunarja na North East ern ave.; denar sta pobrala iz blagajne, ko sta poprej salunarja zaprla v ledenico. Potem sta začela z umori. Yack je bil ustreljen dne 19. apr. na cesti, ki drži v North Lockport, tam blizu kamenolomov Commercial Stone kompanije; priskočila sta izza grmovja in zaklicala “Roke kvišku”, a ker je napadenec poskušal uteči, sta ga od zadej ustrelila. Beltzner je bil u-morjen dne 1. jul. zvečer, ker se je zoperstavil, ko sta mu velela dvigniti roke. Miss Middleton, ki je poznala Blutha in Stariho, ju je videla usodnega večera pred prodajalno in ona je napotila policijo na pravi sled, da sta bila morilca še tisto noč prijeta.
—	Jolietskt dvor Kolumbovih Vitezov jc predložil mestnemu zboru V ponedeljkovi seji peticijo ali prošnjo, naj se Joliet. pridruži tistim mestom, ki po svojih sklepih žele, da se dan 12. oktobra obhaja kot naroden praznik v spomin na tisti dan, ko se je slavni Krištof Kolumb izkrcal na obali naše dežele. Peticija je bila sprejeta in izročena odseku za ordinance. Podpisan na peticiji je bil poleg glavnih dvorovih uradnikov tudi naš rojak, g Jos. Klepec, ki je predlog sprožil in spravil v tir. Slična peticija se je že predložila v približno petsto mestih Združenih držav, Kanade in Mehike.
Brockway, Minn., 14. sept. — Cenjeni list Amerikanski Slovenec! Tukaj v naši hostji vasici imamo prav toplo vreme, akoravno se že bližamo jeseni. Tudi dežja imamo za eno po trebo dosti. Kmalu bode žito omla-teno in farmani prav pridno hite orati, posebno tisti, ki bodejo ozimno žito sejali.
Zadnji teden se je hudo poškodoval naš rojak Matevž Burja. Pritisnil ga je voz, ko so mlatili. Sedaj je že to liko boljši, da malo gre na zrak.
Gospa Barbara Legat je zopet hudo obolela. Res žalostno je, ker je rav no dobro okrevala in se je podala t svojim soprogom v novo hišico, je pa že zopet potrkala bolezen na vrata.
G. Jožef Trobec se je že podal St. Paulsko semenišče zadnji ponde-ljek.
Andrej Zupan ml. je prišel domu zadnji teden, ga ni bilo že ene dve leti.
Sedaj naj pa sklenem za danes, pa vdrugo kaj več. Srčni pozdrav vsem rojakom po širni Ameriki. Tebi, našemu dobremu listu pa veliko naročni kov.	J. P.
zdaj ne dela več kakor do 1000 delavcev, a če so dobri časi, jih dela od 5000—6000. — Tukaj gradijo tudi nov most čez River. Ta bo iz cementa in upajo ga zgraditi v 3 letih. — Dayton Lumber kompanija tudi že gradi novo poslopje, ker je staro zgorelo in je imela kompanija škode čez $250,000.
Mesto je zdravo, posebno voda, kakor v starem kraji. Prva hiša lesena (log house) je bila postavljena 1796. leta; tudi danes se lahko pogleda to staro ali dobro ohranjeno hišo z vsem tedanjim pohištvom za 10 centov. — Potem je tudi jako interesanten tukaj nedaleč od mesta takozvani Soldiers Home. Tukaj imajo stari onemogli vojaki svoje vojašnice, cerkve in vse, kar potrebujejo. Pravijo, da jih je do 25,000, kar je gotovo pretirano. Tudi delajo službo, seveda, ne zastonj, kakor pri nas v starem kraji, ampak kakor sem slišal, dobi po 50 centov na dan, če dela na vrtu; to je že za nekoliko čaš pive, da potem obleži zraven pota, ko gre domov, ker v vojašnici ne dobijo nobene pijače. — Tudi ne smem pozabiti, da so si tukajšnji Nemci postavili jako lepo cerkev svete Marije. Stala je 168,000 dolarjev. Veliki oltar je iz belega alabastra; pravijo, da bi za tisti denar naredili malo cerkev, kar stane oltar.
Pred nekaj meseci sem tudi dobil od S. N. P. J. en exemplar, katerega vsebine pa ne pišem, ker ga nisem pre bral; tudi samo dva inserata sta me tako ožgala, da sem se kar tresel. Prvi je bil sv. Petra vinar, a drugi je pa od vede in odkod so katoliški duhovniki i. t. d. Nato mi je žena zažgala ta proletarski list, pa se nisem ni kregal ž njo, dasiravno se rad kregam, če se kaj mojega dotakne.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po širni Ameriki. Tebi, vrli list, pa obilo predplačnikov.	Matija Cetinski,
1469 W. Dakota St.
Chisholm, Minn., 20. sept. — Dne 14. septembra je umrl nagloma naš ljubi rojak Frank Ravšelj. Kakih 50 milj daleč od doma ga je zadela smrt na kosa. Ker je bil član tukajšnjega društva sv. Jožefa, so njegovo truplo sem pripeljali na Chisholm, kjer se j vršil sprevod od cerkve sv. Jožefa četrtek dopoldne ob 10. Zahvalno mašo je pel Rev. Alojz Pirnat, ki je prišel sem iz Eveletha. Pokojni je bil tudi ud društva sv. Jožefa na Virginia in obe društvi sta mu pripravili lep in dostojen pogreb. Na grobu takega vrlega možaka moramo vsi žalovati zakaj naš pokojni rojak je bil dober in zvest mož svoji ženi, skrbljiv in ljub oče svojim otrokom, zanesljiv in zvest brat svojim bratom društvenikom in torej je bil vsem priljubljen. Na nje govem obrazu smo videli prijaznost, smeh in zadovoljnost. Kristijan je bil ne smo v besedah, ampak v srcu in dejanju. Toraj bodi blagočasten nje gov spomin vsem rojakom. Bog daj mu večni mir in pokoj!
Rev. John Tscholl.
— 34, reci: štiriintrideset, izmed 61 dne 5. t. m. obtoženih salunarjev je v ponedeljek dopoludne plačalo globe po $56.85; ostali pridejo na vrsto. Je pač suša tudi v mestni blagajni.
— Tako dolgotrajne suše Jolietčani ne pomnijo. V petintridesetih dneh ni bilo niti kapljice izpod neba. Zemlja je vsa presušena in po farmah razpokana. Toplomer je kazal po 90 in celo do 99 stopinj. A sapiče nobene. Trpeli smo ljudje, a še bolj trpeli so razni poljski pridelki. Jasno
Dayton, Ohio, 14. sept. — Slavno uredništvo A. S., prosim malo prosto ra v predalih Amer. Slovenca, da malo popišem, kako gre tukaj z delom in kako mesto obstoji.
Dela je tukaj dosti za pridne roke ali je tudi mnogo delavcev brez dela da se preč napolnijo prostori, kjer jih potrebujejo. Tukaj je v prvi vrsti do sti zunanjega dela n. pr. D. St. Ry, Con. Co. dela z mnogo delavci po cestno železnico, katera proga bo dol ga do 22 milj proti Springfieldu, Ohio Pri ti kompaniji sem tudi jaz vposljen od m. maja, in kakor kaže imamo še 2—3 mesece dosti dela, če bo lepo vreme. Tukaj delajo največ Ogri Slovani in tudi kak Irish si pride par dolarjev zaslužit. — Potem je dalo mesto že mnogo kanalov narediti, ta ko da si morejo delavci narediti življenje, če hočejo delati. Tudi mnogo parkov in streetov in hiš se dela, se veda že zato, ker dobijo bolj po ceni delavce, kakor v boljših časih. — Pa tudi notranje ali tovarniško delo se počasi boljša n. pr. D. M. J. kompanija je začela ta teden ronati in je več sto delavcem dala delo, pa ne samo 10 urno, ampak po 12 ur delajo na dan Zalibog, da ta kompanija najslabeje plača, pa ima vsejedno dosti na izber delavcev. Tu delajo največ Ogri in Macedonci. — Potem sem slišal, da mislijo zopet Car Shop Smith and Barne odpreti svojo tovarno: Tu je delalo več^tisoč kakor zdaj stotin delavcev. Ako se to uresniči, potem bojo iskali delavcev po hišah kot prej. —Tukaj je na stotine malih in velikih tovarn in pivovarn, ki ronajo zdaj samo za silo, da ne pozabijo svoje obrti. Na primer National Cash Register je ena izmed največjih -tovarn;
iskat v Duluth, Minn., podpore za poškodbe. Kajne, skrajna surovost tukajšnjega “graščaka”. Pa če se bi morda zopet kak odličen rojak znašel, da me gre ovaditi zaradi tega, ker resnico pišem, mu prepuščam, naj le gre, saj ne bom dela zgubil, ko sem ga enkrat.
Pozdravljeni! Jos. J. Peshell.
Newburg, O., 20. sept. — Slavno uredništvo Am. Sl. Že dolgo časa je, odkar sem se zadnjič oglasil v nam priljubljenem listu A. S., a žal tudi danes nimam nič veselega poročati.
Dne 18. septembra je tukaj umrl naš rojak Frank Zajc, po kratki mučni bolezni; bil je bolan kakih 7 dni. Pokojnik je bil star 38 let, doma je bil na Dolenjskem fara Kerka in vas Kerka. V Ameriki je bival okoli 12 let. Pokojnik je bil oženjen in zapušča tukaj žalujočo ženo in 4 nedorastle otroke. Bil je tudi član samostojnega društva sv. Alojzija, katero mu je izkazalo zadnjo čast. Žalujoči ženi in otročičem izrakamo srčno sožalje, a rajnki Frank Zajc naj počiva v miru in naj mu bode lahka tuja zemljica!
Zopet lep zgled za one, kateri še niso pri nobenem podpornem društvu. Želeti bi bilo, da bi pristopali k slovenskim katoliškim -društvom in h K. S. K. Jednoti, katera je največja in tudi najmočnejša slovenskih jednot v Ameriki.
Nadalje, kar se tiče delavskih razmer tukaj, so se malo izboljšale; ali delo se še težko dobi, tako da naj ne hodijo sedaj rojaki sem dela iskat. Toraj sklenem za danes, ob priliki kaj več.
K sklepu pozdravljam vse čitatelje A. S.; tebi, vrli list, pa obilo uspeha.
John Lokar.
Ely, Minn., 15. sept. — Poročil se je tukaj dne 14. sept. v tukajšnji cerkvi sv. Antona gospod Jos. Verant z go spodično Marijo Kamnikar. Novopo-ročencema želimo obilo blagoslova.—
V tukajšnjej imenovanej cerkvi je letos prejelo 19 otrok prvo sv. obha jilo, in sicer ednajst deklic in osem mladenčev.
Tudi v tej okolici so' začeli zadnji čas na več krajih gozdovi goreti. Veliko moštva se je odposlalo, da preprečijo napredovanje pogubonosnega plamena. Že nekaj mesecev ni bilo večjega dežja in raditega je vse suho kakor goba. Tudi razna zelišča veliko trpe radi suše, pašniki so se do kraja posušili in živina ima pičlo Tira no na njih. —
Tukajšnja šolska uprava v Ely na merava zopet podaljšati poduk v šolah za dve leti. Lansko leto se je upe-ljalo, da morajo učenci do šestnajstega leta hoditi v šolo. A letos hočejo zopet, da se mladina uči do 18tega leta. To bodemo imeli študentov! No, pa vendar mislim, da jim ta ne bode šla, kajti stariši povečini glasujejo zoper to upeljavo. Seveda nekaterim
bogatinčkom ta upeljava ugaja in njim je vseeno, da njih mladina hodi v šo lo i do 20. leta,saj ti itak nimajo za svo jo mladino drugega posla doma, ka kor gugalnike i. t. d. Delo, to njim ne gre v glavo. In kaj pa to tudi velja za študirana dekleta, ker si ob času učne sezone kar v šoli zberejo svoje ženine in ravno to je največja skrb. Ali naši slovenski stariši niso teh misli. Oni imajo za svoja odraščena dekleta in mladenče dovelj dela. Vsak učenec dobre glave se nauči potrebnih reči dovelj do 15. ali šestnajstega leta. Kedor hoče biti pa gospod, lahko gre študirat, kjer se študira, ne pa tu, kjer se pobič z “djevojko rokom vode” šolo in iz šole. To ni učenje za naše slovenske mladenče in dekleta. Kaj pa na primer slovenskemu delavcu, kateri si bi morda zbral kakšno študirano dekle za ženo, rabi doma pri peči in pri hišnih opravilih ono študira-nje? Prav nič ne velja, tem več pa škoduje v družinskem življenju, ker študirana ženska hoče, da na vsak način možu hlače nosi. In če jih ne je prepir i. t. d.	Popotnik.
reč je “Rokovnjači”. Seveda je imelo društvo obilo napornega dela in učenja, predno je šla na program. Vem, da ima še marsikater v spominu lepe kamniške planine in mestece Kamnik, kjer se je pred davnim časom godila ta drama. Le pridite pogledat lepe rokovnjače in njih hudobna dela, zapeljanega Ferdinanda, ubogo Poloni-co. Posebno bode pa Vas zanimal slovenski kmet in pijanec pretepač Blaž Mozol; potem otroci mladi vojaki. Govor pred igro bode imel naš vse časti vredni župnik, Rev. John Plevnik, po prošnji društva. Naj ne zamudi nobeden lepega večera!
Z delom gre v našem kraju dosedaj še precej dobro, ali za naprej ne vemo, mogoče da li ne.
Sedaj moram pa nehati, sem že napisal malo čez mero; vem, da bodete rekli,' g. urednik, da sem “žlobudra”; pa nikar ne zamerite, ker sem rokovnjač. Pozdrav vsem slovenskim društvom dramatike, kakor tudi drugim društvom in rojakom po širni Ameriki. Tebi, vrli list, pa tri kare naročnikov.	Jurežev Tonček.
Waukegan, 111., 22. sept. — Cenjeni g. urednik, dovolite malo prostorčka v nam priljubljenem listu A. Slovencu, da dam svetu v pogled, da smo tudi v tej naselbini zavedni Slovenci in da čedalje bolj napredujemo v vsakem oziru.
Zadnjo nedeljo se je tudi ustanovilo žensko društvo, katero obsega veliko število članic, katere so pristopile pri zborovanju, in posebno čast nekaterim ženam, katere so kot ustanoviteljice društva ter hodile od hiše do hiše in spodbujale žene in dekleta k temu blagodejnemu koraku. Želimo obilo u-speha temu novemu društvu.
No, kaj pa druga društva? Moram reči, da pri vseh vlada najlepša sloga in red, povsod le napredek. V nedeljo, dne 27. t. m., bode pa zopet se nudila lepa prilika, da bodemo nekoliko ogledali naše igralce in igralke iz pevsko-dramatičnega društva Ljubljanica. Moram reči, da se bode igrala ena najbolj imenitnih iger, kar jih pozna slovenska zgodovina in ta nam-
Willard, Clark Co., Wis., 15. sept.—
Slavno uredništvo Am. Sl., prosim, da priobčite v list novice iz naše slovenske nove farmarske naselbine. Lahko smo ponosni mi farmarji na Willardu, ker ne zaostajamo za našimi ameriškimi sosedi. Delamo, da je veselje videti. Tri kare pohištva in drugih reči smo izpeljali iz .Willarda zadnji teden. Dva para konj z vozovi vred lastujemo, tako da ne rabimo ameriških sosedov prav nič. Semkaj so dospeli zdnji teden z družinami Frank Perovšek iz South Chicage, 111. in Josip Jordan iz La Salle, 111. Štefan Plaveč iz Calumeta, Michigan, je kupil zemljišče tu pri nas zadnji teden. Orne njeni rojak se ne povrne več v Calumet, ostane tukaj in njegova družina pride sem vkratkem. Frank Zupanc iz South Chicage, 111., je tudi kupil zemljišče poleg Josip Pestarja. Sedaj lahko poročamo vsaki teden novice od tukaj. Na mojem domovanju je bilo zadnji teden čez dvaj,set gostov skoraj čez celi teden. Danes pa nas je samo osemnajst vseh skup. Vkratkem bomo ustanovili podporno društvo, ker nas je uže zadosti tukaj. Kakor je znano uže rojakom, sem zdolaj podpisani izvoljen šolskim direktorjem za naš šolski distrikt za tri leta. Amerikanci hočejo imeti šolo v njihovi naselbini, ali jaz ne pustim. Šola se zgradi v naši naselbini. Prvega oktobra se začne poučevanje. Soproga Jakoba Blut je povila krepkega sinčka zdnji teden. Ta je prvi roje-nec tukaj v naši naselbini. Par Indijancev iz Wood County blizu Grand Rapids je prišlo sem iskat goldsil in žensek. Žensek stane sedem dolarjev en funt. Goldsil stane en dolar in pol
en funt. Indijanci so prosili dovoljenja za iskati omenjeni stvari. Jaz sem dovolil iskati in so našli trinajst funtov žensek in več funtov goldsil. Jaz sem dobil seme od žensek in ga bom vsejal, znabiti bo mi se poneslo da zasejem par akrov tega drazega zdravila. Danes je dospel sem prvikrat list Glas Naroda. Am. Sl. ima pa uže dosti naročnikov tukaj. V naši okolici je suša, ali mi ne počutimo nič, ker imamo velike rose vsako noč. Kjer pa je peščeno zemljišče, je precej suho. Tu je 26 čevljev na debelo zemlja brez peska. Osem milj od tukaj je bil ogenj v smrekovem okraju. Pa sedaj dežuje uže tri ure, mislim, da o&enj je pogasen. Mi pa požigamo veje od drevja vsaki dan, pa neče se nič zažgati, ker je vse zeleno in pa tu ni smrek, tako da smo brez skrbi pred ognjem. Dima imamo toliko, da kma lu ne bi moglo se solnce videti. N. C. Foster, predsednik Fairchild North eastern železnice, je dal dovoljenje, da se smemo tudi Slovenci voziti po železniški progi z ročno karo. Čudno se vidi rojakom, ki sem dohajajo, ker tukaj je vse po nizki ceni, najceneje meso je pet centov funt, najdražje po dvanajst centov funt. Krompir stane petdeset centov bušel. Tu se malo potroši za hrano.
Sedaj pa sklenem moj dopis in pozdravljam vse čitatelje Am. Sl. in tebe Am. Sl. Z Bogom, dokler se drugič oglasim.
Ignac Česnik, farmar v Wis.
Zdatna olajšba
glavoboli, pa naj jo provzroči karkoli, sledi uživanju Severovih Praškov zoper glavobol. Zanesljivi so in popolnoma neškodljivi. Ozdravili so ti-sočernike. Poskusi jih. 12 praškov v škatlici — 25c. Ve vseh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa,
Pozor, rojaki!
Prečitajte to pozorno, ker je v vašo lastno korist. To je pravi recept ali prepis od prof. H. Taterkam za A. Horwatovo Zdravilno Grenko Vino, ki ima od vlade v Washingtonu dovoljeno Serial No. 19925 Registered label No. 18075.
Rojaki! To vino ni ponarejeno ali kakšna goljufija. To je ta pravo zdravilno grenko vino za človeško zdravje. Prodaja se čisto poceni za gotov denar. Poskusite par steklenic vsacega; tako kot Kranjski Brinjevec, Tropinovec, Čista Slivovica, Grenko Vino in najkrepkejši Sporty Gin. Ako niste zadovoljni, pošljite nazaj, ker jamčim, da povrnem 10 odstot. več ko ste meni plačali. Pišite po cenik: A. Horwat, 600 N. Chicago St., Joliet, 111.
VAV.V.V.WW.V.V.VAV.VAVV.V.V.V.VAV.VAW.WVIV.WAWV.VAV.V.V.VAVAW
“Vsa Vaša zdravila izvrstno delujejo. Jaz sem popolnoma zadoveljen na njih de lovanjn ” Jos. F. Hanak, St. Mary’s Seminary, LaPorte, Tex.
s
BOLI-LI VAS HRHET ? j
Ali izgledate bledi in zabuhli v obraz? Ali vas bole noge? Steli slabi? Ali je vaša voda barvna in boleča? Trpite-li na pomanjkanju sape?
Ako res, potem imate gotovo kako nadlogo v obistih ali jetrih. V takih slučajis bodete našli, da bo
S e vero vo zdravilo
za obisti In tetra
vaš najboljši prijatelj. Poskusite eno steklenico istega In se prepričajte. Pravilno rabljenje in hoja na svežem zraku bo najbolje delovalo v vsakem slučaju takih bolezni.	Cena 75c in $1.25
Ely, Minn., 16. sept. — Tu se je danes ponesrečil rojak George Janžeko-vich. Vposlen v Sibley rudniku, je danes nameraval odpreti paro na se-salki in v istem trenutku mu vdari iz neke cevi voda pomešana s trdo tvarino ravno v oči. Upa se, da ni nevarnosti. Zraven še to omenjam, da ko je ponesrečenca naš rojak spremil iz jame v delavsko sušilno poslopje, je stopil s kapitanom v imenovano poslopje tudi kompanijski polieman; in kapitan, namesto da bi ga naš rojak spremljal do zdravnika, dal je ponesrečenca policmanu, da ga je vodil v mesto. Ljudje so gotovo preč narobe sodili tčr so mislili, da se je naš rojak s kom stepel. Da, cenjeni rojaki, skrajna podlost in nasilje vlada od tukajšnjega delovodstva nasproti delavstvu. Tu na Ely so nastali časi podobni onim, ko so naši pradedje v stari domovini graščakom debli. Kaj več o tukajšnjem delavskem položaju na drugem prostoru.
Gospod Frank Murgel, občeznani rojak tu v Ely, je pred par meseci kupil farmo v Albany, Minn. Tamkaj se je nastanil s svojo obiteljo.
Gg. Josip Smuk in John Plut sta odšla s svojimi soprogami za nekoliko časa na njih posestva v Little Fork, Minn.
Pet naših rojakov je zgubilo delo v Pioneer rudniku zaradi tega, ker so šli
“ Vaše zdravilo za obisti in jetra, katerega eno steklenico sem porabil, je pomagb tako, da je odstranilo mojo zaspanost iz glavi. Tudi Vaš Življevski balzam, ki sem ga rabil pred časem, je in veliko pomagal.	Vsak nered pri prebavljanju in drugi želodčni neredi soizginili.
Johan Kasparek, Deicegville, Texas.
Prabavljate li pravilno l Ali vas boli glava?
Ako ne, potem storite kakor je g. Kasparek. Pomagajte naravi k delovanju. Poskusite
Glavobol je skoro najpogostejša bolezen, ker na istej trpe včasih skoro vsakdo ne glede na starost.
Severov
življenski balzam
Severovi praški zoper glavobol in nevralgijo.
Rabite ga po navodilu in kmalu se bodete počutili kakor nov človek. To je okrepčevalna tonika in pomoč življenja. Cena 75c.
bodo premenili vaše hudo stanje. Ozdravili so že tisoče. Poskusite jih. Dvanajst praškov v vsaki škatlici. Cena 25 centov.
Prodajo se v vseh lekarnah.
Vedno vprašajte samo za “Severova” zdravila. Zdravniški nasvet damo na zahtevo zastonj.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIOS IOWA
IZ STARE DOMOVINE.
—	Morilec dekana Erjavca, omože-ni delavec Pangerc iz Trsta je bil dne 7. sept. pred porotno sodnijo v Ljubljani obsojen k smrti na vislicah. Pangerc je pa na sušici tako težko bolan, da bo težko doživel kazen.
—	Umrl je na Razdrtem na svojem posestvu g. Viktor Dolenc, star 68 let.
—	Umrl je v Idriji g. Mijo Štraus gostilničar in poveljnik gasilnega društva.
—	Umrl je g. Viktor pl. Wurzbach-Tannenberg, star 53 let, gostilničar in posestnik v Litiji.
—	Umrla je v Preserjih trgovka gospa Josipina Hrovatin, rojena Kodella.
—	Pokopali so dne 1. sept. v Ljubljani sina trgovca g. Bernatoviča, nadporočnika Pavla Bernatoviča, ki si je v Opatiji pri skakanju v morje zlomil vrat. Mladega nadporočnika so v O-patiji že pred dnevi svarili, naj ne skače z deske tako silno v morje, a na opomine se ni oziral. Dne 30. avg. je zopet skočil v globočino 6 metrov ter priletel z glavo na dno. Ponesrečeni poročnik Pavel Bernatovič je bil izredno nadarjen častnik. Govoril je 14 jezikov. Vojno ministrstvo mu je dalo dopust, da se posveti nadaljnemu učenju jezikov. Bil je tudi slikar in je že svoje slike z velikim uspehom razstavil.
—	Čevljarski mojster gosp. Karol Hinterlehner umrl. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani žaluje ob mrtvaškem odru svojega najstarejšega častnega člana gosp. čevljarskega mojstra Karola Hinterlech-nerja, ki je umrl 29. avg. po dolgem bolehanju. Pokojnik je pristopil k društvu meseca novembra leta 1855 in je bil blizu 54 let vzoren član društva, preje kot vrl pomočnik, pozneje kot občespoštovan mojster. Pri nobeni društveni prireditvi ga ni manjkalo. Skupnih društvenih sv. obhajil se je vedno udeleževal do svoje bolezni in bil je v vsakem oziru zgled vsem članom.
'— Zopet nesreča na dolenjski železnici. Dne 30. avg. je večerni vlak št. 2215 povozil na državni cesti pod Viš-njogoro 34 letnega moža, po domače Pavlihata iz Oble gorice, fara Primskovo. Mož je peljal s konjem breskve na vozu v Ljubljano. Konj je bil »epoškodovan. Voz in moža je vlak rinil po progi 65 metrov daleč, kjer je vlak obstal. Čakal je pol ure, da je g. kapelan podelil ponesrečencu sv. poslednje olje. Umirajočega je potem vlak odpeljal proti Zatični. Po progi je ležal razmetan razbiti voz. Mož je umrl med potjo.
—	Detomor v Novem mestu. Dne 29. avg. popoldne so našli v mestnem policijskem revirju nad kolodvorom v takozvani “Kapiteljski hosti” mrtvo novorojeno dete moškega spola, zavito v cunje. Obdukcija je dognala, da je otrok prišel živ na svet. Detomorilko so že izsledili. Piše se Julija Divjak iz' Št. Pavla, okraj celjski. Stara je 24 let ter bivša kuharica. Od novega leta je v službi v Novem mestu; prej je služila v Podbrdu na Goriškem.
—	Žrtev alkohola. Janez Kodran, 19 let stari fant v Čirčičah pri Kranju je izpil en liter žganja, ker so ga drugi plačali. Potem so ga vlekli v neko turšico. Žganje se je vnelo v njem, postal je črn in je naenkrat izdihnil dušo. Umirajoč si je raztrgal obleko raz život.
—	V Savo je padla in utonila z mosta pri Krškem napol slepa ženica Račič iz Viher. Most popravljajo in so namostne priprave nezadostne.
—	V Giršičih prigodil se je nenavaden dogodek dne 14. vel. srpana. Obesil se je obče priljubljen kmet Peter Štraus, in pomislite zakaj? Prepiral se je namreč s sosedom Tomcem radi kokoši, da ne pusti tujega blaga po svojem posestvu hoditi.
—	Ubil se je. Iz Preddvora se poroča: Dne 1. septembra so poslali domači desetletnega dečka Janeza Šavsa iz Bašlja na Belo, da prinese raznih stvari iz prodajalne. Domači so bili na polju, in ko se je fantič vrnil z Bele in se ustavil pri njih, ga je oče še priganjal, da naj gre hitro domov, češ, da mora gnati krave na pašo. Fantič gre res' proti domu v Bašelj, ali ob potu stoječe češplje so ga zmotile toliko, da je položil culico, v kateri je nesel blago iz prodajalne, na pot in splezal na leseno ograjo, da si odtrga par češpelj. Ograja se mu je zlomila in padel je tako nesrečno na tla, da je obležal mrtev. Našla je fantiča mrtvega p. d. Ančnikova, ki je povedala domačim, za katere je to že tekom enega leta drugi udarec nesreče. Lani namreč, dne 16. septembra, je oče Blaže Šavs po nesreči ubil enega izmed svojih sinov, vsled česar je stal pred ljubljansko poroto, ki ga pa je oprostila, in sedaj se je ubil drugi sin.
—	Iz Krmačine. Ponesrečil se je »a Krmačini dne 24. avg. Jožef Pa-
pič, posestnik in tesar iz Metlike; pri zgradbi nekega podstrešja je padel tako nesrečno na glavo, da je malo upanja, da bode okreval.
—	Požar v Preloki. Dne 20. avg. je pogorela do tal Jankotu Radoviču iz Prelokc hiša št. 30 z gospodarskimi poslopji in z vso krmo vred. Zgorelo je baje tudi 600 K gotovine in vsa o-bleka. Skupna škoda znaša okoli 3300 K. Radovič ni bil nič zavarovan.
—	Odlikovanje Grasellija. Cesar je povišal bivšega ljubljanskega župana Petra Grasellija kot viteza reda železne krone III. razreda v viteški stan.
—	Novomeškim županom je bil izvoljen trgovec Josip Ogoreutz.
—	Vodstvo dež. bolnišnice v Ljubljani je odložil primarij dr. Šlajmer. Začasno vodstvo je prevzel dr. Gregorič.
—	Babjeverstvo v Belokrajini. Jožetu Jermanu po domače Kambiču, posestniku in mesarju v Črnomlju je prinesel sin iz Amerike gramofon. V gostilno pride priprosta ženica in posluša, kdo da tako poje. Ko vidi, da prihajajo glasovi iz gramofona, si ga pazno, toda plašno ogleda od vseh strani, nazadnje pa pride k Jermanu in pravi: “Za božjo voljo vas prosim, vrzite tole škatljico v ogenj, v njej je sam hudič, on poje iz nje. Trikrat sem šla okoli škatlje, pa nisem nikogar videla, hudič poje v nji.” Da je v 20. stoletju kaj tacega še mogoče, je neverjetno.
—	Mazelle — odžupanil. Iz Črnomlja se poroča z dne 5. sept. Ker je Mazelle v kazenski preiskavi zaradi zlorabe uradne oblasti že od začetka junija, bi bil moral po občinskem redu tedaj že odložiti županstvo v Gradacu. Tega pa ni storil, in šele, ko se je izvedelo, da mu je višja oblast že za petami, je odložil županstvo. Županske posle je prevzel svetovalec Butara.
—	Osebne vesti. G. Martin Petelin, profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani, je na lastno prošnjo začasno vpokojen.
—	Ljubezniv mož, še ljubeznivejša žena. Iz Ljubljane z dne 1. sept. se pocoča: Pred osmimi dnevi je v Jenkovih ulicah št. 20 stanujoči železoli-var Jožef Baumann, legt. Boehm napravil za 68 K goljufivih dolgov in zapustivši svojo ženo z 19 letno hčerko v velikem pomanjkanju neznano-kam pobegnil. — Še brezsrčneje je pa napravila 28 letna vrtnarjeva žena A-polonija Tomšičeva roj. Miševa. Kakor znano je Tomšič pred kratkim pogorel in potegnil zavarovalnino. Poleg tega je imel še nesrečo, da se je njegova žena zagledala v 32 letnega kamnoseka Franceta Novaka s katerim je pobegnila — baje v Ameriko. Možu je doma vzela 1000 K, katero vsoto je bil dobil kot zavarovalnino, pustila pa mu je zato štiri majhne o-troke.
—	Iz Kamnika se poroča, da se je zlata maša, katero je daroval preč. g. Janez Teran, župnik v pokoju, obhajala posebno slovesno. Nad sto mlajev je zaljšalo prostor krog cerkve in vso pot do župnišča, iz katerega je imel gospod zlatomašnik slovesen vhod v praznično ozaljšano župno cerkev. V sprevodu je bilo opaziti zlatomašnika-,sošolca prečastitega gg. monsignora generalvikarja Buha in kanonika Kaj-diža, potem gg. svetnika Ažmana in Jamnika, eksprovincijala P. Konštan-tina in dolgo vrsto drugih gg. duhovnikov. Velika množica vernega ljudstva je napolnila župno cerkev do zadnjega kotička, mnogo vernikov je moralo izven cerkve ostati. Slavnosti so se udeležili tudi načelniki raznih uradov.
—	Poročila se je v Curihu v Švici tragedkinja Marija Vera Eppich, rodom Slovenka — o katere mnogo obetajoči izredni nadarjenosti in že sedaj izborni karijeri so listi svoječasno mnogo pisali — z baronom von der Osten-Saqken iz Kurlandslee. Baron von der Osten-Sacken je ruski podanik in se je udeležil krvave bitke pri Čemulpu v rusko-japonski vojni.
—	Izpred novomeškega porotnega sodišča. (Lastno mater ustrelil.) Dne 7. sept. se je pred novomeškim sodiščem obravnaval žalosten slučaj. Mlad poživinjen človek je usmrtil svojo lastno mater. Obdolžen je tega zločina 17 let stari fant Peter Butala iz Sred. Radenc, okraj Črnomelj, kateremu se ne vidi, da bi mu bilo kaj žal, da je izvršil tako grd zločin. Mirno sedi in ravnotako mirno odgovarja sodniku. Kakor razvidno iz obravnavanja, je nečloveški sin z materjo grdo ravnal od časa, ko je odšel njegov oče, mož umorjene, po zaslužku v Ameriko, t. j., pred tremi leti. Kakor ga popisuje županstvo, je obdolženec kljub svoji mladosti znan kot surovež, silovitež itd. V predpreiskavi kot priča zaslišani župni upravitelj gosp. Janez Hrovat, ga opisuje kot enega najnadarje-nejših učencev, kar jih je imel kot katehet in pripisuje zločin preslabi poznejši vzgoji, ker je šel fantov oče, ki je bil jako dober, v Ameriko. Zločin se je zgodil dne 12. junija t. 1. v Sred., Radenčah. Usmrtena mati Katarina
Butala je ob 6. uri zjutraj poklicala obdolženca na delo in ker ta ni vstal, mu je očitala, da raje za druge dela, kakor za domače. Sin ji je začel od-gorjati in ko ga je mati sunila s figo v nos, je zagrabil lesen valjar in ga vrgel materi v hrbet. Takrat priskoči zraven obtožencev brat, Jožef Butala z nožem v roki, s katerim je lupil za zajutrek krompir, in hoče braniti mater. Tej tudi svetuje, naj se maščuje nad Petrom. Mati gre nato res proti sinu z valjarjem, ta pa skoči s postelje skozi vežo v drugo sobo in sname tam puško enocevko, nabito s kroglami in sekanci. Vrne se s to nazaj, a navzoči Peter Sterbenc urno zapre vrata tako, da je ostal sin v veži. Mati v mnenju, da lastni sin vendar ne bo na njo streljal, odpre vrata. Takrat sproži obdolženec puško in zadene mater v desno stegno s dvema kroglama in približno 15 sekanci, brata Jožefa pa, ki je zraven matere stal, pa v levo z eno kroglo in enim sekancem. Mati Katarina Butala se je zvrnila na tla, Jožef pa je imel toliko moči, da se je vlekel do postelje, na katero se je vle-gel. Zločinec je po storjenem činu zbežal v gozd, kjer so ga šele drugi dan orožniki izsledili in aretovali. Niti solze ni potočil nečloveški sin, ko so ga gnali domov in je zagledal mater na mrtvaškem odru, ki je zdihnila prej šnji dan ob 11. uri zvečer. Rekel je, da je hotel zadeti brata v noge in da mu ni nič žal, da je brata obstrelil. Tako se tudi zagovarja, da ni hotel zadeti matere. Priče so bile zaslišane tri, namreč Jožef, 5 let star, brat obdolženca, katerega je Peter obstrelil. Ležal je dolgo časa v bolnici, kjer so mu potegnili krogljo iz noge. Zadobil je težko telesno poškodbo. Druga priča, Peter Sterbenc, izpove, kakor že omenjeno in še, da ko je naznanil obdolžencu, da je mati umrla vsled strela, da je le-ta zažvižgal ter da mu ni bilo videti, da mu je žal. Priča Janez Panjan, sosed, pove, da je bilo razmerje med sinom in materjo zelo slabo, da sta se vedno kregala in s figo pod nos dregala. Peter Butala je še obdolžen več zločinstev, namreč da je v jeseni leta 1907 mater tako z motiko udaril, da je bila ta čez tri tedne bolna, da je 26. maja 1. 1. v Radencah metal na Petra Ribiča star. in mlaj. ko sta se prepeljevala na malem čolničku čez Kulpo, kamenje in je zadnji padel v vodo in skoraj utonil. Obtožen je še radi lovske tatvine in seveda, ker je na brata vstrelil. Porotniki so vprašanje, če je obdolženec v sovražnem namenu streljal na mater in jo tako poškodoval, da je vsled tega umrla vsled izkrvavenja, z 9 glasovi da in 3 ne potrdili, kakor tudi pet drugih vprašanj. Sodni dvor (prvomestnik predsednik gosp. dr. Kavčič) je prisodil obdolžencu 10 let težke ječe, poostrene vsake tri mesece s trdim ležiščem. Kazen je Butala sprejel in takoj nastopil. Obtožbo je zastopal držav, pravd, substitut dr. Otokar pl. Hočevar, zagovarjal ga je dr. Slane.
— Snega je zapadel začetkom septembra vrhove Karavank in Kamniških planin..
—Delavstvo kranjskih papirnic Ley-kamove družbe tako na Goričanah, v Medvodah in na Vrdu, kakor tudi v obeh vevških papirnicah stavka še vedno tako navdušeno naprej, kakor je pričelo stavkati. Vse spletke ne o majajo zvestobe prisegi, ki so si jo dali delavci in delavke ob pričetku bo ja. Ni nam mogoče več izhajati. Raj ši umremo, kakor pa da se udarno! Ta glas doni v stavkujočih delavskih vrstah tako na Sorškem polju, kakor tudi na sosednem Ljubljanskem.
■—- Razstava “Otrok”. Pod tem geslom priredi “Splošno slovensko žensko društvo” v vseh prostorih ljubljanskega “Narodnega doma” veliko razstavo. Nje namen je, pokazati vse, kar so storile znanost, umetnost, literatura in obrt, kaj so nadalje storila razna društva za oskrbovanje otroka. Razstava bo kolikor mogoče narodna slovenska.
kip sv. Družine in mladeniško zastavo Marijine družbe.
—	Bojkot piva na Štajerskem, katerega posebno izvršuje delavstvo, je že rodil velik uspeh: meseca julija se je na Štajerskem spilo 36 tisoč hektolitrov manj piva kakor navadno. Za deželo pomenja to zgubo 72 tisoč kron doklad.
V glavo je zabodel v Velenju.rudar Napotnik rudarja Kovača: Kovač se je zgrudil in bil takoj mrtev.
—	Umrl je v graški bolnišnici usmiljenih bratov posestnik Franc Zorjan iz Frankovec pri Ormožu.
—	Okraden tat. V Mariboru je u-kradel čevljarski pomočnik P. Škerlec kmečkemu fantu Padariču hranilno knjižico za 500 K, dvignil denar in se tako napil, da je pijan obležal v cestnem jarku. Tam ga je našel policaj, kateremu je potožil, da mu je ukraden denar nekdo zopet ukradel.
DR. RICHTERS
PAINEXPELLERj
Najboljše sredstvo proti bolem, revmatizmu, ohromeli hrbtenici in enakim težavam je DR. RICHTERJEV
PAIN-EXPELLER.
Bolečine ozdravi takoj, zmanjša vnetje in mehurje in olajša boleče dele. Drgnite se z njim zvečer in zjutraj; drgnite se dobro, d& preide lek v kožo. Pomaga takoj pri raznih bolečinah, ter je najboljši lek za revmo, giht, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih, za zobobol m neuralgijo. Prodaja se v vseh lekarnah po 25 ip 50c. Glejte na sidro pri steklenici -j- ono vam je zaščita.
F. Ad. Richter & Co.
215 Pearl St, NEW YORK.
KOROŠKO.
—	Za pogozdovanje Krasa se je v letu 1907 porabilo 2,118.704 sadik in 450 kg semena. Vsi stroški za izvedene pogozditve so znašali 22,868 K 4 h.
—	Glavna skupščina “Zaveze avst. jugosl. učit. društev” v Gorici. Skupščina je naravnost sijajno potekla. Zborovanja delegatov v nedeljo 6. septembra se je udeležilo nad 100 odposlancev vseh učiteljskih društev; glavnega zborovanja 7. sept. pa do 500 učiteljev in učiteljic iz vseh slovenskih dežel.
—• Znorela je v Proseku pri Trstu žena grajskega sluge Lukša, ker je utonil v morju dveletni sinček. Žena je v drugem stanu.
—	Trikratni poskus samomora. V goriški bolnišnici usmiljenih bratov se nahaja 37-letni črkostavec Peter Skomina iz Gorice, bolan na jetiki. V bolnišnici je že dolgo časa in naveličal se je trpljenja. Imel je star revolver, s katerim je hotel narediti konec svojemu življenju, pa se mu ni posrečilo. Potem je vzel britev, da bi si žile prerezal, pa tudi ni šlo; nato je skočil skozi okno na dvorišče, ali pri padcu se je malo poškodoval. Nesrečneža so prinesli zopet v posteljo, kjer pričakuje željno smrti.
—	Požar na Brionskih otokih. Pri Kuppelwieserju na Brionih je dne 5. sept. uničil požar hleve in veliko zalogo sena. Škode je do 80 tisoč kron.
—	Družba sv. Mohorja šteje letos 84,389 udov. V lavantinski škofiji jih je 25,650 (1918 več ko lani.) Celotno
razdeli letos družba 506,334 knjig. Doslej je razdelila 11,882,144 knjig — za naše slovenske razmere že veliko število! Letošnje knjige so se začele razpošiljati začetkom septembra.
—	Dvojezični poštni pečat so si priborili Slovenci v Kotljah na Koroškem. — “Sokolsko” društvo nameravajo ustanoviti v Borovljah, Bil bi to prvi slovenski “Sokol” na Koroškem.
—	Velik požar v Blatogradu. V Bla-togradu blizu Celovca je dne 6. sept. pogorelo 9 posestnikov z 18 poslopji, nadalje šola in cerkev. Zažgali so baje pri nekem kovaču otroci, kateri so se igrali.
, — Bojkot piva na Koroškem vpliva tako, da se pivovarni Fischer in Kern že pripravljata na izstop iz kartela, ker delavski sloji pijo le vino.
bil, ji prerezal vrat in jo vrgel na tla. Na to je oropal blagajno in zginil. Starka je že umrla na svojih ranah. Zločin je storil trgovski pomočnik brez posla Ivan Svetec, kateri je že v zaporu.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
HRVATSKO.
—	V spanju je bil okraden potnik Mile Blanuša iz Bogovolja v čakalnici drž. kolodvora v Zagrebu, kjer je na neki klopi zaspal. Neznan lopov mu je vzel iz hlačnega žepa 27 dolarjev.
—	Predrzen roparski napad. Na Iliči v Zagrebu je prišel v sredo 2. sept. opoldne v trgovino zlatnine 801etne vdove Lavrič nek mož in je zahteval zlat prstan na ogled. Vdova mu je hotela postreči, v tistem hipu jo je zgra-
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki ia in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mit» bomo zadovoljili in ti prihrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS.
wmm
mmwm.
mmm
m
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St
NEW YORK, N. Y.
—	Telefonska zveza Celje-Žalec je bila dne 2. septembra otvorjena.
—	Vzdihovanje Nemcev. “Marbur-ger Zeitung” zopet toči bridke solze, ker je v Ribnici slovenski kapital ozir. g. Lenarčič kupil ondotno tovarno stekla za 600,000 kron ter je sedaj odpuščenih nekaj nemških uradnikov, predvsem nemški ravnatelj, ki se je pre-' drzno širokoustil, da je škoda, da je podjetje prišlo v slovenske roke.
—	Graščino Hamre pri Majšpergu z obširnimi bukovimi gozdi vred je kupil — kakor se trdi z gotovostjo — neki ljubljanski denarni zavod. Tako je prešlo to veleposestvo tekom dolgih let v slovenske roke. Do sedaj je je imel neki meščan iz Dun. Novega-mesta.
—	Suša na Štajerskem je napravila kmetom škode le pri živinoreji do 25 milijonov kron; s škodo v sadjarstvu in vinoreji bo skupne škode do 100 milijonov kron.
—	Fram pri Mariboru. Izredno in sijajno slovesnost so obhajali dne 29. in 30. avg.; kaj takega Fram še ni gledal. Imeli so omenjena dneva v svoji sredini prevzvišenega nadpastir-ja, ki so jim posvetili nove zvonove, blagoslovili novo'’ pokopališče, velik
6104 St. Clair cAve., N. E. CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
MT denarje v staro domovino
nalaga denarje v dobre hranilnice in posojilnice.
-SK~iK~iK-
Vsaka denarna pošiljatev pride v stari kraj v 10-12 dneh; nikdar se še ni culo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisoč
krat čuje od druzih.
Prodaja
parobrodne listke
za vse prekmorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potujoči rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York, in na ktero postajo ; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago teh ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov.
To je zelo važno, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Torku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ti goljufi speljejo ljudi navadno za drag denar na slabe parnike.
Petnajstletno delovanje in vedno rastoči promet svedoči za solidnost te tvrdke.
}
'-f
AMERIKANSKI SLOVENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AI.JISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. I541-
Pri spremembi bivališča prosimo aaročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Friday? by the *LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. •Joliet, HI.
Advertising rates sent on application.
iESESil
	CERKVENI	KOLEDAR.
27.	sept. Nedelja	Kozma in Damij.
28.	“ Pondeljek Večeslav, kralj.	
29.	“ Torek -	Mihael, arhang.
30.	“ Sreda	Hijeronim, spozn.
1.	okt. Četrtek	Rožnega venca.
2.	“ Petek	Leodegar, škof.
3.	“ Sobota	Kandid, muč.
DOBRO IN SLABO BERILO.
O dobrem in slabem berilu bi se dala napisati obširna razprava. Mi hočemo le na kratko premotriti, kako velikanskega pomena za blagor ljudstva je dobro berilo, a tudi kako pogubno je za časni in večni blagor ljudi slabo berilo.
Dobre knjige in pošteni časopisi so dragocena zakladnica, kjer najde človek ob vsaki priložnosti potrebno pomoč. Dobra knjiga pouči nevedneža in dvomljivca, potolaži žalostnega, kratkočasi od vseh zapuščenega bolnika, grešnika nagne k pokori in po-boljšanju. Da je branje dobrih knjig zelo koristno, učil je že sv. Krizo-stom, ko piše: “Dobra knjiga je dober prijatelj, ki te pouči brez pohujšanja, ki te navdušuje brez prilizovanja. Dober svetovalec je, ki ga lahko vprašaš za svet.” — Kako resnične so te besede velikega Krizostoma! Dobra knji ga je naredila iz ponosnega častnika velikega svetnika sv. Ignacija Lojo-lanskega. Sv. Avguštin je prišel na pravo pot spoznanja in poboljšanja, ko je slišal glas: “Vzemi in beri.” Zares, eno najlepših in najkoristnejših opravil je čitanje dobrih, v pravem krščanskem duhu pisanih knjig in spisov. Koliko vzvišenih izgledov ljubezni do Boga, do bližnjega, do domovine, činov prave, srčne pobožnosti, dušnih in telesnih del usmiljenja beremo cesto v dobrih knjigah in časopisih. Kako se mladina po poštenem berilu k dobremu navaja in navdušuje za vzvišene čine in postane enkrat čvrsta opora oltarju in domovini. Koliko dobrega učinjujejo dobre knjige in časopisi, to kažejo lepi vspehi ob njihovem branji, dobri šolski, socijalni zakoni, dobri zakoni za prostost cerkve.
Koliko dobrodelnih naprav se izvrši po vplivu dobrih časnikov.
Nasprotno pa je pero v roki brez-božca grozovito, uničujoče orožje. Strup je, ki ne umori samo telesa nego i človeško neumrljivo dušo. Tak strup se širi med ljudstvom po slabih knjigah in slabih spisih, po teh se pridi ljudstvo ter pospešuje nravna pro-galost. V umetnih in lepo dišečih zašinkih se kvari vera, ljudstvo se navaja v versko vnemarnost in naposled v brezverje. Po takih knjigah se širi •epornost proti cerkvi, nesramnost, brezznačajnost, surovost, brezbožnost, sebičnost in vse to pod krinko napredka, izobrazbe in občne blaginje. Taki slabi spisi in knjige so za pro Stega človeka nevarnejši nego hudobni ljudje, kajti mnogokrat nimamo ni ti prilike, da bi občevali s popačenimi ljudmi, a slabe knjige imamo lahko vedno pri sebi. Poleg tega se popačeni človek mnogokrat tako nedostojno vede, da se ga sramujemo in ne maramo več ž njim občevati. V slabih knjigah in spisih se pa lažem, ne,-sramnosti in drugim napakam daje lepa, bliščeča oblika tako, da se neveden človek da prav lahko preslepiti. Priprost kakor tudi izobražen človek premnogokrat niti ne zapazi, kak strup se mu nudi v takih knjigah in spisih. Saj kdor mnogo bere, preide mu to, kar je bral, sčasoma v glavo in v srce.
In to so nasprotniki katoliške vere dobro uporabili. Kakor kače so pre-
vidni, v svojem govorjenju so temni ter zavijajo svoje mišljenje, da počasi navajajo čitatelje do svojih pogubnih naukov in nazorov.
Pomislimo1 pred vsem, kako pregrešno je naročanje, čitanje in posoje-vanje slabih, veri in nravnosti nasprotnih knjig in spisov.
Naravni zakon prepoveduje čitanje slabih knjig in spisov. Naravni zakon nam namreč vse prepoveduje, kar bi nam vtegnilo škodovati. N. pr. kdor si na telesu škoduje in pokvari zdravje, pregreši se zoper naravni zakon. Dolžni smo skrbeti za telo po naravnem zakonu, a veliko bolj smo dolžni po naravnem zakonu skrbeti za dušo, ker je imenitnejša od telesa. Naši duši pa škoduje čitanje slabih knjig in spisov. Kakor je nemogoče, da bi kdo suh ostal, če je padel v vodo, kakor je npmogoče, da bi se ne zastrupil, kdor je strup zaužil, prav tako je nemogoče, da bi ne začel mrzeti vere, ako bere vero zaničujoče spise in knjige, prav tako je nemogoče, da ne bi postal pohoten, če bere spise, v katerih se nesramnost proslavlja. Kdor torej bere take spise, škoduje lastni duši in pregreši se zoper naravni zakon.
Toda ne samo naravni zakon nego i božji zakon nam prepoveduje slabo berilo. Resničen je pregovor: “Povej mi, s kom občuješ, in ti povem, kdo da si.” Sv. Duh govori v 17. psalmu: “Ako občuješ s svetim, postaneš sam svet, ako se pa družiš s hudobnim, postaneš sam hudoben.” In naš Izveli-čar svari: “Varujte se krivih prorokov, ki pridejo k vam v ovčji obleki, znotraj pa so zgrabljivi volkovi.” Mar niso ti volkovi v jagnječjih oblačilih brezbožni spisi, ki na zvijačen način zapeljujejo poštene ljudi? Le poslušajmo, kako sv. Pavel svari pred takimi proroki: “Prosim vas, bratje, varujte se onih, ki delajo razprtije in pohujšanje nasproti nauku, ki ste se ga naučili; ogibajte se jih; zakaj taki ne služijo Kristusu in s sladkimi besedami in prilizovanjem zapeljujejo srca nedolžnih.” Ali niso dandanes slabe knjige in spisi, ki s sladkimi besedami in prilizovanjem zapeljujejo srca nedolžnih? Kdor bere take spise, pregreši se proti božjemu zakonu. Sv. pismo namreč odločno svari pred takimi, ki uče drugače nego je nauk Kristusov.
Čitanje slabih knjig in spisov je tudi prepovedano po cerkvenih zakonih. Sveti katoliški cerkvi je nje božji vsta-novnik Jezus Kristus ukazal, da mora vernike varovati vsega hudega in pogubnega, torej tudi slabih knjig. Zgodovina priča, da je cerkev vedno svarila katoličane pred protiverskimi spisi. Sv. Pavel je dal v Efezu sežgati celo gromado protiverskih knjig. Prvi občni cerkveni zbor v Niceji strogo prepoveduje čitanje krivoverskih knjig, prav to prepoveduje cerkveni zbor v Kalcedonu. Zato je sv. cerkev v vseh stoletjih zabranjevala branje pogubnih spisov. Slavni občni cerkveni zbor v Tridentu je iznova prepovedoval vse veri in nravnosti naspotne knjige in to tuintam celo pod kaznijo izobčenja.
Papeži in škofje so svoje vernike vedno, kadar je bila nevarnost, svarili pred slabimi knjigami in ob enem priporočali dobre knjige in zlasti katoliške časnike.
Nekemu amerikanskemu duhovniku, uredniku večjega katoliškega časopisa, se je Leon XIII. izrazil: “Smatram časopisje, v kolikor zastopa do cela in popolnoma naše stališče, najboljše sredstvo, da se vera zanese v one kroge, ki trdijo, da so katoliški, a v resnici so le še po imenu. Katoliško časopisje prodre mnogokrat tja, kamor dušnemu oskrbniku ni mogoče dospeti pod nikakimi okolnostimi. Krog bralcev veri prijaznega časopisa se ne širi samo ob njegovih naročnikih in prijateljih, nego sčasoma obseže morda vse, ki tak list ali le en del od njega dobe v roke.” Pri drugi priliki je rekel sv. oče: “Katoličani ne morejo nikdar dovolj storiti za svoje časni-štvo, zlasti z naročanjem in sodelo vanjem.” — Pri raznih prilikah svare katoliški škofje skoro vseh dežel pred slabimi knjigami in spisi. Naj orne nimo le, kako je naš slovenski škof Slomšek pred več nego SOtimi leti ostro svaril verne Slovence pred slabimi spisi. “Prepovedan sad sedanje ga sveta,”- govori ta veliki blagi škof, “so hudobni, zapeljivi nauki, ki vero in krščansko zadržanje kalijo, pamet motijo in srce pačijo. Drevesa, na katerih raste prepovedani sad, so nekr-ščanska pisma, zapeljivi časniki in škodljive knjige. Take knjige kupiti, jih brati, celo dotakniti se, je od svete matere katoliške cerkve prepovedano in greh; one so dušna mišica, in kdor take čita, hitro milost božjo izgubi in na duši umrje.
Tudi sedanji sv. oče, Pij X., je že ob neštevilnih prilikah priporočal katoličanom, naj po vseh močeh podpirajo katoliški tisk s tem, da kupujejo v ka toliškem smislu pisane knjige in naročujejo resnično katoliške časopise, ne pa brezverskih in tudi ne polovičarskih, ki obračajo svoj plašč po vetru in se ob vsaki lepi priliki norčujejo iz katoliških naprav. O tozadevnih nasvetih papeža Pija X. smo že poročali in bomo še.
Kot verni katoličani moramo poslušati opomine in nasvete svojih višjih poglavarjev in se po njih ravnati. Noben veren katoličan ne sme mirno gledati, kako se pošteno ljudstvo kvari in pije strup iz slabega berila.
Ni pa dovolj, da deluje le, da zabra-njuje slabo berilo, nego treba je, da,
roča, širi, posojuje dobre knjige in časopise.
Tisk je dandanes velesila in žalibog, da te velesile tako dobro znajo vpo-rabljati zlasti verski nasprotniki. V politiki, v javnem življenju, v narodnem gospodarstvu, v leposlovju, umetnosti, trgovini, sploh v vseh strokah javnega in društvenega življenja je dandaVies tiskana beseda velikanskega pomena. Zato pa naj katoličani po želji sv. očeta rabijo tiska, da se bojujejo za svojo sveto in pravično stvar, da se povzdigne versko življenje, da se v vse družbe uvedejo vravnave, ki ne bodo nasprotovale božjim zakonom.— nom. —
DNEVNO DELO PIJA X.
Da nekoliko seznanimo naše čitalce z življenjem glavarja katoliškega krščanstva, poročamo v sledečem, kako živi sv. Oče. Pij X. vstaja zelo rano. Ko prihaja mladi Sili, komorni stre-žaj — nekoliko po S. uri — v spalnico papeževo, najde tega skoro vselej že sedečega na stolu in čitajočega brevir. Po 6. uri služi papež sv. mašo v malem, drugi dan po njegovem'vme-ščenju v nadsvečeništvo naglo pripravljenem oratoriju. Kapelica je hitro opisana: Nasproti okna je postavljen lesen altar, nad . katerim se nahaja na steni pritrjeno slonokosteno razpelo. Po trije bronasti svečniki stoje ob vsaki strani oskromne, iz lesa izrezane in pozlačene svetinjske skrinje. Altar počiva na preprogi, ki sega skoro v sredo dvorane; ob desni opazimo stransko mizico, na levi klečalo in pozlačen sedež. Od stropa visi krasen steklen lestenec iz Murana. Oprema zasebne kapele je v svoji celoti preprosta, ampak dostojna. Maša Pija X., pri kateri navadno streže njegov zasebni tajnik, traja približno pol ure. Ko odloži cerkveno opravo, poklekne papež na klečalo in opravi zahvalno molitev. Potem se poda sv. Oče k zajtrku, ki obstaja iz čaše kave, praženega kruha, sirovega masla in marmelade. Če vročina v jutrnih urah preveč ne pritiska, potem se poda Pij X. v vatikanski vrt na daljši izprehod v hladnih, senčnatih prohodih krasnega parka, občuduje cvetoče grede z njihovimi neštevilnimi raznovrstnimi rastlinami in se pri tem pogovarja z duhovnim, tajnim komornikom v službi in predstojnikom plemenitaške garde. Po navadi obišče posnetek Lurške jame, ki se nahaja v nekem vrtnem kotu. Po jutrnjem izprehodu, ki nikdar ne traja nad eno uro, se vrne papež v svoje zasebne sobane k delu. V njegovi delavnici čaka rešitve vsakdanje, vedno zelo obsežno število dopisov. Tem posvečuje sv. Oče določen čas, potem sprejema poročila raznih kongregacij. Pij X. nikakor ne trpi nemarnosti, in je zaklet sovražnik tte-rednosti, nepravilnosti ali netočnosti. Skozinskozi praktično nadarjen, ne prezre zbog svoje opazovalne zmožnosti najmanjše malenkosti. Nato se zglasi Msgr. Merry del Val, njegov državni tajnik, k predavanju in poroča Nj. svetosti o zadevah, ki se tičejo sv. stolice in tujih vlad. Potem se začenjajo javni ali zasebni sprejemi visokih prelatov ali imenitnih posvet-njakov, ki jih uvaja v papeško vzprem-nico Maestro di Caméra Msgr. Bisleti. Gotovi dnevi v tednu ali tudi v mesecu so določeni za avdijence velikega dvor nega upravnika monsignora Cagiana de Azevedo, za kardinale, predstojnike in tajnike raznih kongregacij, kakor za druge visoke dostojanstvenike. ^ač najbolj utrujajo papeža posebni sprejemi, ki se tako mnogoštevilno pode ljujejo. Avdijence škofov, opalov, prelatov, odposlancev in zastopnikov domačih in inozemskih skupščin so na dnevnem redu. Z vsemi se razgovar-ja podrobno, posluša njihove zadeve in jim daje svoj svet. Priljudnost Pija X. mu je že pridobila srca vseh. Kako izrazita radost v obličju vseh po taki avdijenci! Še predkratkim je neki star prelat iz gorenje Italije, pri-šedši iz avdijence, postal trenotek v predsobi nosilničarjev, da tamkaj spet odloži svoj višnjevi plašček, kakor je običaj. Medtem ko mu je njegov sluga pri tem pomagal, je bil prelat tako ganjen, da ni mogel zadržati svojih solz. Vprašan o tem, je prečastiti Monsignor odgovoril: “Ko bi bil ti tako srečen, da bi govoril s Pijem X, bi bil istotako ganjen!” Kmalu po 1 uri papež obeduje. Po zelo prepro stem obedu papež počiva v svoji spalnici, a nikdar ne čez eno uro. Potem spet moli svoj brevir in opravlja svoje druge posle. Ob 6. uri popoludne gre v spremstvu don Pescinija, bistroumnega mladega duhovnika, ki zastopa Msgr. Bressana v njegovi odsotnosti, v ložni hodnik tretjega nadstropja, kjer je neznan umeteljnik slikal stene z velikimi zemljevidi iz tedanjega časa, a Mantovani, Galli in Consoni so lepšali strop z okrasi in predstavami iz nadsvečeništva Pija IX. Navadno pričakuje papeža, bržko stopi v log-gio, kacih dvajset oseb, med njimi odlični Italijani ali tujci, ki so prišli v Rim, da smejo sv. Očetu poljubiti prstan. Medtem se pogovarja nekaj časa z vsakim posameznikom. Po avdijenci ostaja sv. Oče s svojim zasebnim tajnikom sam. Vrata v prehode se zapirajo ali ostajajo odprta, da se doseže več zraka; ampak potem zastraži vsak izhod po eh žandar, ki nikogar ne vpušča. Potem hodi papež gorin-doli ter se pogovarja s svojim spremljevalcem. Dostikrat mu pri tem plavajo misli v lepe Benetke, ali pa občuduje slikarije na vapno in stensko
DELO IN KAPITAL.
O razmerju med kapitalom in delom piše v nekem detroitskem listu (The Gateway) Rev. Dr. L. A. Lambert, urednik newyorskega Freeman’s Jour-nala, ter pravi, da bi edini zdatni od-pomoček za štrajke nudilo deželno razsodišče, kateremu bi se taka raz-porna vprašanja predlagala in čegar razsodki bi se uveljavljali s pomočjo vse vladne oblasti Združenih -držav. Father Lambert misli, da bi se morala taka težavna vprašanja izročati v reševanje ne krajevnim oblastvom, kakor sedaj, nego zavezni vladi, ki ima edina pripomočke za primerno in zdatno uveljavljanje razsodkov ali sklepov razsodišča. Piše namreč: “Naša dežela ne bo nikdar srečna in mirna, dokler se delavsko vprašanje gotovo ne reši. Doslej so se razne države pečale s tem vprašanjem; in s kakim uspehom? Z nikakršnim. Štrajki se utegnejo napovedati vsak čas, za občinstvo nastanejo spet neprilike, za kupčijo slabi časi, nasilje bi se spet izvrševalo, prospevanje nehalo — tisočera zla bi sledila štrajku. Štrajkarji priznavajo, da ni mogoče nobenega štraj ka izbojevati uspešno, če se ne zabra ni drugim, zasesti njihova mesta. Ako bi se moglo skupaj zbrati ves denar, ki se izgubi pri uničevanju lastnine, pri mezdah unijskih delavcev, da niti ne omenjamo izgube njih težkoprislu-ženih prispevkov k štrajkarskemu skla du in škode za občinstvo in izgube za kapitalista, potem bi videli, da bi za iste denarje lahko mnogi, prav mnogi delavci lastovali svoja domovanja in mnogi kapitalisti plačevali boljše plače... Jaz krepko priporočam, da se štrajki proglase narodnim, to je, deželnim geslom ob volitvah. Ali je to storiti mogoče? Brez dvoma je mogoče in storiti bi se moralo. Zato naj se stori na tako krepak in zdaten način, da postanejo štrajki nemožni, v korist obema, kapitalistu in delavcu, in predvsem v zaščito občinstva.”
Mnoge in očividne ovire so na poti vsacega tacega načrta, kot ga predlaga father Lambert. Pa tistih se ne dotika, nego se zadovoljuje s svojim namigljajem, kako bi se primerno rešilo to vprašanje, ki n. pr. v slučaju velikega premogarskega štrajka pred nekaj ni bilo le krajevnega pomena, nego se je prav tesno dotikalo dejanja in nehanja ljudskega po vsej deželi. To je bilo v resnici deželno geslo ali, kakor pravimo po angleško, “a national issue”, in kot tako je pri-poznal isto predsednik Roosevelt, ko je imenoval posebno komisijo, da nastopi kot razsodišče. Father Lambert primerno vprašuje; “Ali ni mogoče ustanoviti najvišjega sodišča za raz-sojevanje delavskih vprašanj, čegar odloke bi bile sklepčne, čegar odloke bi krila in uveljavljala zavezna vlada, če treba, tudi s pomočjo armade? Če ima ali kapitalist ali delavec kako pritožbo, naj skličeta shod svojih uradnikov, da skrbno pretehtajo vzrok pritožbi. Potem naj se posvetujejo z nasprotno stranko, predlagajoč ji svoje takozvane pravične zahteve. Če se zahteve zavrnejo, naj dotičniki tupatam protestirajo in predlože zadevo onemu najvišjemu sodišču, ki ima deželno sodno oblast. Po vloženem protestu se vse delo ndaljuje kakor navadno pod istimi pogoji; po razsodku, proti kateremu ni nobenega priziva, se mora oškodovana stranka odškodovati po drugi. Toda kapitalist mora stati pred tem sodiščem — ne kot ljubljenec s predpravicami, ampak kot njegov sobrat delavec, na popolni jednakosti. Razsodku se mora pokoriti — ako ne, ga k temu prisili zavezna vlada.”
000 oseb. Večinoma se izseljujejo Spanci v Južno Ameriko.
Restavracije brez natakarjev so najnovejše v New Yorku. Gost pride v restavracijo, izbere si iz karte jedila in pijače, miza pred njim izgine v globino in nakrat se zopet dvigne predenj obložena z zahtevanimi jedili in pijačami. To napravo je iznašel neki Mr. Murray.
Iz Peterburga poročajo, da je povodom rojstnega dne prestolonaslednika Aleksija vročila Steseljeva soproga v dvorni pisarni prošnjo za pomilošče-nje njenega soproga. Ker do danes ni došlo nikake rešitve, zato se sodi, da prošnja sploh ne bo uslišana.
Švicarski zrakoplov, ki se vodi. Švica dobi nov zrakoplov, ki se vodi. Gradi ga popolnoma tajno inženir Li-wentaal ob Ženevskem jezeru, ki je dolgo časa sodeloval z Zeppelinom. Zrakoplov se bo zval “Geneve” in se bo vzdržal 72 ur v zraku. Stal bo le
200,000	frankov. Oborožen bo z mi-traljezami in bo imel metalca svetlobe.
Železnice z električno močjo. Av-stro-ogrski železničarski list poroča,da je železniška uprava resno sklenila pri četi s porabo električne moči za železnice. Najprej se poskusi na progi Attnang-Selzhal, potem pridete na vrsto progi Arlberg in Opčina-Trst. Ti kraji so zelo strmi in je tam mnogo predorov, v katerih je premogov dim kaj neprijeten. V Trstu bodo napravili veliko električno centralo s parnimi stroji, drugod pa se bodo porabile vodne moči.
Jajc porabijo povprečno na dan v New Yorku po dve na posamno osebo.
V neki tovarni v Longmontu, Cah, napolnijo vsak dan 40,000 konvic grahom. Delo izvršujejo stroji.
2,000,000 sežnjev lesa potrebujejo na leto za izdelavo časopisov, ki se tiskajo v New York City.
Anglija pošilja na Kitajsko vsako leto 6,000,000 funtov zgoščenega mleka in 5,000,000 funtov suharja (biscuit).
Da se brzovlak ustavi, treba dvakrat toliko sile, nego da se premakne, Turčija ima največ starih ljudi v sorazmerju s prebivalstvom.
Mnogo stanejo pogrebi mesto New York. Pogreb vsacega neznanega mrliča stane $32.50, in tacih mrličev prihaja v mrtvašnico na leto okoli 9,400.
Vodljiv zrakoplov dobi tekom tega leta tudi avstro-ogrska vojska. S sestavo tega zrakoplova se ukvarjajo vojaški inženirji.
Čez pol milj ona za narodne namene. Bivši češki poslanec J. U. Dr. Vaclav grof Kounic je daroval svojo palačo v Brnu v ceni čez 600,000 K, da bodo imeli v nji brezplačna stanovanja in hrano češki visokošolci.
okrasje, časih se pa tudi ozre na Rim dolžnost je, da deluje pozitivno, da na-1 in okolne holme.
Pij X. “Berlinger Tagblatt” poroča: Škofu Burklu je rekel v zasebni avdijenci papež: Ko bi si ne nasprotovala pojma biti papež ‘in biti prost, bi najrajše šel v Ameriko in tam živel. Živahno je tožil za Benetkami in rekel, da misli, da ne bo več dolgo živel.
Izseljevanje na Španskem zadnja leta grozno narašča. Zapustilo je Špansko leta 1906 122,000, medtem ko se ni izselilo s Španskega leta 1904 niti 40,-
ANGLEŠČINA V 3 DO 6 MESE-cih. Lepopisje, slovenščina in računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna šola, Box 181, Station B, Cleveland, Ohio.	6mo.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1Tri N. Broadway, Joliet, 111. KJE JE GEORGE NOVAKOVIČ, rodom Hrvat in neoženjen. Poživlja se, da se tekom 40 dni zglasi na spodaj podpisanega, pri kojem je bival dlje časa na hrani, a ne da bi plačal ter neznano kam odkuril. Če se ne zglasi v imenovanem roku mu bodejo njegove stvari na javni dražbi prodane. John Peryon, Aurora, Minn., Box 252.	38—8t-
SLOVENSKI, DOBRO IZVEŽBANI BRIVEC dobi službo pod ugodnimi pogoji pri John Farley, Eveleth, Minn.	2t
NA PRODAJ HIŠA Z 11 SOBAMI Prostor za 3 družine ali za boarding house. Mehka in trda voda pri roki; plin in elektrika. Med Ruby in Marble Sts., 905 N. Hickory St., Joliet. Vprašajte za pogoje v hiši, ali pa pri Dr. L. Munch, nad First Nat’1 Bank, Joliet, 111.
Poljaki v Zapadni Nemčiji. Poljski element se v prusko-vestfalskih indu-strijalskih okrajih, silno množi. Leta 1861 so našteli tam le 16 Poljakov; leta 1890 jih je bilo že 31.000; leta 1893 — 55,000; 1897 — 105,000 in danes jih je okrog 320,000, ki so večinoma zaposleni v tamošnjih rudnikih in premogovnikih. Poljaki imajo seveda tudi mnogo svojih društev, katerih je skupno baje okolu 400.
Kongres slepcev. Začetkom t. m. je zboroval v Manchestru kongres slepcev. Udeleženci so bili iz vseh evropskih držav, ‘pa tudi iz Indije, Avstralije, Amerike in Japonske. Predsednik Royle je pozdravil udeležence, ter humoristiško obžaloval, da ne more vseh videti. Potem se je razpravljalo, kako naj vlade posameznih držav skrbe za slepce. Konštatiralo se je, da živi največ slepcev na Angleškem, kjer so jih našteli približno 40,-000. Zvečer so priredili slepci koncert s petjem in humoristiškimi deklamacijami.
Letošnjo razstavo v Pragi, katere se udeleže tudi slovenski trgovci s posebnim vlakom, je priredila trgovska zbornica v Pragi. V njenem ozemlju je 110 obrtnih in veleobrtnih podjetij, ki plačajo okrog 12 milijonov K dohodninskega davka, t. j. polovico tega dvka v češkem kraljestvu in skoro 1-7 cele Avstrije. Tu se nahaja največji mlin, največja sladkornica, največja tiskarna, največja strojarna, največja tovarna za vagone, največji premogo-kop, največja mlekarna, največja apretura perja, največje tovarne za voščeno platno, perilo, ovratnike, obutje, rokavice, celuloidno blago, čokolado, prekajeno blago, sodovko itd. na Avstrijskem. Te tovarne so vse v čeških rokah.
POZOR, SLOVENCI
Rojakom priporočam svojo
Etino SLOVENSKO BRIVNICO V JOLIET, ILL.
Delo jamčim.
Jok Svaiger
1005 N. Chicago St
o. w. Brosva, pril*	Pu-jnsr, p odpre
W. G. Wilcox, kasir.
\
louai
Kapital $100,000.00.
BiRBER UIBUlNa. OJjIET.ILL. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjen* pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, k; je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam. ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki j» bila uložena šest mesecev.
Ta banka je odprta od 9. ure z jutru ' pa do 4 ure pop.
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
zjor se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. SkiofT,
N. W. Phone 609.
(130 N. Hickory St,	Joliet
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dalj po zelo znižani ceni.
Zelika zaloga vsakovrstnih barv, oljev n firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Chloago telet. 2794	telet. N gg 7.,
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chioago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Brewery. Rojakom se toplo priporočam
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, HL
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
--- 1
Citajte rojaki!
Znano je, da se z amer ¡kanskim kmetijstvom doseže imovitest, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupa-jejo zemljo, vstanovljajo naselbine — vasi, trge, mesta —, pomagajo si medsebojno, postanejo imoviti, neodvteaš, čislani, ter ohranijo in širijo narodnost svojo. Čas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmctijstMi v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenske naselbine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijet-no bodočnost sebi, dragi rodbini svoji in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemljo, in imamo izvrstni svat za naselbine, kjer je zdravo podnrMn. dobra voda, in blizu velikih mest, kjer se vse lahko in dobro proda, kjer je industrija živahna, in delavec ima denar, ker polovico več zasluži kot na jugovzhodu. Pišite na:
Brunshmid, Olbina & Rovnjak,
708 S. 10th St., Minneapolia, Ml—
Očistite jetra Flexer’s Pink Liver I»ills
čistijo jetra zdravijo nered in aa basanost. Urejujejo prebavne orga ne. Cena po pošti ali v naši Iekarr 25c škatljica.
FLEXER & REICHMAN!
LEKARNARJA.
Cor. Bluff and Exchange Street! JOLIET, ILL.
Filip» Hiloler
Northwestern Phone 1422.
1014 bk Chicago St, Joliet III.
priporoča rojakom tvojo
Dobro delo g* jamči. Delojh urno. ker d» dva briroa «h-dno pri rekT-
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec julij 1908
Ime, številka in kraj društva.
1
O
m
*(/)
O
cn
G
47
>N
a
o

G
N
G
>
G
73
O
>f/i
o
Ph
rt
CJ
rt
G
>
2
N
•G
u
>
rt
N
rt
i?
O
-o
G
JN
'S
•o
rt
>u
rt
’S.
►o
4>
>
O
U
1. Sv. Štefana, Chicago, 1111		143	19	$ 105 45	$ 10 95	$ 200	$	$ 5 m	$ 1 75		Í 60					—		$....
2. Sv. Jožefa, Joliet, 111		247	109	196.55	59.65	2.00		8.00	1.50		.60		), •. • , ,	$ ! 125.75 268.30	? 		
3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111		103	45	78 45	25 40	50		200			.15					
4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn		85	29	67.05	12.80			1.00								lUo.MJ fin «i		
5. Sv. Družine, La Salle, 111		124	37	101.35	17.25			300								.70
7. Sv. Jožefa, Pueblo, Colo		330	165	258.45	64.25	100		2.00			.30		.... v .			
8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111		94	33	78.35	18.05	.50							......	JfcO.UU 96 90		
10. Sv. Roka, Clinton, Iowa		7	7	7.10	3.40									in sn		. ...
11. Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111		29	13	25.00	5.35		3.90							34.25		
12. Sv. Jožefa, Forest City, Pa		248	98	201 10	49 80	50		800			.15				*	
13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn		56	21	45.20	10.15			1.00						¿oy.oo 56.35				....
14. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont		124	53	107 00	28 45	.50		2.00			15				’	
15. Sv. Roka, Allegheny, Pa	.’....	104	39	78.90	19.60									lJö.lu 98.50	......	
16. Sv. Jožefa, Virginia, Minn		199	78	157 95	34 90	.50		1.00			.15		298.90			
17. Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark		30	11	27.90	5.60									33.50		
20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich		37	19	28.65	7.70									36 35		
21. Sv. Jožefa, Federal, Pa		1Ü4	52	82 15	24 65	1.50		3.00			45			111 75		
23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio		44	23	35.80	10.30			1.00						4710		
24. Sv. Barbare, Blocton, Ala		19	8	17.35	3.95									21.30		
	341	109	227.80	46.60	2.50		5.00	5.25		75			9A7 on		
	207	73	159.15	41.80	.50		1.00			15			909 (f\		
	368	108	280.30	53.15	2.00		7.00			.60			,VJW		
32. Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash		50	20	45.80	10.30			1.00					.... . .	*3 * J.UJ 57 10		
33. Matere Božje, Pittsburg, Pa		128	13	84.45	5.40			1.00	.50					Q1 3$		
	74	7	57 65	4 50	50		200	.25		.15		’			
39. Sv. Jožefa, Riggs, Iowa		19	7	16.20	2.80									uj.Uj 19.00		
40. Sv. Barbare, Hibbing, Minn		108	24	84.05	14.80										98.85		
41. Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa		89	16	68.50	6.30									7 d «n		
	71	27	58.90	10.40			1.00	50					7f» fin		
43. Sv. Jožefa, Anaconda, Mont		S3	12	45.60	7.85								.90	53.45	.90	
‘44. Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111		173	42	135.05	19.80	;. . .		......						154.85		
45. Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont		23	12	20.20	5.45			1.00						26.65		
46. Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y		36	6	24.40	2.35			......						26.75		
47. Sv. Alojzija, Chicago, 111		60	3	41.25	1.05			1.00						43 30		
49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa		38	8	26.60	3.25									..	29.85		
	125	32	95 30	16.25	50	.	1.00	1.75		.15			1 14 QC		
51. Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich		32	10	23.00	6.90									29.90			
	76	29	45 10	11 75	50		2.00	.25		15			5Q 75		
53. Sv. Jožefa, Waukegan, 111				240	61	182.60	24.60	1.00		8.00			30	200		216 50		2.00
	112	17	83 40	7 65	2.00		5.00	1.00		60			00 65		
55. Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo		45	9	36.65	4.85	1.50	3.90	8.00			.45			55.35		
56. Sv. Jožefa, Leadville, Colo		155	20	116.75	11.40									218.40	128.15	218.40	
57. Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y		97	12	54.05	5.50	.50		1.00	.75		.15			61.95		
58. Sv. Jožefa, Haser, Pa		98	26	71.25	14.20	.50		2.00			15			gglp		
59. Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn		232	41	169.70	16.70			1.00	.50					18790		
	S3	12	41 70	6 25	50		1 00			15			do fo		* "*
61. Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O		57	16	47 90	8.65	1.00		200			30			5q		«...
62. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111		18	1	12.05	.35									12.40		
63. Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio		113	21	72 85	9 05	1.00		200	1.00		.30			86.20		
64. Sv. Jurija, Etna, Pa		49	10	30.05	3.65									33.70		
65. Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss		141	19	93.65	12.30	1.50		5.00	1.50		.45					114.40		
66. Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio		33	11	22.50	4.85					... 4			30.15	27.35	30.15	
67. Sv. Nikolaja, Steelton, Pa		38	11	33.30	4.70	1.00			2.00			.30			41.30		
	112	9	90 05	3 95	.50		2.00	.50		.15			07 15		
69. Sv. Jožefa, Great Falls, Mont		20	■ 5	17.00	3.25									20 25		
	60	14	42 00	7 60	1.00		9 nn			.30			52 00		
71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa		34	9	27 40	3 65			2.00						33 05			
	86	13	67 30	4 75				9 nn	300					77O5	• «> »	
73. Sv. Jurija, Toluca, 111		30	7	24.75	2.75			1.00	.75				.90	29.25	.90	
74. Sv. Barbare, Springfield, 111.			43	13	30.10	7.45					«...					37.55		
75. Vitezi sv. Martina, La Salle, 111		57	12	44.60	5 95			1.00						51 55		
76. Sv. Jožefa, La Salle, 111		20	4	14.15	2.45								63.95	50.00	30.55	
77. Marije Vnebovzete, Forest City, Pa		117	23	91.40	11 65			4 nn	.50					107 55		
78. Marije Pomagaj, Chicago, 111			83		tl Qt	50		1 m			15			53 60		
79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111		92	21	71.80	9.50	2.50		9.00	1.50		.75			95.05		
80. Matere Božje, So. Chicago, 111			65		48 65			Ann						52 65		
81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa			71		56 35									56 35		
83. Sv. Alojzija, Fleming, Kans				84	14	66.80	9.95	.50		1.00			.15			78.40		
84. Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich		94	2	65.10	.75	2.50		7 00			.75			76.10		
85. Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio			26		19.70			1 no						20.70		
86. Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo			17		13 20	50		t nn			15			14 85		
87. Sv. Antona Pad., Joliet, 111		66	15	52.70	9.25	3.00	7.80	6.00	3.00		.90			82.65		
88. Sv. Alojzija, Mohawlj, Mich		39	1	29.00	70			5 00						34 70		
89. Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa				47	6	31.40	2.25	.50		1.00	.25		.15			35.55		
90. Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr		5		4.45										4 45		
91. Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa		52	12	39.35	5.55	.50		4.00	.50		’ .15			50.05		
92. Sv. Barbare, Pittsburg, Pa			26		?0 30			1.00						21.30		
93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn		58	1	45.30	.70									4600		
94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..	33	7	27.15	6.15	1.00		4.00	.50		.30					39.10			
95. Sv. Alojzija, Broughton, Pa		57	16	46 50	8 55			200						57.05		
961 Sv. Barbare, Kaylor, Pa	c		28	5	23.20	2.55	.50		3.00			.15	• • t •		29.40		
97. Sv. Barbare, Mount Olive, 111		48	6	35.55	4.40	.50		1.00			.15				41.60		.j,.
98. Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111		27	2	21.45	.85			1.00					l.O)	23.30	1.00	
	23		13 60												1.75
101. Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio		23		18.40											18.40		
102. Novi Dom, Newark, N. J			7	12	6.35	7.85	.50	.	4.00	.50		.15		1.25	19.35	1.25	....
	43	10	30.70	7 gq	.50 			200			.15			41 30		
104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo			37		28.6C			1.00				....		29.60			
		24		10.95									10 95		
		23		11.95			200						13 95		
	11		10 20					.					10.20		
		24		13.4S	.50		1 00			.15			1510		
	17		12 30				1.00		'				13 30		
	S		6 15									—	6.15			
111. Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio			. 14			7.55			1.00							8 55		
	8f	33	68 40	16 2C									A4		
	4C		31.8C	3v			2.0C		_		* ■ "	.... . ,	3d 1 5			
		lf		14 4C							* " * *			14 40		
115. Sv. Veronike, Kansas City, Kans			49		34.5C	1.5C		soc			~45			41 45		
				 44T									1.00		3 40		
118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y		ie		12.1C										3.1C	12.10	3.1C	....
119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111			lf			 11.3C			12 0C						23.30		
120. Sv. Ane, Forest City, Pa			ie		8 30									830			
121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.,			k			7.5C	. 9.0(			18.0C			2.71	....	..	37.2C		 		...
Skupaj		7268| 249!		>$ 5,530.35|$ 1,323.25|$ 52.0C			)$ 15.60|$212.0C		$27.50|			|$15.45|$ 3.00|$618.55|$ 7,509.90|$286.2					$4.4f
PODROBEN PREGLED DOHODKOV MESECA JULIJA 1908.
Plačanega od društev skupno.$7509.90
Kredit društev .......... 3.00
Dolg društev ............ 286.26
Naloženega društvom za—
moški asesment ...........$5530.35
ženski asesment .......... 1323.25
pristop .................... 52.00
znake ...................... 15.60
rezervni sklad ............ 212.00
poškodnino ................. 27.50
vrhovnega zdravnika ........ 15.45
zaostali dolg ............. 618.55
Preveč plačali ................ 4.45
$7799.15
$7799.15
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV V JULIJU 1908.
Preostanek 1. julija 1908... .$94,892.72 Plačanega od
društev ......$7509.90
Plačanega za obresti od zemlj. posojil .......... 240.00 7,749.90
$102,642.62
Izplačana posmrtnina.....$	6350.00
Izplačano za razne stroške. 275.09 Preostanek 1. avgusta 1908.	96,017.53
$102,642.62
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K, Jednote.
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA JULIJA 1908.
Izplačana posmrtnina za—
Franceta Kozjek ................................$1000.00
Janeza Turak (preostali del) ..................   400.00
Ignacija Zajc ................................... 500.00
Janeza Pugel (del) ............................   400.00
Franceta Zlatoper .............................. 1000.00
Frančiško T. Miller ............................. 500.00
Katarino Perše ..................................	500.00
Katarino Krašovec .............................   500.00
Janeza Artičan (del) ............................ 550.00
Alojzija Lavše ................................. 1000.00
$6350.00
KATRICA.
(Resnična povest. Za “Am. Sl.” redil Rev. John Z.—)
pri-
Amerikanskemu Slovencu za tiskovine do 1. julija 1908
$58.00, za glasilo do 30. junija 1908 $75.00....$ 133.00
John R. Sterbenz za tiskovine in znamke od 1. jan. do 1. avg. 1908 $4.54; vožnja iz Calumeta v Joliet in nazaj ob pregledu polletnih računov 28. julija $26.20; zamuda pet dni $20.00: .................................
Nadzornikoma A. Golobitsh in Geo. Stonich za zamudo enega dne 28. julija ob pregledu polletnih računov
Izdatki glavnega tajnika za poštnino in potrebščine v juL Skupni stroški v juliju 1908............................
50.&4	
8.00	
75.00	
8.25	$ 275.09
$6625.09	
Mož je bil bogat. Sfeča se mu je smejala. Imel je cvetočo trgovino, razkošen dom in več krasnih hčera; ali odkar se je pred kakimi tridesetimi leti poročil s svojo protestantsko ženo, je bil popustil vero svojih otroških let in je postal odpadnik. Poslej nikdar več ni šel k sv. zakramentom. Vendar pa je svoje hčerke pošiljal v samostansko šolo, da so bile versko vzgo-ene; vrhu tega je imel tudi dve pobožni sestri, ki sta bili nuni in ki sta vsa ta leta neprestano moledovali nebesa za spreobrnenje svojega brata. Ali doslej je bilo videti vse zastonj.
Ako je koga izmed svojih otrok trgovec imel rajše kot ostale, je to bila njegova črnooka kodrasta Katrica; in Katrica je bila v celi družini najpobož-nejša in najlepšega zadržanja, in obo-žavala je svojega očeta.
Ko so potekala leta, in se je Katrica razcvetela v mlado ženo, jo je kot gorečo katoličanko v srce bolelo, da je njen oče odpadel od vere. Njena mati nikdar ni bila katojičanka, in Katrica je trdno verovala, da še postane, ker je tako dobra, in Bog jo zato poplača. Ali pomisliti, da je bil njen dragi oče toliko let katoličan in da zdaj na stara leta cerkev bolj in bolj sovraži, mesto da bi se vrnil vanjo — to jo je britko bolelo v dno srca. In brezvspešno je bilo govoriti o tem. Vsako drugo stvar je rajše poslušal, o veri se pa pred bogatim trgovcem še črhniti ni smelo.
Nekega dne Katrica naznani svojemu očetu, da bo šla v samostan. Ko bi mu bila strela udarila z jasnega neba pred noge, bi ga ne bila mogla bolj prestrašiti. Zmerjanje, grožnje, solze, objemi in prošnje—vse je bilo zastonj, in po mnogih neprijetnostih Katrica vstopi v nekem sosednjem samostanu novicijat. Po tem dogodku pa je trgovec postal še trdovratnejši in ne-dostopnejši kot poprej; vkljub temu pa je svojo hčerko še vedno ljubil in ni si mogel kaj, da bi je sem pa tje ne šel obiskat. In po vsakem obisku je bil bolj prepričan, da je popolnoma srečna. Vere se pa nikdar niti dotaknila ni, ali skrivaj je pa neprenehoma molila za njegovo izpreobrnenje.
Nekega dne trgovec dobi novico, da je ona bolna in se nahaja v samostanski bolnišnici. Odhiti k njeni postelji in jo najde v resnici jako bolno. Na njegovo željo pokličejo najizurjenejše zdravnike ter jo založe z najboljšimi zdravili. Preskrbe ji vse, karkoli poželi in kar denar premore, da ji zboljšajo bolezen, ali zastonj! Postajala je vedno slabša. Vsa njena družina jo je obiskovala in na njihova skrbna vprašanja so zdravniki le odgovarjali: Je težko kaj reči;” vsakemu drugemu pa so dejali: “Ne more dolgo živeti.” Katričin oče je molče postajal o-krog postelje, in srce mu je težila globoka žalost. Bel kot lilija je ležal njen bledi obraz na blazinici, in njena ljubka kodrasta glavica se mu je zdela tako neizrečeno draga, da je mislil, da bi ne mogel prenesti neizmerne izgube.
“O Katrica!” je tožil, “nikar ne umri, dete moje! Tega bi jaz ne mogel prestati!”
Odprla je svoje črne oči, in njene ustnice so se pregibnile. Zroč mu naravnost v obraz je šepetala razločno: "Ne bom umrla, ata, če se vi vrnete v cerkev in bodete dober katoličan.” “O, bom,.Katrica, bom,” je ihtel oče; obljubim ti, da bom, tako mi Bog pomagaj!”
Bled smehljaj se je prikradel na Ka-trično obličje. Smrtni strah in bleda mrtvaška barva sta izginjali. Zaprla je svoje oči, njen oče pa je dolgo in molče še klečal ob njej in pri Bogu obljubil, da bo njegovo življenje v pri hodnje čisto drugačno. Pridejo zdravniki, potipljejo njeno žilo, in obrazi se jim zjasne. Namignejo očetu v drugo sobo.
“Stvar se je obrnila na boljše,” mu pravijo. “Prestala je krizo. Pustili bomo naravo, da izboljša njeno stanje, Trda ji je predla za življenje.”
On ni odgovoril ničesar; ali njegovo srce mu je pa povedalo, da ve več kot pa zdravniki.
Katrica je ozdravela. Njen oče je spolnil svojo obljubo, in ko je ona spet mogla vstati, pride k nji in ji pove, da se je spravil z Bogom; vrnil se je v hišo svojega Očeta.
Katrica še vedno živi, kakor tudi njen oče, ki je ostal stanoviten in goreč katoličan. Več kot ena mramor-nata spominska plošča priča (njemu v nevoljo) o njegovi dobrodelnosti in ve likodušnosti napram hišam božjim in siromakom; ali on pričakuje svoje zadnje ure verno in ponižno ter pomaga kjer more, svoji hčerki pri njenem vz višenem poklicu in poravnava za leta, ki jih je prebil zunaj hleva.
Slika v oni špitalski sobici pa je ne izbrisno vtisnjena v spomin očetu in hčeri in zapisana je pri angelih božjih v nebesih. —
Kdo bi ne uvidel apostolskega dela ki je bilo tukaj izvršeno?
Več premore molitev kot pa se te mu svetu sploh sanja. Molite torej hčere, ako je vihar zmote s svetom vred odtrgal vaše stariše od stare sve te cerkve. Molite za njihovo spreobr nenje, in poplačana vam bo vaša vera,
Emil Bachman
580 South Centre Avenue.
Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih «J znakov (badges), regalij, kap, m zastav. Velika zaloga vseh pc trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potret» uje*, kaj za društvo. Pišite slovenska Ka tolog na zahtevanje zastoni.
Fr. Bambich
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
'«►t S
> f»
priporočata rojakom fino “Elk Brand” pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke. Rojakom se priporočava v poset N. W. Phone 406.
POZOR, ROJAKI! urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, n
Pozor Rojaki!
Novoiznajdeno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri naročbi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69	Cleveland, Ohio
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži« najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
(0X2 N. Broadway..JOLIET, ILL
Ustanovljena 1871.
Of Joliet Illinoia.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uioge ter pošilja denar na vse dele aveta.
J. A. HENRY, predsednik.
C. H. TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER,
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
“The H. S ” lic. in “Meenclaii” Sc.
Na di^bno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson Street
Joliet VL
Imenik podrejenih društev Kranjsko - Slovenske Katolilke Jednote.
1.	Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: 'John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
«. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, IH. Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: B. J. Chulik, 711 N. Chicago St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnik John Lovšin, bx 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vr-ii 4. nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Freds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
S. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; deiegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10.	Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje !se vrše vsako tretjo nedeljo.
11.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Mart. Zelenšek, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat: Alf^“S Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
18.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. Zallar, Jr._, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
18.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St.; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625. Hatfield st, Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec,
1 Peach Alley, Allegheny, Pa.; delegat: Mat. Klarič, 4708 Hatfield St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
80. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat. Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
Sl.	Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. 'Predsednik:	John Krek; tajnik:
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
85.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos. Jarc, 1126 E. 61st St., N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
82.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
83.	Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsed.: Jos. Ivanošič, 4925 Hatfield St.; tajnik: Anton Mišica, 528 Butler street; delegat: Jos. Pavlako-vič, 54 Lou Road, Sharpsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
88. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 5th St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Towa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 — 3 ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.
Predsednik: John Bojane, 571 Butler street; tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159)4 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: J. A. Pibernik, 172 Fredrick st.; delegat,: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja prvo nedeljo v mesecu.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, B6x 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh., Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —-90th st.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St., Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, III. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49. Društvo Jezus Dober Pastir, Rud. Požek, 201—57 St.; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Plum Alley. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
vsako četrto nedeljo.
50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik:	Frank Malich, 271 High Street, Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra in Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik; Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajtaik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat; Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: John Umek, 1414 Mc Abater ave.; tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik: Mart. Pavlišič, box 41; tajnik in delegat:	M. Krašo-
vec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinko Riedl, 13 Scholes St.; tajnik: J. Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr. Demšar, Box 66; delegat: Ant. Rozina, Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik: P. J. Srnovršnik, Box 750; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; tajnik: Jos. Rudolf, Box 76; delegat: Martin Pirman, Box 62. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društv,o Vitezov sv. Mihaela, Youngstown,'!Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John. Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Brad-
ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik:	John Jerina, delegat:
Fr. Drašler, Box 90. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šušteršič, 7713 Astell Place; delegat: And. Slak, 7733 Axtell Pl., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Geo. Novak, Jr.; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio, Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: Jos. Perico, 7114 Filber Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234 Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja »sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.: delegat:' Fr. Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urih, bx 441;
tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	.Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield,
111.	Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak. Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chi-
cago, 111. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Kat. Koenig, 50 W. 25 St.; delegatinja:	Ana
Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834 —10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat: Fr. Petrič, Box 14. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	-Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica:' Marija Flajnik, 4636 Hatfield St.; tajnica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo isv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Frank Zupančič, tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Fr. Špehar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Šikonja, Box 215; tajnik: Geo. Pintar, Box 96, Painesdale, Mich.; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe St.; tajnica: Amalia Bombach, 565—nth A.ve. delegatinja: Neža Ambrožič,'562 llth Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math. Judnič, 1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich, 518 Summit St.; delegat: Math Lav-rich, 131Ž Broadway. Mesečna seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk,
Mich. Predsednik: Jos. Butala; tajnik:	St. Lamut, Box 121; .dele-
gat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, 46 Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster St.; delegat: Ni1' a .j Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat: Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva,
Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St., Rankin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo./
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Drhštvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Kramer, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa. Preds.: Fr. Možina, Box 157; tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše - vsako drugo nedeljo.
96. Društvo sv. Barbare, Kaylor. Pa. Predsednik: Mat. Starešinič; tajnik in delegat : John Jelovčan, Box 60. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	- Društvo svr Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; dele-
gat: John M. Knez. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo.
98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Okoren; tajnik: Val. Pirc, 113 Central Ave., delegat: John Rrnulc, Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Predsednik: John Verhovec, Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Starič. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 — 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark,
N.	J. Predsednik in tajnik: Chas. Mi-skatovič, 335 — 15 Ave.; zastopnik: John Gosar, 719 High St, West Hoboken, N. J. Rpdne seje vsako drugo soboto v mesecu.
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Mrs. Mrhar, 402 S. 5 St., Brooklyn; delegat. Fany Pirnat, 344 E. 9th st. Mesečne seje vsakega 15.
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111. Predseds.: Marija Kremesec, 500 W. 18 Pl.; tajnica: Ter. Hočevar, 788 W. 21 St.; delegatinja: Tereza Kremesec, 504 W. 18 Pl. Seje prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Predsednik: Pavel Korenčan, Box 92; tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Jac. Joger, Box 286. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hickory St.; tajnica in delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box 131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
no. Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik:	Mav. Slatnar, 743
Cornell St.; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
in. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica: Ivana Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St.; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin, Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.
115.	Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
117.	Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls
N.	Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624
E.	Mili St.; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Preds.: Mary Kostelec; tajnica: Marija Zalar, 506 Moen Ave.; delegatinja: Ana Marentič. Mesečne seje četrto nedeljo.
120.	Društvo sv. Ane, Forest City, Pa. Predsednica: Mary Spec, Box 611; tajnica: Jennie Telban, Box 607; delegatinja: Jennie Svete, Box 617. Mesečne seje 3. nedeljo.
121.	Društvo Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.
122.	Društvo sv. Jožefa, Rock-springs, Wy.o. Predsednik: Matt Ferlič, 211 Sherman St.; tajnik: .Fr. Gosar, Box 523; delegat: Maks Keržiš-nik, Box 383. Mes. seje 2. nedeljo.
123.	Društvo sv. Ane, Bridgeport,
O.	Predsednica: Mary Perko, Box 57, Lansing, O.; tajnica: Jos. Hočevar, R.
F.	D. 2—11)4; delegatinja: M. Kovač, Box 101, Lansing, O. Seje 3. nedeljo v mesecu.
'.Y.YAV.V.V.YAV.V.V.YA'.V
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS
JAVJM IVOTAB

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko suoko spadajoča pisanja.
ji Govori nemško in angleško.
W.V.V.Y.V.YJV.,AV/.WW.
Na prodaj farme
v Wisconsin.
Zemljišča in farme v Marinette County, Wisconsin prodajem prav po ceni. Blizu cerkve, šole in dobrih potov. Za nadalnje pogovore pišite na lastnika: THEO. KERSTEN, ali pa pokličite po telefonu g. August Schoenstedt, Loughran Bldg., Joliet, 111.
Theo. Kersten,
CRIVITZ, WIS.
PozorRojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
1*1. B. ¡Schuster
Young Building
POZOR, ROJAKI!
Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ko želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga svojih sorodnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mlhdiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
572 Blue Island Ave. Chicago, III
NASLOVNIK
trgovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom,
JOLIET, ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.	I
BAMBICH FR., 920 N. Chicago St J Gostilničar.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI- | poroča slovenskemu občinstvu v | Jolietu. Velika zaloga. Nizke ce- | ne. 104 Jefferson St., blizu mosta. !
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago ^ st., blizo slov. cerkve. Prodajalna ^ moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških oblek.
FINK MATH, 500 Francis St. Stavbenik (contractor).
hREUND S. E., advokat in namestnik avst. konzula, 114 N. Chicago St., Barber Bldg.
GOLOBITSH ANTON, 805 N. Chicago St. Gostilna in dvorana
GOLOB JOHN, 608 N. Broadway. Izdelovalec kranjskih harmonik.
GRAHEK IN FERKO, 207 India:
St. Mesnica.
S. HONET, KROJAČ, 918 NORTH Chicago St, Joliet, 111. Šivam, po pravljam in čistim obleke. Po naj nižji ceni.
HO R WAT ANTON, 600 N. Chicago St. Izdelovalec cigar in trgovec * likerji na debelo.
JURIČIČ FRANK, 1001 N. Chicago St. Prodajalec moških oblek in obuval. Agent v« e h prekomorskih črt
J.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
KONESTABLO ANTON, 201 Jackson St. Krojač. Izdeluje, popravlja in gladi moške oble.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana
St. Gostilna.
WOLK & PRAŠNIKAR, 200)4 Ruby St. Krojača moških in ženskih oblek. Popravljamo, likamo in čistimo o-bleke po najnižji ceni.
SIMONICH IN STRUTZEL, 920 N. Chicago St. Trgovca z moškimi oblekami (up-to-date clothing).
STONICH GEORGE, 813 N. Chicago St. Trgovca z groccrijo, premogom in pošiljanje denarja.
TORKAR LOUIS, 30 Fairview Ave. Prodajalec zemljišč, lot, peska in kamenja.
VOGRIN ANTON, 307 Ruby St. Izdelovalec popravljalec čevljev.
VOGRIN ANA, 510 N. Bluff St., N. W. telefon 1727. Izkušena babica (midwife).
ROCKDALE, ILLINOIS,
MARENTICH ANA, 109 Moen Ave. Prva slovenska gostilna.
DERNULC & BUŠČAJ, 500 Moen ! Ave., slovenska gostilna.
SOUTH CHICAGO. ILL.
KOMPARE JOS., 8908 Greenbay Ave. Salun in prodaja šifkart.
PITTSBURG, PA.
NOLLE C., 5170 Butler St., ameriški hotel.
DINAN C. M„ 5151 Butler St. Prodaja vina in likerjev na debelo.
HOTEL REINHOLD, 5400 Butler St., R. Matuszewski, lastnik.
HOTEL DUBLIN. H. A. Dublin, last.. 5438 Butler St.
/VWWA,.W.WA,W/A,.V.V/.VAV.VA,.,AWAV.WA,A,^\^VWAWAWAVWAWVWi
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje, rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1907. nad 68 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,337,077 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
82,000,000 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi:
-	. • ' '	r- v/
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .............37,814,374	K
Posojila občinam in korporacijam ............. 2,048,214	K
Menice ................... 676,000	K
Vrednostni papirji......30,028,626	K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ............. 2,925,746	K
Čisti upravni	dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom — je omenjen dobrodelnim in občekoriat-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.

-6)
K. S. K.
-S/
JE D NOTA
Grganizovana v Joliet-u, 111. dne a. aprila 1694. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1808.
predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
H, podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo,-Colo..
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
JA. tajnik ...............Joti" Jarc, 1221 E. 60th St., N. E., Cleveland, O.
Blagajnik:................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewmg ave., So. Chicago, 111.
pooblaščenec:.............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik:...........Dr. Martin Ivec. 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 13264 Martin Rački, roj 1886, 13265 Anton Žunič, roj 1886, 13266 Jožef Beljan, roj 1880, spr. 24. sept. 1908.
Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 13267 Franc Jernejčič, roj 1868, spr.
24. sept. 1908.	Dr. št. 335 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 13268 Lovrenc Kuclar, roj 1885, 13269 Janez Knaus, roj 1883, 13270 Franc Gašperin, roj 1871, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 99 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 13271 Franc Pevc, roj 1890, 13272 Franc Železnikar, roj 1890, 13273 Jurij Zakrajšek, roj 1886, 13274 Anton Čolnar, roj 1880, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 116 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 13275 Janez Virant, roj 1886, 13276 Franc Teršelič, roj 1881, 13277 Jakob'Lekan, roj 1881, 13278 Jernej Jesen-’ šek, roj 1879, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 60 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 13279 Anton Godnjavec, roj 1870, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 119 članov.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 13280 Janez Dolenc, roj 1879, 13281 Janez Bobnar, roj 1875, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 87 članov.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 13282 Avgust Jakopič, roj 1878, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 12 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 13283 Janez Stalič, roj 1880, 13284 Jožef Dolenc, roj 1880, spr. 24. sept. 1908. Dr. št. 21 članov. PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3773 Marija Repoš, roj 1889, spr. 24.
sept. 1908.	Dr. št. 46 članic.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3774 Frančiška Zupančič, roj 1888, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 102 članice.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 3775 Frančiška Glavič, roj 1882, spr.
24. sept. 1908.	Dr. št. 79 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3776 Ivana Rožanc, roj 1890, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 42 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 3777 Katarina Čolnar, roj 1881, spr.
24. sept. 1908.	Dr. št. 23 članic.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 3778 Ana Novak, roj 1889, 3779 Alojzija Lekan, roj 1887, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Marije Čistega Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3780 Julija Milakovič, roj 1882, 3781 Amalija Colarič, roj 1875, 3782 Marija Mandli, roj 1869, spr. 24. sept. 1908.	Dr. št. 64 članic.
K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 3783 Ana Bobnar, roj 1885, spr. 24.
sept. 1908.	Dr. št. 18 članic.
K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3784 Ivana Logar, roj 1890, 3785 Marija Grželj, roj 1889, 3786 Katarina Lokar, roj 1888, 3787 Jerica Gruden, roj 1888, 3788 Ana Rožič, roj 1885, spr. 24. sept. 1908.
Dr. št. 23 članic.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 557 Jožef Lesjak, 18. sept. 1908.
Dr. št. 124 članov.
K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3160 Ignac Kaplja, 14. sept. 1908.
Dr. št. 247 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 7437 Jožef Progar, 15. sept. 1908.
Dr. št. 85 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10638 Jožef Molk, 17. sept. 1908.
Dr. št. 247 članov,
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12095 Janez Žalac, 8233 Jurij Skriva-• nič, 21. sept. 1908.	Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 11402 Ivan Bukovac, 7529 Jurij Kobe, 3707 Janez Jerman, 11958 Jakob Cimprič, 1810 Jurij Handler, 18. sept. 1908.	Dr. št. 65 članov.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10870 Jožef Ahe^ 9768 1 Frank Sopčič, 13031 Janez Jankovič, 11541 Anton Hrovat, 11722 Štefan Poželnik, 21. sept. 1908.	Dr. št. 171 članov.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1325 Matija Jaklič, 21. sept. 1908.
Dr. št. 108 članov.
Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12861 Franc Koželj, 21. sept. 1908.	Dr. št. 56 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 11635 Jožef Medved, 18. sept. 1908.
Dr. št. 246 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 4336 Franc Mlinar, 17. sept. 1908.
Dr. št. 105 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 1049 Peter Puhek, 21. sept. 1908.
Dr. št. 98 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 9084 Anton Gornik, 10372 Jožef Lunder, 17. sept. 1908.	Dr- št. 103 člane.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., 470 Elizabeta Šilc, 459 Marija Robida, 15. sept. 1908.
I.	dr. št. 165 članic.
II.	dr. št. 39 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 2556 Marija Molk, 17. sept. 1908.
Dr. št. 101 članico.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1614 Tealfeija Jaklič, 21. sept. 1908.
Dr. št. 8 članic.
Od društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., 2998 Amalija Mesec, 21. sept. J90g	Dr. št. 86 članic.
IZLOČENE ČLANICE.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 752 Barbara Puhek, 21. sept. 190Š.
Dr. št. 40 članic.
IMENA NAZNANJENIH DELEGATOV.
Društvo st. Štefana 1, Chicago, 111., Avgust Poglajen, Anton Gregorič. Društvo sv. Jožefa 2, Joliet, 111.: Anton Glavan, Janez Živec, Anton Fritz. Društvo vit sv. Jurija 3, Joliet, 111., Blaž J. Čulik, Jožef Klepec.
Društvo sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., ne pošlje nobenega delegata ker je v denarnih zadregah.
Dhištvo sv. Družine 5, La Salle, 111.: Rev. Alojzij Kastigar.
Društvo sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo.: Nikolaj Badovinac, Janez Adolsch. Društvo sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111.: Martin Kambič.
Društvo sv. Roka 10, Lyons, Iowa, naznanja, da ne more poslati delegata. Društvo sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Jožefa 12, Forest City, Pa.: Rev. Jožef Tomšič, Jožef Kmet, Vm-
Društvo sv? Roka 15, Allegheny, Pa.: Jurij Flajnik, Matija Klarič.
Društvo sv. Jožefa 21, Federal, Pa.: Janez Tavčer. _
Društvo sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar.
Društvo sv. Barbare 24, Blocton, Ala. ne more poslati delegata ker ima preveč bolnih društvenikov.	,	.	.
Društvo sv. Vida 25, Cleveland, Ohio: Janez Grdina, Mihael Skebe, Anton
Grdina, Dr. J. M. Seliškar.
Vrttvo sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, III: Martin Težak, Mihael Wardjan, Rev.
F. S. Šušteršič.	. _ _	,	_
Društvo sv. Petra 30, Calumet, Mich.: Pavel D. Špehar, Dr. Jožef V. Grahek,
Mihael šterk, Rev. Luka Klopčič.
Društvo Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash, ne pošlje delegata vsled prevelikih stroškov.
Društvo Matere Božje 33, Pittsburg, Pa.: Jožef Pavlakovič, Jožef Vranešič. Društvo sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans. ne pošlje delegata vsled velikih stroškov pri izplačevanju bolniške podpore.
Društvo vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111.: Jožef Kompare, Jurij Lajič. Društvo sv. Cirila in Metoda 45, East Helena, Mont.: Martin Ovniček. Društvo sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo sv. Frančiška Seraf. 46, New York: Jožef Rems.
Društvo sv. Alojzija 47, Chicago, 111.: Janez Vukšinič.
Društvo Jezus Dober Pastir 49, Pittsburg, Pa.: Rudolf Požek.
Društvo Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa.: Mihael Hušič, Franc Malič. Društvo sv. Jožefa 53, Waukegan, 111.: Fran Opeka, Franc Petkovšek, Rev. John Plevnik.
Društvo sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn. ne pošlje delegata.
Društvo sv. Jožefa 57, Brooklyn; N. Y., Janez Zupan.
Društvo sv. Jožefa 58, Haser, Pa.: Janez Tušar.
Društvo sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn.: Anton Erčulj.
Društvo sv. Janeza Krst 60, Wenona, 111.: Martin Pirman.
Društvo vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio: Janez Jerman.
Društvo sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio: Andrej Slak.
Društvo sv. Jurija 64, Etna, Pa.: Janez Škof.
Društvo sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis.: Matija Štiglic, Franc Frančič. Društvč sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio ne pošlje delegata.
Društvo sv. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo. ne more poslati delegata ker je v finančnih zadregah vsled prevelikega števila bolnih društvenikov. Društvo sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa.: Anton Tome.
Društvo sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn.: Jakob Petrič.
Društvo sv. Barbare 74, Springfield, 111. ne pošlje delegata ker je imelo preveč stroškov vsled bolnikov.
Društvo vit. sv. Martina 75, La Salle, UL: Janez Novak.
Društvo sv. Jožefa 76, De Pue, 111. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa.: Franc Končar.
Društvo Marije Pomagaj 78, Chicago, 111. ne pošlje delegata vsled preslabih finančnih razmer.
Društvo Marije Pomagaj 79, Waukegan, III.: Franc Petrič.
Društvo Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa.: Janez Bojane,
Društvo Marije Čistega Spočetja 85, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete.
Društvo sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111.: Matevž Lavrič.
Društvo sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.: Nikolaj Erdeljac.
Društvo sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa.: Anton Hotujec.
Društvo sv. Brbare 92, Pittsburg, Pa.: Janez Okovič.
Društvo sv. Alojzija 95, Broughton, Pa.: Florijan Debelak.
Društvo sv. Barbare 96, Kaylor, Pa.: Janez Jelovčan.
Društvo sv. Barbare 97, Mount Olive, 111. se ne udeleži zborovanja po delegatu vsled prevelikih stroškov.
Društvo sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111.: Janez Dernulc.
Društvo sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio: Jožef Svete (isti ko za društvo štev. 85.)
Društvo Novi Dom 102, Newark, N. J.: Janez N. Gosar.
Društvo sv. Ane 105, New York: Janez Zupan (isti ko za društvo štev. 57). Društvo sv. Genovefe 108, Joliet, 111.: Jožef Dunda.
Društvo sv. Družine 109, Aliquippa, Pa.: Jakob Derglin.
Društvo sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio ne pošlje delegata.
Društvo Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio ne pošlje delegata.
Društvo sv. Jožefa 112, Ely, Minn.: Leo Kukar.
Društvo sv. Roka 113, Denver, Colo.: Štefan Prelesnik.
Društvo Marije Milosti Polne 114, Steelton, Pa.: Marko Kofalt.
Društvo Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111.: Janez Dernulc (isti ko za društvo štev. 98).
Društvo sv. Ane 120, Forest City, Pa.: Jožef Zalar.
Društvo sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio: Mihael Hočevar (isti ko za društvo štev. 23.)
Podprejena društva, ki še niso vposlala imen svojih delegatov naj to store takoj na vposlanih jim listih, oziroma sporoče neudeležbo zborovanja in vzrok iste, da se to potem objavi v glasilu.
slavne K. S. K. Jednote. V to Svrho pomozi Bog in sreča junačka!
Geo. Weselic, tajnik.
Pittsburg, Pa., 22. sept. — Dobro došli, uradniki in delegati K. S. K. J. dne 3. in 4. oktobra k X. glavnemu zborovanju in blagoslovu zastave naše slavne K. S. K. Jednote! Na to veliko slavnost se najuljudneje vabijo vsi gg. uradniki in delegati, kateri se udeleže
X.	glavnega zborovanja, da se snidejo pravočasno v Pittsburgu, da se bojo mogli udeležiti te velike in redke slavnosti, katera nam ostane vsem v trajnem spominu. Kar se pa stanovanja tiče, želeli bi, da se vsaki gg. uradnik in delegat pismeno oglasi, kje želi stanovati ob času X. glavnega zborovanja, ker v zadnjih par urah ne bodemo mogli vsem po njih volji ustreči. Naša želja je, da se gg. uradniki in delegati pravočasno zglasijo, in potem moremo po naši moči kolikor bo mogoče vsakemu ustreči in pre skrbeti stanovanje za časa X. glavnega zborovanja. Toraj na svidenje! Za pripravni odbor:
Geo. Weselic, tajnik, 4834 Plum Alley.
Pittsburg, Pa., 23. sept. — Vsa slavna društva in občinstvo prosimo, da pred in začasa konvencije K. S. K. J. pošiljajo vse telegrame in dopise na naslov: J. N. Gosar, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Pripravljalni odbor.
Joliet, 111., 23. sept. — Naznanjam vsem članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29. K. S. K. J., da bode naše društvo imelo mesečno sejo namesto 4. oktobra že 1. okt. zvečer ob yi8. uri, kre je več važnih stvari, da se oddajo delegatu in poslancem, kateri odpotujejo 3. oktobra na X. glavno zborovanje K. S. K. Jednote. Toraj je želeti da se v obilnem številu vdeleže seje dne 1. oktobra zvečer ob polosmih.
• Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote.
Mihael Kočevar predsednik.
Cumberland, Wyo., 19. sept. — Naznanjam vsem članom društva Marija Zdravje Bolnikov št. 94. K. S. K. J., da je imelo naše društvo izvanredno sejo v nedeljo, to je, dne 13. septembra, da smo si izvolili tajnika in zastopnika, ker sta se dosedanji tajnik in zastopnik podala v staro domovino, kamor jima društvo želi srečen pot, pa da bi se kmalu vrnila v našo sredo. Za tajnika je bil izvoljen Maks Hanžič, a zastopnikom pa spodajpod-pisani. Prosim vse člane našega društva, bivajoče zunaj Cumberlanda, da naj redno pošiljajo svoje mesečne prispevke na I. tajnika Maks Hanžiča, Box 187.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J., a tebi, A. S., pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Alojz Orešnik, zastop., Box 163.
note in gg. delegatom na 10. glavnem zborovanju.
Opominjati moram tudi tiste člane, kateri že delj časa dolgujejo društvu, da svoj dolg poravnajo pred ko jim je mogoče, ker pri našem društvu so člani daleč naokoli naseljeni in s takimi člani pride tudi mnogo truda. Tukajšno naše društvo sv. Jožefa št. 21 je najstarejše društvo tukaj in ima že tudi nekaj zares starih društvenikov, ki se zanimajo za društveni napredek. Ali mnogo je pa tudi tacih, ki se popolnoma nič ne zmenijo za društvo in se radi ogibajo društvenih zborovanj; in ko bi bilo pa treba par centpv potrošiti za v prid društva, po tem pa godrnja in reče: to in to niso prav naredili: Zatoraj pa je vsakega društvenika dolžnost, da redno dohaja k društvenim sejam; ni zadostno, da član redno plačuje svoje prispevke v društvo, ampak mora tudi gledati za napredek društva in da tudi podpira društvo z dobrimi predlogi.
Konec mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote; slavnemu odboru in delegatom K. S.
K.	Jednote pa kličem: Na veselo svidenje dne 4. okt. v Pittsburgu!
John Demšar, tajnik.
Ely, Minn., 17. sept. — Društvo sv. Antona Pad. št. 72. K. S. K. J. v Ely, Minn., je imelo svojo mesečno sejo 13. septembra in je izvolilo novega tajnika. Zatoraj tem potom prosim vse brate sv. Antona Pad. št. 72 po vseh Združenih državah, da blagovolijo pošiljati vse dopise in prošnje na: Jakob Petrič, tajnik društva sv. Antona Pad. št. 72, Box 1027, Ely, Minn.
Jakob Petrič.
Federal, Pa., 21. sept. — Društvo sv. Jožefa št. 21 K. S. K. Jednote je sklenilo na mesečni seji septembra meseca, da se skupno udeleži blago-slovljenja zastave K. S. K. Jednote dne 4. okt. v Pittsburgu, Pa. In to je dolžnost vsakega društvenika, da se udeleži te slavnosti, ker tukajšnja društva naše slavne Jednote niso še imela take lepe prilike za udeležbo, kakor bode ravno letos, ko bode blagoslovljena zastava K. S. K. Jednote. Zgoraj omenjeno društvo je sklenilo, da kdor se ne udeleži te slavnosti, bode plačal $1.00 kazni; izvzeti so le bolniki. Skupaj se bodemo zbirali v Bridgeville pri železniški postaji in se od tam odpeljali ob 9. uri 6 minut dopoldne v Pitts burg. Toraj bratje, zberimo se skupaj v polnem številu in pokažimo čast našemu slavnemu odboru K. S. K Jedr
Nasveti posameznih udov za X. zborovanje
K. S. K. J.
i
še Jednote. Zgubili torej nismo nič. Ali bi pa morda več pridobili? Zopet rečem: Dobri katoličani so pristopali in pristopajo h katoliškim Jednotam; za neodločnimi rojaki, ki se boje imena katoliškega in katoliških dolžnosti, za njimi pa nam ni treba prav nič jokati. Da nam ni škodovalo, ampak koristilo Jednoti in slovenskemu narodu, zakaj? Po lepih slovenskih naselbinah se je razlivala gnojica Glasa Svobode. S satanskim bičem so tepli katoliške može in njih družine, in jih zmerjali s telički; in ta list je bil glasilo Narodne Jednote, pa se niso hoteli niti uredniki niti člani Narodne J. zoperstaviti s tem", da bi posvarili ampak postavili so se zoper to delegate na IX. konvenciji v Waukegan, kjer so enoglasno rekli: Ne maramo več tega trpeti, proč z Narodno Jed-noto in nočemo nobenega stika ž njo. Ali niso prav storili? Prav, ker njih glasilo je zaničevalo in psovalo naše katoliške rojake in našo slavno katoliško Jednoto. Zatorej sem prepričan, da tukaj v Chicagu, blizo na 3 milj one prebivalcev, izmed njih tudi več sto Slovencev, pa to pravilo ni nič škodovalo, ampak koristilo.
Ne vem, kako bi moglo škodovati v Ohio v takem malem mestu z ne-mnogimi prebivalci, gotovo tudi manj Slovenci; ako pa kaj škoduje, pa naj dotični delegat dokaže na X. konvenciji, koliko škoduje in zakaj; bolj smo pa radovedni “zakaj”, kakor “koliko”.
Anton Gregorič, 5 W. 22d Pl.

K. S. K. J. v pretečenem letu.
Joliet, 111., 18. sept. — V 41. št. A.
S. je sobrat Franc Hren st. povprečen, pa dosti dobro natančen račun podal čitateljem o stanju in bodočnosti K. S. K. Jednote. Ker vidim, da se dopisnik močno zanima za obstanek in razvoj Jednote, kar tudi mene zelo veseli, zato jaz podam natančnejši račun o poslovanju pretečenega leta. Meni je g. Joseph Dunda, glavni tajnik K. S. K. J., v svojem uradu iz prijaznosti računsko knjigo odprl, iz katere sem povzel sledeči račun:
Jan. 1. t. 1. je štela K. S. K. J. 10,195 članov in članic; in sicer, razred I. 1701, razred II. 2716, razred III. 2484, razred IV. 1604, razred V. 1011, razred VI. 679. Vseh članov in članic zavarovalnina je znašala $9,062,500. Vsi člani in članice so plačali v minolem letu $82,142.00. Za 81 umrlih članov je izplačala K. S. K. J. $70,500. Nadalje se je število članov in članic skrčilo od jan. 1. do jun. 30. t. 1. na 9750 članov in članic, to je 445 članov manj kakor o Novem letu. Ker imam ravno zdaj dovolj prostih ur, zato jaz iz prijaznosti ta račun tukaj objavim; g. Joseph Dunda nima toliko prostega časa, pač pa ima dovolj poslovanja.
Z bratskim pozdravom
Joseph Panian.
K. S. K. J. in S. N. P. J.
Za skupno bolniško blagajno in podporo onemoglim.
Mt. Olive, 111., 20. sept. — Čital sem še vse dopise o razmotrivanju boljšega obstanka naše K. S. K. J. in nisem se mislil nič oglasiti. Ker pa vidim, da tudi sedaj na X. glav. zbor. se ne bo nič doseglo, ako se tako dela kot si člani, članice in vsa mala društva žele, toraj sem' se namenil naznaniti moje skušnjfe in prepričanje gg. delegatom in glavnim odbornikom.
Jaz dobro vem, da če Jednota sprejme predlog, da se bolniška blagajna združi z Jednotino in da se otroci od enega do 17 let sprejmejo v zavarovanje usmrtnine zapogrebne stroške z $100 in da se za onemogle ude napravi ekstra asesment kot za poškodovane z razločkom, da oni dobivajo iz bolniške blagajne po $6 na teden 6 mesecev, kakor vsi bolni člani in za naprej pa po $20 na mesec do smrti in za teh $20 se bi naložil ekstra asesment, za $6 bolniške podpore pa po 50c, tako kot sedaj vsak plačuje v svoje društvo in od 1. novembra bi začeli plačevati na K. S. K. J. ves asesment za usmrtnino in bolniško podporo in 6 mesecev bi pa še vsako podp. društvo samo preskrbelo svoje bolnike. Tako bi se nabralo v 6. mesecih od povprečno 8000 članov, ki nas je sedaj, $24,000. Ni li to lepa svota? In potem vsaki mesec pride noter $4000. S tem se že da lahko podpora 154 članom, ki jih pa dostikrat je manj in večkrat tudi več. To bi vse lahko šlo. Poglejmo si le podp. dr. sv. Barbare, Forest City, Pa., ki daje vsaki dan $1 podpore in kako lepo napreduje! Največja škoda je le, da mala društva ne morejo poslati svo jih delegatov na zborovanje in kar je večjih društev imajo pa že dosti de-
narja v svoji blagajni in se bojijo Chicago, 111., 14. sept. — Med K. zanj; pa saj bi se tako napravilo, da si S. K. J. in S. N. P. J. je danes še ved- j vsako društvo pridrži svoj denar in 1) Ali je prav, da se je ' svoje imetje in da ima pravico napraviti ž njim kar hoče. Tako tudi se lahko sprevidi, da vsako društvo lah-(Nadljevanje na 9. strani.)
Pittsburg, Pa., 21. sept. — Oporni njam člane društva Jezus Dober Pastir št. 49. K. S. K. Jednote, da se ude leže prihodnje seje dne 27. septembra, ker se bode na istej seji razgovarjalo za korist društva in za proslavo naše slavne K. S. K. Jednote, katera bode v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. sprejela in blagoslovila svojo novo zastavo, ka tera ostane v spomin vjem članom K. S. K. Jednote, posebno pa nam Pittsburžanom, kateri bodemo ob času njenega blagoslovljenja korakali z uradniki in delegati vred. Res bode ta dan dan veselja za nas člane in članice K. S. K. Jednote Pittsburga in okolice. Veselilo bi nas, če bi se mogli vsi člani K. S. K. Jednote udeležiti te naše velike slavnosti, a je to nemogoče, ker so člani razdeljeni skoraj po vseh Združenih državah. Zatoraj bodemo mi tukaj bivajoči liani K. S. K. Jednote skazali čast zastavi naše slavne K. S. K. Jednote.
Dragi mi rojaki, kateri še niste v društvu in K. S. K. Jednoti, pomislite sj malo na zastavo K. S. K. Jednote in pomoč vam ob času nesreče in pomoč Vašim sirotam po Vaši smrti; pomislite, kje dobite to pomoč? Pri K. S. K. Jednoti! Ona Vam pomaga, ko se ponesrečite; ona pomaga in plača od Vas zaostalim sirotam po Vaši smrti; pomislite, koliko je društvo koristno, ko zbolite. Zdaj je čas — pristopiti v društvo in K. S. K. Jednoto! Pomislite, kako bodo tukajšnja društva korakala ob času blagoslova Jed-notine zastave. Ka^ pa ti, ko bo te videl človek druge narodnosti in te poznal, da si Slovenec in nisi v slovenskem društvu, nisi v K. S. K. Jednoti? Upati je, da bojo vsi Slovenci v slovenskih društvih in pod zastavo naše
no prepad, to zgodilo? 2) Ali naj ostane še zana-prej tako? Izraziti hočem svoje mnenje, zakaj več glav več misli in večina odločuje.
Upam, da ga ni zavednega katoliškega Slovenca v Ameriki, ki bi ne soglasil s sklepom delegatov zadnje konvencije K. S. K. J. glede Narodne Jed. Da nam ni škodovalo nič, je gotovo res, ampak še koristilo, to je tudi res. Ali je morda zaradi tega pravila le en sam pravi zavedni katoliški mož odpadel od naše Jednote? Pokaže mi naj dopisnik iz Ohio, ki je pisal v eni zadnjih številk A. S. Gotovo je dotič-nik sam Narodne J., ker istemu ne ugaja. Če je pa odpadel, je vzrok tole: Ali ni bil cel katoličan, ampak mož na vse strani, ki pri katoliški J. nikdar še ni bil s srcem; ali se je pa morda sprl s kakim članom ali si bodi s celim društvom. Zaradi tega pravila nobeden dober mož ni odpadel od na-
Ofočinstvu naznanjam, da se sem preselila na
510 N. Bluff St.
Ana Vogrin,
Izkušena babica N. W. telefon 1727.
510 N. Bluff St. Joliet, 111.
RojtJri, o priliki obtiči«
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
133 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
Jolrn Povsha, lastnik
HIBBING, MINN
POZOR, SLOVENCI!
Ko se muditev našem mestu se nadejani naše vašega poseta
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Schoenboffen-ovo pivo in druge pijače, tndi prednjem došeče ‘Union-Made’ smodke.
Tl oj n k o in se priporočam.
RUDOLF MARAŽ,
Waskingten St., bliz© lOth A ve ,	GART, IND.
Prodaiem parobrodne Kstke; pošiljam denar v stan» domovino in posreknjem pri kupomnju zemljišč in let.
W
Gospa McWilliams ob nevihti.
Mark Twain.
^
“'Da", je nadaljeval McWilliams — to ni bil namreč začetek njegovega govora, — “strah pred nevihto je med najmučnejšimi slabostmi, katere napadajo človeška bitja. Od te slabosti trpijo večinoma ženske, tuintam tudi mali psiček, včasih .tudi kak mož. Še posebno žalostna je ta slabost zato, ker jemlje človeku bolj kot katera druga razum, ga stori nedovzetnega za razloge pameti, nesposobnega, da se bi jih sramoval. Ženska, ki bi zrla samemu vragu pogumno v lice — ali miši — izgubi svojo drznost, je čisto proč, ko zagleda sikajoči plamen bliska.
Torej, kakor sem vam pravil, jaz se zbudim od pol udušenega, od nekod prihajajočega krika: “Mortimer! Mortimer!” Kakor hitro se zavem svojih pet čutov, se dvignem v temi in vprašam:
“Evangelina, kličeš ti? Kje si? Kaj pa je?”
“Zaprta v pralnici! Sram naj bi te
bilo, da spiš tako, da ležiš, ko razsaja
tako grozna nevihta.”
“No, kako naj se pa sramujem, če
spim? To je nesmiselno, človek se ne
more sramovati, kadar spi, Evangeli-
__»
rta.
“Ti se ne sramuješ seveda nikoli, Mortimer, to vem jaz prav dobro.” Slišim zatajeno ihtenje. Ta glas je zamoril ostro besedo, ki je silila na moje ustnice, mesto nje sem se oglasil s sledečimi:
“Mi je žal, draga, mi je res žal. Tega nisem hotel storiti, — pridi ven in —”
“Mortimer!”
“Nebesa! Kaj pa je srček?”
“Zdi se mi, da si še v postelji?” “Zakaj pa ne?_ Seveda sem.”
“Vstani v tem hipu! Jaz bi mislila, da bi moral paziti nekoliko na svoje življenje, če že ne radi mene in svojih otrok, pa radi sebe.”
“Ali zlato moje —
“Nehaj, Mortimer, ti veš, da je pri taki nevihti postelja najbolj nevarni prostor. To stoji v vseh knjigah. Pa tebi je to vse eno, ti ležiš vendar še v postelji in se igraš s svojim življenjem — brezobzirno — Bog vedi zakaj, bržkone iz svojega navadnega pravdanja in —”
“Pri kukavici, Evangelina, saj nisem več v postelji, jaz sem—”
Nenadno je prekinil stavek svetel blisek, spremljan od groznega grome-lija in udušenega krika moje žene.
“Evo! Zdaj vidiš, kam dovedejo take stvari. O Mortimer, kako vendar moreš biti tako brezbožen, da kolneš ob takem vremenu?”
“Saj nisem klel. In to tudi ni prišlo od tega, prišlo bi vse eno, tudi če bi jaz ne zinil besedice; ti veš vendar, Evangelina, ali morala bi .vsaj vedeti, da kadar je napolnjen zrak z elektriko —”
“Seveda, le imej zdaj prav, in zopet prav, in še enkrat prav. Ne zapopa-dem kako moreš ravnati tako, ko veš vendar, da nimamo strelovoda in so prepuščeni tvoji otroci in tvoja žena samo milosti previdnosti. Ali kaj delaš? Žveplenko prižigaš? Ob takem vremenu? Si popolnoma ob pamet?” “K vragu žena, kaj škodi to? Saj je tukaj temno kot v rogu.”
“Ugasni! Ugasni v hipu! Ali nas hočeš nalašč spraviti v kraj? Ti veš vendar, da ne vleče nobena stvar tako nase kot ravno luč.” Bum-bum-bolum-bum!
“O, poslušaj — glej kaj si naredil!” “Na kak način? Mogoče, da vleče žveplenka blisek nase, povzroči ga pa gotovo m; — zato sem ti porok.” Grm-bum-bum-bum-bouf!
“O Bog, Bog! Gotovo je treščilo nekje! Tvoj glas prihaja kot bi — Mortimer — stojiš ti res pred odprtim kaminom?”
“Ta je v resnici v tem hipu moja pre greha.”
“Pojdi takoj proč. Zdi se mi, 'da si se odločil, da nas spraviš vse v pogubo. Ali ne veš, da ni boljšega prevajevalca bliska kot odprt kamin —? Kam si pa šel sedaj?”
( ‘‘K oknu.”
“Za božjo voljo, si izgubil pamet? Pojdi proč od tam v trenutku! Najmanjše dete ve, da je nevarno, stati ob nevihti pri oknu. Ljubi, dragi, jaz vem, jaz ne doživim več dne — Mortimer?”
“Ja!”	’ j
“Kako drsanje je to?”
"Jaz sem.”
“Kaj delaš vendar?”
“Trudim se, da bi našel gornje konce mojih spodnjih hlač.”
“Hitro jih vrzi proč! Vendar ne boš oblačil tega blaga ob takem vremenu? Ti veš vendar, da vleče po mnenju vseh avtoritet volneno blago blisek nase. O ljubi, zlati, kaj ni zadosti, da visimo iz naravnih vzrokov v vedni smrtni nevarnosti? In ti delaš vse mogoče, da bi povečal nevarnost. — Tak 'ne poj vendar! Kako ti pride kaj takega na um?”
“No — kaj pa more to škoditi?” “Mortimer, rekla ti sem enkrat, rekla ti sem stokrat, da povzroči petje valovanje zraka, kar prekine električni tok in — pri vsem kar je drago — zakaj odpiraš vrata?”
“Sveta nebesa! Ženska, kaj je tudi v tem nevarnost?”
“Nevarnost? Smrt je. Vsak, kdor je pazil na to, ve, da čs se povzroči prepih, se kliče takorekoč strela. Ti si zaprl vrata samo na pol, zapri trdno in hitro, če ne, smo vsi izgubljeni. O grozno je, biti zaprt v takem vremenu z blaznim. Mortimer, kaj delaš?” “Nič, odprl s.em le pipo pri vodovodu, v tej sobi je strašno 'soparno, moram si zmočiti lice in roke.”
“Ti si izgubil, kakor vidim, zadnjo trohico razuma. Če udari strela enkrat v drugi predmet, udari petdesetkrat v vodo. Zavij hitro pipo. O ljubi, že vidim, da nas ne more rešiti nobena stvar na svetu, jaz mislim da
—	Mortimer, kaj je bilo to:
“Bila je pre.. bila že podoba, sunil sem jo.”	I
“Tedaj stojiš tik stene? Ali ne veš, da ni boljšega prevajalca strele kot ravno stena? Požuri se od nje! O kako moreš biti tako bezdanje brezbožen, ko visi tvoja rodbina v smrtni nevarnosti?”
“Mortimer, si si preskrbel pernico, kakor te sem prosila?”
“Ne, pozabil sem na to.” “Pozabil?To te stane lahko življenje. Če bi imel sedaj pernico, da bi jo postavil v sredino sobe in se vlegel na njo, potem bi bil v popolni varnosti. Pridi hitro tu sem —- hitro, predno narediš še kaj neumnega.”
Poskusil sem, toda kamra je bila pri zaprtih vratih pretesna za oba. Časek sem lovil zrak, potem sem planil ven. Moja žena je klicala:
“Mortimer, zgoditi se mora kaj za tvojo rešitev, daj mi nemško knjigo, ki leži na kaminu, in luč — pa ne prižgi luči. V knjigi je nekaj svetov.” Prinesel sem knjigo na stroške vaze in drugih zdrobljivih stvari. Moja žena se je zaprla s svojo lučjo, na kar sem imel hipec miru, potem je klicala: “Mortimer, kaj je to?”
“Samo mačka.”
“O nesreča! Vlovi jo in zapri v o-maro. Hitro, zlato moje. Mačke so polne elektrike — jaz dobim gotovo še sive lase v groznih nevarnostih te noči,”
Slišal sem zopet udušeno ihtenje, sicer ne bi genil roke, ne noge k takem početju — namreč loviti v tmini
—	čez stole in druge vsakovrstne zadržke, ki so večinoma trdi in imajo ostre robe — mačko. Navsezadnje se mi je posrečilo zapreti muco v omaro, seveda na škodo kakih štiristo dolarjev razbitega pohištva in svojih kolen. Nato je prišlo votlo iz kamre:
“V nemški knjigi stoji, da je najvarneje postaviti se pri nevihti na stol v sredini sobe — stolove noge se morajo izolirati, to se pravi, ti jih moraš postaviti na steklene kupice — Grm-bum-bum, bum-bouf! O poslušaj vendar, Mortimer, in požuri se, predno trešči v tebe.”
Posrečilo se mi je, da sem našel kupice, bile so zadnje štiri. Vse druge sem bil razbil. Izoliral sem stolove noge in prosil za nadaljna navodila.
“Mortimer, potem pravi knjiga: Med nevihto naj se odstranijo kovine kakor: ure, prstani, ključi. Tudi se ne sme stati na krajih, kjer je nakopičeno več kovin, kot pri ognjišču, pečku, železni ograji itd. Razumeš ti to, Mortimer? To se pravi, da se mora držati kovine pri sebi, ali da se morejo držati od sebe?”
“Ja, tudi jaz ne razumem prav, zdi se mi malo nejasno, jaz ne poznam tako natančno tega jezika. Če razumem nemščino prav, zdi se mi, da pravi, da se morejo obdržati kovine pri sebi.”
“Da, gotovo mora biti tako, saj to kaže zdrava pamet. To deluje kakor strelovod, veš. Pokrij se s tvojo čelado ognjegasca, Mortimer, ta je skoraj vsa iz kovine.”
Šel sem ponjo in si jo nadel — zelo težka, nerodna in nevkretna reč v vroči noči in v soparni sobi. Saj mi je bila še moja nočna halja odveč.
“Mortimer, jaz mislim, da potrebuje tudi spodnji del trojega telesa varstva, nočeš biti tako prijazen in se opasati s tvojo sabljo?”1 Izpolnil sem željo.
“Zdaj, Mortimer, moreš varovati tudi noge, prosim, deni si ostroge.” Storil sem to ne da bi rekel besedico in sem ohranil kakor sem le mogel dobro voljo.
“Mortimer, nemška knjiga govori še dalje: Zvonenje ob nevihti je zelo nevarno, ker bi lahko zvon, kakor tudi po zvonenju prepih in visokost stolpa, vlekli strelo nase. Mortimer, to se pravi, da je nevarno, če se ne zvoni ob nevihti?”
“Da, pravijo tako — če je to deležnik preteklosti v ednini imenovalnika
—	in zdi se mi, da je tako —; da, mislim, da se pravi, da bi bilo glede na visokost cerkvenega stolpa in pomanjkanje prepiha, zelo nevarno ne zvoniti zvonov ob nevihti, — razun tega ne vidiš, da ravno izraz —”
“Že dobro, Mortimer, ne gubi dragega časa z govorjenjem, vzemi veliki zvon, ki kliče k obedu, on je ravno v veži. Hitro, dragi Mortinfer, mi smo skoraj na varnem, o moj dobri, zlati, jaz mislim, da jo prebijeva za sedaj.” Naše malo letovišče stoji na vrsti gričev, ki gledajo čez dolino. V naši
Največje Bogastvo
na svetu je trdno zdravje. Zatoraj naj vsaki rojak, ako oboli takoj v početku gleda, da se poveri izkušenemu zdravniku ter se precej prične zdraviti, ker s tem si hrani denar ter okrajša trpljenje. Na kakšnega zdravnika pa se je treba obrniti ko se jih toliko hvali po časopisih ter vsaki hoče biti najboljši? — Vedno le na takega, katerega delovanje pozna in katerega mu prijatelji priporočajo, katere je že popolnoma ozdravil.
THE
COLLINS N. ¥. IHSAL INSTITUTE
Prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod za Slovence v Ameriki vabi vse one, kateri bolehajo na katerikoli bolezni in kateri so morebiti že pri drugih zdravnikih zastonj trošili denar, da se obrnejo na vrhovnega zdravnika tega zavoda Dr R. Mielke-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo v zdravljenju vseh boleznij in kateri je že natisoče bolnikov popolnoma ozdravil. Vsaki naj svojo bolezen opiše natanko v svojem materinem jeziku brez vsakega prikrivanje.
Kataremu pa bolezen ni znana, naj piše po obširno knjigo ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTOJ, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino.
Vsa pisma naj se nasljavljajo na sledeči naslov;
THE
Collins IM. Y. Medical Institute (Inc.)
140 West 34th St.,	NEW YORK.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
318 E. 89th St, New York, N. Y.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastav (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše.
Brat podpiraj brata! Podružnica: 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, ill.

Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantiqiie
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, IH.
A. C. Jankoviči, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, 111.
■“«ui! Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
bližini je več kmečkih hiš, najbližja je oddaljena za 300—400 metrov.
Ko vihtim na izoliranem stolu stoječ, skozi sedem ali osem minut grozni zvon, se odpro nakrat šaluzije od zunaj, svit svetilnice pade bleščeče skozi okno v sobo, in neki glas pravi:
“Kakšnega vraga pa imajo tukaj?”
Okno je bilo polno človeških glav, glave polne oči, ki so strmele divje v mojo nočno haljo in bojno opremo vrh nje. Spustil sem zvon, skočil zmeden raz stol in rekel:
“Nič ni dobri prijatelji, samo malo motenje radi nevihte, trudil sem se, da odvrnem strelo.”
“Nevihta? Strela? E, gospod Mac-Williams, ste izgubili pamet? Krasna zvezdnata noč je, še sledu ni o nevihti.”
Pogledal sem ven in bil tako osupnjen, da nisem spravil nobene besede iz sebe. Potem pravim:
“Ne pojmim tega. Skozi zagrinjala m polkenca sva videla vendar čisto jasno sikanje strele in slišala sva grmenje.”
Drug za drugim so se polegli možje in se valjali od smeha, — dva sta u-mrla od smeha.
Eden preživečih je opomnil:
“Da niste mislili na to, da bi odprli polkenca in pogledali na visok grič tamkaj. Kar ste slišali, so bili kanonski streli, kar ste videli, je bil njih ogenj. Veste, brzojav je prinesel ravno ob polnoči vest, da je izvoljen Cleveland in zato vsa ta komedija.”
“Da, gospod Twain, kakor sem vam rekel že pri začetku,” je pripomnil ob koncu gospod McWilliams, “predpisi, da se obvarujejo ljudje strele so tako izvrstni in brezštevilni, da kar razumeti ne morem, kako pride kdo do tega, da ga ubije strela.”
--------—»V-------;----
DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo:
za	$ 10.35	................. 50	kron,
za	20.50	....,........... 100	kron,
za	41.00	................ 200	kron,
za	102.50	................ 500	kron,
za	204.50	....	  1000	kron,
za	1018.50	............... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Oder ali pa New York Dank Draft. FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York, 6104 St. Clair Ave., N. E.
Cleveland, Ohio.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim k_hkc govorite v slovenskem jeziku. In to je? De. Struzinsky. N. Chicago St
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih In steklenicah.
Podpisani naznanjam rojakom, a se., kupil
SALOON
kjer točim dobro pivo in prodajam izvrstne smodke.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln. CHICAGO. ILL
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, hno žganje, dobro vino in tržim dišeče smodke. Rojaki dobrodošli!
Matli. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet. 111.
ZNAK NEVARNOSTI.
Malo ljudi postanejo žrtev bolezni kar naenkrat, ampak človek se slabo počuti predno ga bolezen bolj napade, za to se taki znaki nevarnosti kaj radi prezro. Taki slučaji so
naravni znaki nevarnosti
Ti so: bolečine, želodčni neredi, zabasanost, slabost, a navadno tudi izguba okusa. Ti neredi nas opozarjajo, da nekaj ni prav. Pametni ljudje ne zanemarijo teh opominov, ker vedo, da se lahko pripeti kaj bolj nevarnega; vendar se pa nevarnost lahko prepreči brez posebne sitnosti, ako se posluša dober svet in se začne rabiti
Trinerjevo zdravilno grenko vino
To zdravilo hitro deluje. Okrepča že lodčne stene in živce, da delujejo redno; ako je pa kaka bolezen v želodcu je hitro ozdravi. Stori vam kar drugo nobeno zdravilo na svetu ne nared i.
1ÖÖBFH THESTÜV*

Daje zdrav okus, stori prebavnost, pospeši sladko spanje, krepča živce in mišice, cisti kri,
daje zdravo barvo obraza, krepča energijo, okrani zdravje.
ftEGiSr&RSB>
Ohranilo bode vso družino v dobrem zdravju, ker se sme dajati otrokom kakor tudi starejšim. Koristi vsakemu želodcu naj bo bolan ali zdrav, ker urejuje delovanje. To je edino pravo zdravilo za želodec.
VPRAŠANJE—Ali ste že kedaj izprevideli, da vas trgovci goljufajo, vam dajo ponarejeno grenko vino mesto Trinerjevega; ki jeedino pravo grenko vino. Bodite pozorni in odklonite ponaredke. Ako rabite zdrav niških nasvetov, pišite nam in naš zdravnik vam ga pošlje brezplačno.
R ubite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vsakem slučaju želodčnih nadlog in neredov prebavnih organov. Dobite ga v lekarnah in dobrih gostilnah.
620-622 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
( Nadaljevanje s 7. strani.)
ko izhaja za bolniško podporo z SOc prispevkov na mesec in kar je večjih društev in da so nastanjena bolj v zdravih krajih, jim še preostane veliko denarja. Zakaj bi pa pri skupni blagajni ne šlo? Predstavljam Vam samo naše malo in mlado društvo, ki smo ga ustanovili šele 17. jun. 1906. in smo imeli do zadnjega meseca že čez $350 v blagajni. Sedaj je pa eden ud bil bolan 3 mesece in ta teden je umrl; potem druga dva sta bila bolna po 2 meseca in trije po 3 tedne; toraj imeli smo naenkrat 6 bolnikov, pa čakati na podporo jim ni bilo treba irudo danes so zopet vsi zdravi in blagajna šteje še vedno $280. Udov nas je le 51, bilo
52.	Seveda to pomaga tudi visoki pristop pri novih udih, ki morajo plačati $7 pristop in so v slučaju bolezni precej deležni podpore. To se pa potem pri Jednoti tudi lahko zgodi. Le verjemite mi, da tak človek, ki bi rad zastonj prišel v Jednoto in društvo, ni vreden, da se sprejme, ker tak tudi pozneje ne plačuje. Toraj visok pristop, recimo $8 in potem 50c na mesec in naša Jednota bo lahko izplačala bolniško podporo. Jaz pa še prosim našega predsednika, da on da na glasovanje na vsa društva, tudi tista, ki ne morejo poslati svojih delegatov tako daleč, namreč, ako so zadovoljni sprejeti predlog, da se bolniška podpora splačuje od Jednote in da se za onemogle člane po preteku 6 mesecev napravi ekstra asesment tako kot za poškodovane in da se bodo sprejemali otroci do 17. leta v zavarovalnino za $100 in od 17. leta do 20. v 1. razred Jednote i. t. d. Ker ako hočemo mi čakati, da se to napravi, ne moremo upati od glasovanja delegatov samih in če pod. dr. ne morejo poslati svojih delegatov, bi bilo nič več kot pravično, da vsaj lahko za te važne predloge glasujejo z listki.
Kar se tiče računa o obstanku naše Jednote, ki ga je priobčil dopisnik iz Chicage v št. 41. A. S., je čisto prav. Pa dopisnik ni premislil, da veliko število članov plačuje že leta in potem gredo v stari kraj ali drugače odstopijo in denar pa ostane v blagajni. In tako se tudi vedno selijo novi rojaki iz stare domovine sem in ako se člani naše Jednote količkaj hočejo potruditi, jih lahko dosti dobijo, da vstopijo v našo Jednoto. Treba je samo, da bo Jednota popolna in da bo skrbela za svoje člane v vsakem oziru in potem bo tudi vsak član lahko rekel: Mi imamo vse in naša Jednota skrbi za svoje člane za vse tako, da kaj takega ne moreš pri drugih Jednotah dobiti. In tako se bo bogastvo Jednote množilo pri pristopih in preostanku bolniške podpore in tudi na številu članov se bo lahko ponašala proti drugim Jed-notam.
Toraj gosp. delegatje kakor tudi g. predsednik, sprejmite moj predlog in premislite, ako imam kaj prav ali ne.
Pozdravljam vse sobrate po širni Ameriki. Tebi, glasilo Jednote, pa že-' lim obilo uspeha.
Math. Gaishek, tajnik dr. št. 97.
Pomoč bolnim oz. obnemoglim bratom.
Waukegan, 111., 14. sept. — Ko prebiram različne dopise oziroma nasvete posameznih udov naše slavne K. S. K. J., kateri naj bi služili v razmotri-vanje in v pomoč cenjenim gg. delegatom na X. glavni konvenciji v Pitts-burgu, Pa., bi skoraj žiher rekel, da ni bil dosedaj niti eden, kateri bi prekosil onega v št. 39, to je uda Franc Hrena društva sv. Štefana št. 1 iz Chicage, 11!.
Jaz se popolnoma strinjam s tem dopisnikom, kajti ko bi (kakor pre-* govor pravi: vsi za enega in eden za vse) vsi udje K. S. K. J. priskočili obnemoglemu članu na pomoč, mora vsak, bodisi da je ud naše slavne K. S. K. J. ali ne, pripoznati, da bi bila to velika pomoč našemu revnemu ali mogoče tudi v največji bedi se nahajajočemu sobratu. Čital sem že tudi v glasilu, da naj bi vsako društvo svoje bolnike samo podpiralo. Temu ravno ne oporekam, ampak kar se pa tiče obnemoglih članov, je pa to popolnoma nemogoče; kajti ud, ki dobi vso bolniško podporo od društva, h kateremu pripada, ni potem opravičen do ničesar več, izvzemši ako mu društvo prostovoljno še kako malo svoto določi, ako je na dobri finančni podlagi; so pa tudi društva, katera so bolj majhna in taka tudi nimajo po navadi dosti denarja in zatoraj še težko to izplača-čajo, do kar je ud opravičen, kako ga pa hočejo še nadalje! In v takem slučaju je potem ud pripuščen mili ali nemili usodi, in društva po navadi za take ude razpošljejo prošnje, katere pa dostikrat jako malo potolažijo trpečega sobrata. Resnica, kakor dopisnik Franc Hren piše, da take prošnje so pri rednih društvenih sejah predložene, h katerim pa po navadi komaj polovico udov ali pa še ne prihaja, in še tisti večinoma zmirom eni; in take prošnje po navadi v resnici trpečemu sobratu jako malo izboljšajo I njegov finančni položaj; kajti nekatere so popolnoma prezrte in pri drugih se zopet mali centje naberejo. Nasprotno pa, ko bi takemu v resnici podpore vrednemu sobratu priskočili vsi na pomoč, kajti vsi smo bratje in zatoraj smo tudi vsi oBvezani drug druzega v bolezni in nesreči pod-1 pirati, in ako bi vSak to svojo dolžnost spolnil, bi se takemu revežu veliko pomagalo in olajšalo njegovo revno in bedno stanje.
Zatoraj upam, da se bodo gg. delegatje na te nasvete nekoliko ozirali
in vso stvar uredili tako, da ne bo naša slavna K. S. K. J. imela nobenih posebnih stroškov skozi to. Ako vsak ud daruje 5c in naša slavna Jednota šteje približno 10,000 članov, pomisli, dragi bralec tega lista, kaka pomoč bi bila to za enega ali drugega sobrata. Smelo rečem, da sleherni član, ki bi tako podporo prejel, bi mu od veselja solze zalivale oči, njemu in ž njim vred celi njegovi v istem žalostnem položaju se nahajajoči družini. In ako to dosežemo, smo zagotovljeni da se bode naša slavna K. S. K. J. še bolj razcvitala križem Združenih držav, kakor do sedaj, v kar nam pomozi Bog!	Frank Barle.
Kratek odgovor in še nekaj.
Bridgeport, O., 13. sept. — V štev. 38. A. S. sem dal nekako pojasnilo iz mojega prepričanja glede K. S. K. J. in S N. P. J. jn v štev. 39. sem dobil nekak odgovor iz Chicage, 111., nakar sem prisiljen odgovoriti bratoma J. Ž. i« A. P.
Kar sem pisal, sem pisal zaradi tega, ker sem jaz po moji pameti toliko upravičen do pisanja glede zboljšanja Jednote, kakor zgorajomenjena gospoda. Kajti brat glavni predsednik je dal oblast vsem udom naše glavne Jednote, zatoraj sem tudi jaz pisal, in mislim, da kar sem pisal se nisem pregrešil ne čez nobenega sobrata in ne čez Jednotina pravila. Jaz sem pa dal samo nasvet, kako bi bilo boljše za našo Jednoto. Gospodje delegati naj bi pa sodili na konvenciji, ali je bilo prav ali ne. Zatoraj gg. v Chicagi, prosim opustite vaše mnenje in ne napadajte dopisovalcev, kakor sedaj, ampak izrazite svoje mnenje o napredku naše slavne Jednote po vaši pameti, ker pričakujemo, da ste tudi vi tistega mnenja, da naj bi se na deseti konvenciji delovalo za blagor slovenskega naroda in Jednotinega napredka. Vidva tudi med drugim pišeta, da so odpadniki najprva začeli. Mogoče so nekateri odpadniki, ne pa vsi člani S. N. P. J., vidva pa omenjata o vseh; jaz mislim, da sta posegla malo čez čast vsaj naših sobratov, ki so pri K. S. K. J. in v S. N. P. J. Pri zadnji konvenciji je bilo sklenjeno, da noben član, kateri je v zadnjeomenje-ni Jednoti, ne sme biti voljen v nikak odbor. Že v istem so dobili nekateri naši člani nekako prikrajšanje pravic, kar se je pa pri nas vpoštevalo v nadi, da pri letošnji konvenciji se stvar po previdnosti zboljša. A sedaj pa vi imenujete vse odpadnike. Rečem Vam, da kateri član je pri IC. S. K. J. in spolnuje njena pravila, ni nobeden odpadnik. Če je pa pri vas kak odpadnik, prosim, da ga po Jednotinih pravilih vržete iz Jednote. Naša K. S. K. J. je katoliška in ona naj gleda natančno, da se spolnujejo njena pravila in da se opravi verska katoliška dolžnost; vse ostale prepire posameznih članov naj bo v eni ali drugi Jednoti pa naj opusti. Gg. delegatje, še enkrat premislite stvar natančno glede teh dveh Jednot, ali bi bilo pravilno tiste točke odstraniti ali ne, ki branijo nekaterim Slovencem pristop v K. S. K. J.
Zaradi znamk J., ki pišete, da jih Vaši člani nočejo nositi, to naj bode zopet v rokah gg. delegatov; če oni sklenejo, da se morajo nositi in se da v pravila, jih bodo morali nositi če bodo hoteli biti še člani K. S. K. J.; če pa tega ne sklenejo, pa vaše društvo samo sklene. Pri nas imamo navado, da kadar nov član v Jednoto pristopi se mu tudi da mak K. S. K. J., ki ga vedno nosi na junaških prsih; če je pa v več Jednotah, ima pa tudi več znamk pripetih in to si šteje vsak v čast in v ponos. Zatoraj prepustite sodbo konvenciji.
Dalje nekoliko opomnim na glasilo K. S. K. Jednvte. Po mojem mnenju naj bi ostalo glasilo še zanaprej A. Slovenec, kajti po mojem ga nimamo boljšega lista za glasilo naše Jednote, kakor je ravno A. Slovenec. Želeti bi bilo le, da bi se kako naredilo na konvenciji, da bi list prejemal vsak posamezni član naše Jednote, da bi tako vedel vsaki član, kaj se sklepa pri društvu in Jednoti. Saj list A. S. je vendar tako poceni, da ga skoraj vsak član lahko plačuje. Pričakujem od posameznih udov kakega nasveta glede prejemanja glasila Jednote.
K sklepu pozdravljam vse člane in članice, posebno pa gg. delegate in želim, da bi delovali na deseti konvenciji v prid naše vere in K. S. K. J. in slovenskemu narodu. Živeli!
Andrej Kochevar, podpreds. dr. št. 23. K. S. K. J.
V pomoč onemoglim članom.
Haser, Pa., 15. sept. — Cenjeni so-bratje in delegatje! Bliža se čas 10. gl. zborovanja K. S. K. Jednote. Da bi se kaj dobrega vkrenilo za člane, ko so že izven izplačani od bolniške podpore! Član, ako je dolgo bolan, potrebuje zmerom več denarja za zdravila in postrežbo. Društvo, h kateremu je spadal, mu je že izplačalo celo bolniško podporo. Kam naj se obrne potem? Večina se jih obrne s prošnjami do vseh društev naše Jednote. Pa tudi ta zaloga, katero dobi od društev, mu kmalu poide; kaj potem? Revež nima denarja, da bi svoje ases-mente plačeval. Za take člane bi se morala Jednota kaj potegniti in jih podpirati, kajti veliko je ljudi, ki pravijo: “Kaj mi nuca denar po moji smrti, ko zdaj nimam svojega najpotrebnejšega!" Zato apeliram na gg. delegate, naj kaj ukrenejo na 10. glavnem zborovanju v pomoč članom izven že izplačane bolniške podpore. Kajti ako
bode skrbela Jednota za zdrave ali bolne, bode naša Jednota postala pravi Jednotin Dom in bode rastla in cvetela ter razširjala svoje veje po vseh Zjedinjenih državah. Njen namen in njena dobrota se bode razširjala in društva se bodo priklopila, kajti potem šele bode prava mati svojih otrok.
Odgovor na društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. Jednote, ker ugovarjate A. Hočevarju iz Bridgeporta zaradi S. N. P. Jednote: Ali bi to ne bilo lepo za naš slovenski narod v Ameriki, ko bi se sprijaznili s S. N. P. Jednoto? Vi ga vprašate, če je A. Hočevar govoril s celo Ameriko; ali ste vi govorili s celo Ameriko? Pomislite si, koliko je že to škodovalo tudi K. S. K. Jednoti, ker tukaj je veliko rojakov, ki so člani samo S.' N. P. Jednote in bi tudi radi postali člani K. S. K. Jednote. Pisec piše, da K. S. K. Jednota skrbi za telesne in dušne zadeve in to je resnica, da skrbi. In ako je član K. S. K. Jednote in tudi član S. N. P. Jednote in ako opravlja dolžnosti obe-dveh Jednot in da ne obrekuje ene ali druge Jednote, a vi potem morete reči, da taki član ni dober ud obedveh Jednot? In potem piše, da so pri S. N. P. Jednoti člani samo s telesom: to pa vam vkratkem odgovori društvo sv. Jožefa št. 58 K. S. K. Jednote. Ko smo imeli tukaj velikonočno spoved, je tudi prišlo k spovedi 9 članov, ki so člani samo S. N. P. Jednote; ali vi potem morete reči, da so odpadniki in da nimajo nobene duše? In potem piše: Ako sta dva Kranjca skupaj, so tri stranke. In to ni resnica. Tu je nas veliko Slovencev in tudi imamo 2 društvi, eno je K. S. K. Jednote, a drugo je S. N. P. J_ednote in se še nismo nikoli kregali in tudi obedve društvi lepo napredujeta. 3) Pisec piše, glede prestopa od S. N. P. Jednote in k naši K. S. K. Jednoti, zaradi bolniške podpore, da naj K. S. K. Jednota potrpi se članom, ako je član S. N. P. Jednote samo šest mesecev in po šestih mesecih pa mora dotični član zapustiti S. N. P. Jednoto, ako hoče še ostati član K. S. K. Jednote. Zakaj? Ako član plača v obedve društvi in tudi v obedvi Jednoti, kako je to mogoče, kako je to, da bi moral zapustiti S. N. P. Jednoto, ako opravlja dolžnosti obedveh Jednot in doplačuje svoje asesmente v obedvi Jednoti? Ali bi to ne bilo lepo za naš slovenski narod v Ameriki, ko bi bil eden z drugim in eden za vse, ker to tudi naše društvo hoče imeti, da se sprijaznimo eden z drugim in mi se tudi strinjamo z dopisom iz Jolieta in iz Bridgeporta. Vas pa prosim, da se kaj bolj koristnega vmislite gg. J. Ž. (?) in A. P.
Iskreni pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote in vsem delegatom kličem: Zdravo in veselo svidenje! John Tušar, preds. in delegat, Frank Demšar, I. tajnik.
O bodočnosti K. S. K. J.
Youngstown, O., 21. sept. — Že nekoliko časa sem dohajajo pogosto dopisi in razmotrivanja 10. gl. zborovanja K. S. K. J. In marsikateri član naše dične Jednote jih čita, kateremu je mar napredek iste, a marsikateri dopis eden hvali, drugi obsoja. In to me je tudi danes pripravilo, da izkažem svoje mnenje o bodočnosti K. S. K. Jednote, pod katerim naslovom je pisal dopisnik iz Chicage, s kojega dopisom se jaz prav nič ne strinjam. Dopisnik je izračunil že za petdeset let naprej stroške in dohodke Jednote, in vse zato, da bi odvrnil gg. delegate 10. glavnega zborovanja K. S. K. J. od tega, da ne bi kako podporo naklonili najbolj usmiljenja vrednim in bednim članom naše Jednote, in to je takim, ki bolujejo po leto, dve in več. A zraven tega je bil še ž dohodki za polovico prekratek. Zakaj ni dopisnik, če mu je tako omahljiva bodočnost naše slavne Jednote, priporočil gg. delegatom, da zvišajo asesment na člane za toliko, da se pokrije njegov primanjkljaj.
Seveda, če so enkrat sadna drevesa na vrtu stara, se krhajo sama ob sebi, radi tega se jih z mladim nadomešča. In tako je tudi z Jednoto. Na podlagi dobrih pravil bode Jednota zmiraj napredovala in se zmiraj mladila z novimi člani, in tudi njena blagajna ne bo pešala, posebno če bomb imeli tako vrle gospodarje ko do zdaj. Čeravno bo po letih stara, v svojem razvitku bo zmiraj mlada. Vsem Jednotinim članom pa nigdar ne bo treba plačati usmrtnine, zakaj veliko jih gre nazaj v staro domovino in nehajo biti člani Jednote, veliko jih odstopi od različnih vzrokov.
A kar se tiče bolniške podpore in bolnim članom v njihovi dolgotrajni bolezni pomagati, to nas veže naša krščanska dolžnost. A veže nas tudi dolžnost, ker smo si bratje v Jednoti, da eden drugemu pomagamo. In ravno v tem slučaju naša Jednota do zdaj ni bila popolna, ker se ni mogel član zavarovati za vsak slučaj, to je za slučaj dolgotrajne bolezni. Bolezen se lahko vsakemu pripeti, in noben ne more reči: meni se ne bo. Ravno to je točka, katera ne diči v drugih ozirih slavne naše Jednote. Marsikateri si misli, da je to Jednoti v korist, a veliko jih pripoznava, da je to ravno na kvar Jednoti. Če je član dolgo bolan in ga društvo vzdržuje navadno eno leto, in ko mu društvo več ne more pomagati, posebno če je društvo malo, tedaj prosi siromak po časopisih in različnih prošnjah po društvih za pomoč. To pa ne dela časti Jednoti, pri kateri je zavarovan. In tak član leži mesece in mesece, a zaslužiti ne more nič; ko ga človek vidi, vidi njegovo bedo, njegovo stradajoče že-
no in otroke, ga vpraša, ali ni v društvu, pa mu ta odgovori: “O sem; društvo mi je že dalo kar mi je šlo; pri Jednoti pa nisem opravičen do nobene podpore.” Tedaj bo vsak rekel, tako zavarovanje pa ni najbolje. Tak siromak si še stanovanja ne more plačati, in prenehati mora tudi z ases-menti, ko nima s čim plačati. Tako preneha tudi biti ud Jednote. Potem se tudi njegova obitelj več nima nadejati pomoči. Vse to naša mati, v drugih ozirih slavna Jednota, je do zdaj mirno gledala, pogin svojega člana, pogin njegove obitelji. A to niso ravno krščanska dela usmiljenja. Vsak, kateri ima ženo in male otročiče, se strese pri mislih, da tudi on lahko v tako nesrečo pade. Tak gotovo, ki to pomisli, bo delal na to, da se bo v bodoče Jednota na te nesrečneže tudi nekoliko ozirala. Seveda v gotovih boleznih in do primerne meje. In tudi glavnemu zborovanju bi to zadalo dosti posla, da se stvar primerno uredi. Zaradi tega pa ne bo pretil Jednoti pogin, ampak bo še bolj napredovala v vsakem oziru. In bo še bolj slavna in popolna mati K. S. K. J.
K sklepu pozdravljam vse člane K. S. K. Jednote in bralce tega lista.
J. J. Jerman.
Pojasnilo.
Moja aretacija, dne 27. sept. t. 1. v Milwaukee, Wis., se ni izvršila zaradi Mr. Frank Berniku poneverjenega zneska $250.00, ampak, kot se mi je reklo, zaradi zneska $150.00. Sodnijska razprava v So. Chicagi pa je dognali, da tudi tega slednjega zneska nisem poneveril, tem manje istega kolektiral. Pač pa se je dognalo in od mene pri-poznalo, da sem sprejel v tiskarski pisarni tisk. račun v znesku $16.75, kateri znesek se pa krije, akoravno pro-tipostavno, z mojo protitirjatvijo zoper Mr. Frank Bernika v jednakem znesku.
Zahvaljujoč se Vam, bilježim odličnim spoštovanjem udani
Anton Cok.
Milwaukee, Wis., sept. 21. 1908.
Naši zastopniki.
Rojakom, ki žele naročiti naš list, priporočamo naše zastopnike, ki sc sledeči:
CALIFORNIA.
Za San Francisco, Cal. in okolico: John Stariha.
COLORADO.
Za Denver, Colo: Geo. Paulakovich
Za Pueblo, Colo.: Joseph Hočevar in Math Novak.
Za Leadville, Colo.: Ant. Korošec.
IDAHO.
Za državo Idaho: John Težak.
ILLINOIS.
Za Chicago, 111.: Fr. Banich,
Za South Chicago 111.:	Lov. Sa-
motarčan.
Z Waukegan, 111.: John Divjak.
Za Peoria, 111. in okolico: Math R. Papich.	'
Za La Salle, 111.: Simon Jesenšek
Za Springfield, 111.: John Peterneli Za Mt. Olive, 111.: M. Gaishek.
Za Oglesby, 111.: Anton Ass.
INDIANA.
Za Indianapolis, Ind.: John Hribernik.
KANSAS.
Za Fleming, Kans.: A. Skubitz.
Za Kansas City, Kans.: Geo. Veselič.
MICHIGAN.
Za Calumet, Mich, in okolico: Nick Grabrijan.
MINNESOTA.
Za Ely, Minn.: Jos. J. Peshel.
Za Chisholm, Minn.: Fr. Tancig.
Za Eveleth, Minn.: Pet. Smovršnik
Za Hibbing, Minn.: Fr. Golob.
Za Soudan, Minn.: John Lovšin.
Za St. Joseph, Minn. in okolico: John Poglajen.
MISSOURI.
Za St. Louis, Mo.: Jos. Simonič.
MONTANA.
Za Great Falls, Mont.: Math. Urich
NEW YORK.
Za Little Falls, N. Y.: Fr. Gregorka.
Za Brooklyn, N. Y. m okolico:	Fr
G.	Tassotti.
OHIO.
Za Cleveland, O.: John Russ.
Za Newburg, O.: John Lokar.
Za So. Lorain, O : Ant. Kerhin.
Za Bridgeport in Lansing, O..: Mih Hočevar.
Za Barberton, O.:	Jos. Podpečnik
PENNSYLVANIA.
Za Irwin, Pa.: Geo. Bohinc.
Za Wilkinsburg, Pa.: Geo. Previč.
Za Conemaugh, Pa.: Mart. Černetič.
Za Pittsburg in Allegheny, Pa.: John Verbiščar.
Za Broughton, Pa.: Anton Demšar.
Za Burdine, Pa.: John Demšar.
Za Moon Run, Pa.:	Fr. Machek.
Za Forest City, Pa.: Alois Miklau-cich.
Za Johnstown, Pa.: Jos. Likar.
Za Imperial, Pa.: Fr. Lokar.
Za Canonsburg, Pa.:	Geo. Shaltz.
Za Rankin, Pa.: Math Kozan.
Za Reading, Pa.:	John Jakljevich.
Za Pittsburg, Pa. in okolico: Ignac Podvasnik.
Za Etna, Pa.: John Skoff.
Za Steelton, Pa.: Jos. A. Pibernik UTAH.
Za Sunnyside, Utah: Anton Kosec.
Za državo Utah: Anton Palčič.
WYOMING.
Za Cumberland, Wyo.: John Pagon.
Za Rocksprings, Wyo.: Max Keržiš-nik.
WISCONSIN.
Za Milwaukee, Wis. in okolico: Jos Kastigar.
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35o do 45c gal.. staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino P° 50c galon. Na zahtevanje pošjom uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 11—
Crockett, Contra Costa Co.,Ca>
Tim Joliet Mimi M
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $ioo,ooo.oc
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik
ROBT. T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic
OBLEKE ČEDITI IN ČISTITI jr naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih po pravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal de nar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
520-622 Cass St. JOLIET, ILL
Pokličite nas po telefonu N. W 4.88. Chicago 48Q.
E.Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St, Joliet, IL
Velika zaloga spomenikov
Nase prodruznice so: v Chicage Bethania and Resurrection Cemetarf blizu Summit, Cook Co., in Naperville 111. Chi. tel. 1872. N. W Phone 49f
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nast
DRNULC A BUŠČAJ. Rockdale, Illinois.
Rojakll Pijte
“Elk Brana” piro
dobite je pri
Mike Kočevar,
cor. Ohio & State Sts.
N. W. Phone 809. Joliet, Illinois.
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWER V izdelovalci
MUM FIVE
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER
BEER.

Anton Nemanich & Son
205-207 OHIO STREET. JOLIET, ILL
Prvi slovenski pogrebniki
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.
Northwestern Phon« «16.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter unairt na razpok,«o dobie konje in kočije po zmernih cenah \a v-r poziv*, bodisi po dnevu ah oo noči se točno ustreza
PRIVATNA AMBULANCA. ?
Stanovanje 1000 N Chicago St.
VSAKDO "VE?
iJA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEL * J PR
B. BERKOWITZ "AMT*
POPRAVLJAMO ure, stenske tn žepne tet izdelujemo vsa t t stro padajoča di la po najmžiih cenah naše delo vam jamčimo Popravnica. Govorimo tudi ra? novrstne jezike.
| Ako kupujete pri nas si prihranite denar
Amerikanski Slovenec $1 na leto.
Finančno poročilo K. S. K. J. za mesec avgust 1908
1.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 10. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
76.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
‘%
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
117.
118.
119.
120. 121. 122.
123.
124.
Ime, številka in kraj društva.
Minn.
Sv.
Sv.
Sv.
Sv.
Sv.
Sv. Štefana, Chicago, 1111---
Sv. Jožefa, Joliet, 111......
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111...
Sv. Cirila in Metoda, Tower,
Sv. Družine, La Salle, 111.................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo...................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111..........
Sv. Roka, Clinton, Iowa....................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111...........
Sv. Jožefa, Forest City, Pa................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn.........
Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont...........
Sv. Roka, Allegheny, Pa....................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn.................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark..........
Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich........
Sv. Jožefa, Federal, Pa....................
Barbare, Bridgeport, Ohio..............
Barbare, Blocton, Ala..................
Vida, Cleveland, Ohio..................
Frančiška Sal., Joliet, 111............
Petra, Calumet, Mich...................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash.........
Matere Božje, Pittsburg, Pa................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans......
Sv. Jožefa, Riggs, iowa....................
Sv. Barbare, Hibbing, Minn...............• •
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa..................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa.................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont.................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111.....
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont...
Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y....
Sv. Alojzija, Chicago, 111.................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa..........
Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich..
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111..................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. ...............
Sv. Jožefa, Haser, Pa......................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111...........
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O..........
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111...........
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio..............
Sv. Jurija, Etna, Pa.......................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss.........
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio.............
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa.................
Sv. Barbare, Irwin, Pa.....................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont..............
Srce Jezusa, St. Louis, Mo.................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa..................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn.................
Sv. Jurija, Toluca, 111....................
Sv. Barbare, Springfield, 111..............
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111..........
Sv. Jožefa, La Salle, 111..................
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa.........
Marije Pomagaj, Chicago, 111...............
Marije Pomagaj, Waukegan, 111..............
Matere Božje, So. Chicago, 111.............
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alpjzija, Fleming, Kans.
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
Marije Čistega Spočetja, St». Lorain, Ohio..
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo..........
Sv. Antona Pad., Joliet, 111................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich..................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.......
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa..............
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa..................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn.............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa...........
Sv. Barbare, Kaylor, Pa...............
Sv. Barbare, Mount Olive, 111.........
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111.......
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...........
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio
Novi Dom, Newark, N. J................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis.,..........
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.
Sv. Ane, New York, N. Y...............
Sv. Ane, Chicago, 111.................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa.............
Sv. Genovefe, Joliet, 111.............
Sv. Družine, Aliquippa, Pa............
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...........
Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio.
Sv. Jožefa, Ely, Minn.................
Sv. Roka, Denver, Colo................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa....
Sv. Veronike, Kansas City, Kans.......
Sv. Srca Jezusovega, Murray, Utah..
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.........
Marije Pomagaj, Rockdale, 111.........
Sv. Ane, Forest City, Pa..............
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y...
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.........
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.............
Sv. Jakoba, Gary, Ind.................
I
bi
rt
m
Skupaj.
146
247 103
81
125 326
94
7
28
248
54
126 103 194
30
37
96 44 16
338
201
367
50
126
76
19 108
88
74
53
174
28
36
61
36
121
31 79
234
110
53
152
94
97 232
53
53
18
113
44
139
33
38
110
20
65
34 86 29 42
55
20
117
90
83
90
66
39
48|
5
54
59
33
58
28
48
28
24
23
7
43
10
16
9
85
39
16
m
MA
O
j:
CA
C
>N
O.
o
Pl
■Si
rt
C
N
•a
3

rt
C
'c
•o
o
Ji
»CA
O
dl
rt
Ji
U3
C
> ■ rt
•XJ
N
‘c
>
o
.G
19l
...I
19|
17	$ 108.80	$ 9.75 $
110	196.15	60.25
45	77.75	24.50
29	64.25	12.80
37	103.15	17.25
166	255.85	65.95
34	77.35	19.85
7	7.10	3.40
13	24.20	5.35
100	201.70	51.10
21	43.70	10.15
54	110.60	29.25
40	78.10	20.30
78	154.55	34.55
11	27.90	5.60
19	28.65	7.70
52	75.85	24.45
	35.80	
8	14.35	3.95
109	222.85	45.45
73	155.15	41.95
110	279.70	55.45
20	45.80	10.30
13	82.65	5.40
7	56.40	4.50
7	16.20	2.80
24	85.65	14.80
16	67.80	6.30
27	64.00	11.15
12	45.60	7.85
42	139.15	19.80
12	25.90	5.45
6	24.40	2.35
3	43.65	1.05
8	' 25.20	3.25
32	89.70	16.25
10	22.45	6.90
29	47.90	11.75
63	177.70	26.70
17	81.40	6.50
9	41.80	4.85
20	114.25	11.40
12	52.15	5.50
25	71.75	13.60
41	169.90	16.70
12	41.70	5.55
16	44.40	8.65
1	12.05	.35
21	71.10	8.70
10	27.65	3.65
19	90.05	12.30
11	22.60	4.85
11	33.30	4.70
9	87.35	3.95
5	17.00	3.25
14	46.60	7.60
9	28.30	3.65
13	63.10	4.75
7	20.75	2.75
14	31.35	9.05
11	43.00	5.40
4	14.15	2.45
23	93.60	11.65
87		59.65
22	70.10	9.95
62		47.00
70		55.65
14	66.70	9.95
2	64.05	.75
26		19.70
17		12.40
15	49.70	9.25
1	29.70	.70
6	33.40	2.25
	4.45	
13	41.15	6.25
26		20.30
1	48.90	.70
7	27.25	5.15
17	47.30	9.10
5	23.20	2.55
6	37.00	3.50
2	24.05	.85
	17.20	
	18.40	
12	5.65	7.85
10	30.70	6.95
37		29.70
23		10.60
24		13.55
	9.40	
24		12.05
	11.50	
	6.15	
14		7.55
33	67.05	16.25
1	31.10	.35
16		14.40
46		32.10
	4.40	
	12.10	
13		11.30
23		15.45
18		7.50|
	16.00	I 	1
27		! 13.05|
	15.40	! 	1
2518	$ 5,534.95|$ 1,341.70!	
00
50
50
00
4.00
50
50
50
50
7.80
00
50
50
50
50
50
50
50
50
50
50
$ • 6.00 3.00
2.00
3.00
4.00
1.00 10.00
2.00
1.00
1.00
2.00
2.00
1.00
11.00
2.00
3.00
8.00
2.00
3.00
7.00
1.00 8.00
1.00
3.00
1.00
4.00
1.00
1.00
4.00
1.00 1.00
5.00
3.00
13.00
8.00 2.00 1.00
4.00
1.00 2.00
2.00
2.00
2.00
2.00
1.00
2.00
1.00
1.00
2.00
1.00
1.00
1.00
1.00


$ 7.80
2.00
1.00
1.00
2.00
1.00
7.00
19.00
4.00
19.00
$214.00
0




0|
00

0
5
5
5
5
0
5
$ 3.00|$26.00|$1
PODROBEN PREGLED
Naloženega društvom za—
moški asesment		...$5534.95
ženski asesment 		... 1341.70
pristop 		... 68.50
znake 		
rezervni sklad 		... 214.00
poškodnino 		3 00
certifikate 		26 00
vrhovnega zdravnika ..	. . . 19.65
zaostali dolg 		. .. 286.25
Preveč plačali 		1.75
	$7503.60
DOHODKOV MESECA AVGUSTA 1908.
Plačanega od društev skupno.$6955.50
Kredit društev .......... 4.45
Dolg društev ............ 543.65
$7503.60
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV V AVGUSTU
Preostanek 1. avg. 1908_$ 96,017.53
Plačanega od
društev ......$6955.50
Plačanega za
obresti ..... 850.00	7,805.50
$103,823.03
1908.
Izplačana posmrtnina......$	2500.00
Izplačano za razne stroške. 177.48 Preostanek 1. sept. 1908... 101,145.55
$103,823.03
$.
.70
20
5
45
5
S
5
5
2.00
5
5
5
rt
O
5


s
to
>
rt
O
Kje ie najbolj varno naložen denar ?
»o
o
>
<u
Ul
PM
Hranilnih ulog je: milijonov kron.
Rezervne»» zaklada je: 800,000 kron.
$
90
40
15
90

55
00
25
136.75 262.20
103.25
80.35 121.20
326.75 101.85
10.50
35.55
267.25
55.35 143.00
33.50
36.35
102.95
36.80
18.30 271.10 198.65 351.40
56.10
88.05
64.20
19.00
100.95
74.60
80.60
54.35
171.70
30.30
27.25 46.70 28.45
105.00
29.35
64.60
210.70 88.90
59.85
272.60 58.65
89.00
187.60
47.25
12.40 85.75
31.30 102.35
59.25
38.00
92.30
20.25
60.80
33.60
68.85
24.00
47.35
51.40
101
120.85
72.20
83.20
48.00 59.65
78.30
67.45 19.70
14.40 61.60 33.55
36.15 4.45
50.05
21.30
52.75
34.05
57.40
25.75
43.15 25.90
17.2.0
18.40
15.75
36.75
11.60
15.20
9.40
12.05 11.50
6.15
7.55
85.95
32.45
14.40
33.10
4.40
12.10
12.30
25.95 7.50
31.35'
46.75



$
10
35
45
05

40
15

10
16.00
19.65

Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki 1 Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah FRANK SAKSER
je že več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O.
VWWVWVWWWVWWWWYSAWWWWVWWWVWWVWh!
VmVWMWAWAW/A'A WWW/TAWAV.VWWWW.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačifa veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača v dno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Sloveni c Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
VVi'i'iViWíV.V.'.VV.'.SWA'.W.V.V.V.V.ViV.'AV.VAVWA
4
KUKAR,
5
65[$ 4.45j$286:25l$ 6,955.50|$543.65l$L75
PODROBEN PREGLED STROŠKOV MESECA AVGUSTA 1908.
Izplačana'posmrtnina za—
Nikolaja Mihalovič (preostali del)...............$ 425.00
Jerico Mišmaš (preostali	del)..................... 875.00
Matijo Plut (del) ................................  200.00
Jožefa Kobe ...................................... 1000.00
536 Belvedere St., Phone 1441.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL. !
jvseh parobrodnih družb Ji
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 99th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska deia, prodaja Sif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; South Chicago
$2500.00
Dr.
M. J. Ivec-u povračilo od L jan. do 30. junija 1908 nabranih vsot za pristojbine kot vrh. zdravniku... .$
Plača glavnega tajnika za mesec avgust..................
Izdatki glavnega tajnika za poštnino, ekspres in potrebščine v avgustu ........................................
90.75 75.00
11.73	$ 177.48
Skupni stroški v avgustu 1908.
$2677.48
JOUET.ILL.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
PIUO PIVO V STEKLE1TICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STB.	OBA