Največji alorenslri dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. The largest Slovenian Dafly £d I the United States. Issued every day except Sundays, and legal Holidays. 4 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—- No. 300. — Stev. 300. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 24, 1935.—TOREK, 24. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLl\ SANKCIJE SO POVZROČILE KRIZO V JUGOSL KABINETU Jndberghova družina se bo naselita v Angliji \ WAGNERJEVA POSTAVA JE PROTIUSTAVNA Delavci so deležni postopanja kot izpuščeni sužnji. — Zvezni sodnik 'je razsodil proti delavski postavi. KANSAS CITY, Kans., J.'J. decembra. — Odločitev zveznega sodnika Merril C. Otisa je razglasila W ague rje v o postavo za zaščito delaven za protiustavno, ko je sodnik u-i_odil pritožbi Majestic* Flour t'ompany ni hotela v gintgir«i Company iz Aurora, Mo. proti tožbi Labor Relations Board. Majestic Flour Company ni Jiotela v svojem podjetju u-rediti plačilnih in delavskih razmer s pogajanji s pristojni, mi delavskimi organizacijami. Sodnik -o v utemeljeval nem delil svoje odločitve poslužuje kar najostrejšib besed proti New Dealu, v katerem igra Wagner jeva delavska postava najvažnejšo vlogo. Po tej postavi mora tvrdka z delavci KRITIZIRANJE DELAVSKE PODPORE Odprta pismo na Roose-velta je polno očitkov proti delavski podpori v P e n n s ylvaniji. — Podpora je bila prodana v politično suženjstvo. WASHINGTON, I). C., decembra. — Z izjavo, da je zvezna delavska podpora v Pennsvlvaniji bila prodana v politično sužnjost, se obrača bivši guverner (i if ford Pinch o t na predsednika Roosevelta ter ga prosi, da odstrani one vladne uradnike, ki so zagrešili to podlost. Na odprtem pismu na predsednika Roosevelta trdi Pin-ehot, da predsednikovi podložni uradniki možem, ki želijo delati in skrbeti za svoje družine, iz čisto političnih nagibov odtegujejo delo. Pinehotove obdolžbe so sicer obrnjene proti položaju v dr- žavi Pennsvlvaniji, obenem pa priti do sporazuma glede plač hiv5i ffOVt>r*ller trdi, da se je to in splošnih delavskih razmer 1)otvarjenje oprijelo tudi drugih držav in da taka prostitucija javne podpore po mnenju vseh poštenih ljudi smrdi do neba. Bivši pennsvlvanski gover-r.er utemeljuje >vojc pismo s tem, da se drži samo predsed-podpisal Wagnerjevo postavo, nikovt^ra javnega poziva, da da saj deloma delijo praviČ- nm po5lje sv0j0 poročilo o ne-nost delavcem in da bodo pre- 1>oštenijl dejanjih. (pl< in obenem postava tvrdki prepoveduje vmešavati se v zadeve delavske organizacije ter ne -*ue imeti v svojem podjetju svojih delavskih organizacij. Te določbe o katerih je predsednik Roosevelt rekel, ko jo p reče vale stavke, po mnenju sodnika Otisa kradejo delavcu svobodo. RUSIJA IMA VSEGA DOVOLJ MOSKVA, Rusija, 19. dec. — Prvič, odkar je bil v Rusiji vpeljan načrt petletk, je pridelek premoga prekosil načrt. Do 15. decembra so pridelali 370,!HX) ton premoga. V bazenu Doneča so prideli tisoč 400 ton premoga Surovega železa so pridelali 39,600 ton, jekla 39,100 ton in kovine v kolobarjih 31,400 ton. Vsak dan so vlaki prepeljali 74.8000 ton tovora. Drugo zanimivo poročilo se nahaja na zadnji strani 44Iz-vestja" in se glasi: 44Število zavitkov z živili, posebno s surovim maslom in mastjo, ki so jih poslali iz Rusije nemški državljaui svojim wo rod ni kom in prijateljem v Nemčijo, je zadnje tedne zelo narasti o." Zelo značilno poročilo prihaja iz nemške republike ob Volgi. Nek uradnik namreč LETALEC JE DOBIVAL ČEDALJE VEČ GROZILNIH PISEM Naveličan brezštevilnih groženj, da mu bo u-^rabljen tudi drugi otrok, je znani letalec Charles A. Lindbergh zapustil s svojo ženo in sinčkom Jonom Združene države ter se bo stalno naselil v Angliji. Šele včeraj se je zvedelo, da je Lindberghova družina odpotovala v soboto opolnoči s tovornim parnikom "American Importer". Pinchot pravi, da je pismo objavil, ker je Roosevelt obljubil, da bo držal podporo ločeno od politike. 44Dokler podpore ni prevzela WPA (Works Progress Administration), je bila delavska podpora v Pennsvlvaniji čista/' pravi pismo, ki posebno Prvič je pridelek premo- napada demokratskega sena-ga v Rusiji prekoračil !orJa Uuffeva iz PeunsylvauU načrt. — Rusija pošilja je,tproj so delavce izbiraU po V Nemčijo živež. I njihovi potrebi. Danes pa se je položaj popolnoma izpreme- nil. Washington je poveril vod stvo delavske podpore v Pennsvlvaniji popolnoma nezmožnemu političnemu orodju no-toričuega Guffeva. Daues izbirajo delavce na podlagi polit ičnega tlobička." GRABEŽLJIVOST JAPONCEV NE POZNA MEJE Japonske vojaške oblasti priznavajo svoj namen glede Mongolije. — Japonska hoče odpraviti ruski vpliv. TOKIO, Japonska, '211 dec. — Japonske vojaške oblasti javno priznavajo, da bo japonska armada pričela pritiskati na Zunanjo Mongolijo, ne glede na to, ako to japonska vlada odobruje ali ne. Položaj je sedaj že tako napet, da more vsak čas priti do oboroženega spopada med Rusijo in .Japonsko, ker japonska armada ščiti }lančukuo in ji daje svoja povelja, kakor Rusija obvladuje Zunanjo Mongolijo. Japonska armada je pričela to kampanjo pod krinko nedo. ločene meje med Mandžurijo in Mongolijo. Spopad pred nekaj dnevi med japonskimi in mančukuanskiiui vojaki z mon. izolsko stražo je po mnenju vojaških in političnih opazovalcev samo predhodnik večjih japonskih vojaških operacij. Poročila iz Harabovška v Moskvo naznanjajo, da ima japonska armada v Mančukuo izdelan načrt za vpad v Zunanjo Mongolijo. Japonski militarist i hočejo za vsako ceno odstraniti ruski vpliv v Zunh-nji Mongoliji. Japonski zunanji minister Koki Hlrota pa poleg tega tudi hoče slkleniti s Kitajsko zve. zo proti Rusiji. Lindbergh je torej odpotoval istega dne, kot je Bruno Richard Ilauptmann predložil pomilostilnemu sodišču države New Jersey prošnjo za poini-loščenje. Ako sodišče ne bo ugodilo njegovi prošnji in ako guverner ne bo dovolil nadaljnega odloga, bo moral Hauptmann umreti dne 13. januarja na električnem stolu. rkel: naznanja, da je republika Vol- družino.1' ga kolektivizirana 99 odstotkov, da so kolektivne kmetije svojim članom razdelile trikrat toliko žita kot lansko le-fb in da saano 1000 družin izmed 250,000 družin nima svojih krav. Kdor ne pozna ruskih razmer, ne more razumeti, kako velikega pomena so ti podatki. Iz tega je razvidno, koliko so sedaj na boljšem ruski kmetje, kot pa so bili pod carji, ko so vedno trpeli veliko revščino. Polagoma se vresničuje napoved Josipa Stalina, ki je 41 Ena krava za vsako PAPEŽ POSVETI NOVE KARDINALE VATIKAN, 20. decmebra. — Papež Pij XL je v baziliki sv. Petra med velikimi svečanostmi izročil IG novim kardinalom prstane s safiri. Štirje ostali kardinali, ki so papeževi nunciji na Dunaju, v Madrid f!, Varšavi in Parizu, so prejeli prstane na svojih mestih. Lindberghovi prijatelji pravijo. da je letalca neprijetno dimi 1 o, ko se je začel govner Hoffman mannov njegovem ( Lindberghove m ) mnenju Hauptmannova krivda jasno dokazana. Parnik "American Importer" bo dospel dne 30. decembra v Liverpool. Lindberghova družina l»o potemtakem preživela božične praznike na visokem morju. S čim se bo ha vi i Lindbergh v Angliji, se ni moglo dognati. Zaradi postavnega praznika "Božičnega dne*' ne izide jutri Glas Naroda. Prihodnja številka izide v četrtek dn^ 26. decembra. Uprava. ITALIJANI SMATRAJO NOVEGA ANCL. VNANJEGA MINISTRA ZA NEIZPROSNEGA SOVRAŽNIKA \ DEMONSTRACIJE PROTI CALLESU DVA MINISTRA ODSTOPILA Vlada jugoslovanskega ministrskega predsednika Milana Stojadinoviča gre novim težkočam nasproti. Minister za javna dela Miloš Bobič in minister za vzgojo Marko Kamennovič sta odstopila. Stojadinovič je takoj imenoval za ministra javnih del Marka Kozulca in za vzgojnega ministra Drag iso Cvetkoviča. Imenovanja je regent princ Pavel odobril, toda politični opazovalci so mnenja, da ima vlada pred seboj še mnogo težkoč. Voditelji stare srbske radikalne stranke vztraja- Cardenas pravi, da Cal- . , - j c , . on aaa'Jo pn svoji zahtevi, da otojadinovic sam izgine les m nevaren.—80,000 ^ - j- - - j • i . , delavcev v demonstracijah proti Callesu. M EX ICO C I T Y, Mehika, j:;, decembra. — Predsednik l .azaro Cardenas je SO.lMHI de- lavcem, ki so se zbrali pri de-zaniniati za Ilaupt-1 nion-tnuMjah proti bivšemu slučaj, četudi je po I predsedniku Callesu, zagotovil, da vlado podpira armada in velike mase delavcev in kmetov ter da Callesova navzočnost v deželi ni nevarna vladnemu programu. Delavci, ki so se zbrali pred narodno palačo, so zahtevali, da je Ca I les izgnan iz dežele, toda Cardenas jim je povedal, da to ni potrebno. "General Calles za vlado ni nikak problem," je rekel Cardenas. "S svojo izjavo v ameriških listih je skušal doseči naklonjenost ameriškega naro. da in posredovanje ameriške vlade. Toda ameriška vlada v Mehiki ne bo posredovala, ker ve, da se je Calles vrnil v namenu, da v s tan o vi novo stranko, ki bi imela edini namen podpirati ga v njegovih sebičnih nameni h.'' Medtem ko je Calles igral golf, je predsednik Cardenas naznanil, tla bo vlada zaplenila eno izmed Callesovili liaei-jeiul in jo razdelila med kmete. Cardenas je dalje rekel, da je vlada enkrat za vselej napravila konec izkoriščanju na-rcx 1 nega bogastva po Callesovili prijateljih. P redno je imel Cardenas svoj nagovor, so delavci korakali po močno zastraženih uli -cah. Pri tem so nosili slike in MONARHISTi ZOPET NA DELU Govorice o kmalošnji vrnitvi nadvojvode Otona. — Baron Wiesner zanika obnovitev monarhije za Božič. DUNAJ—, Avstrija, 23. dec. — Avstrijski inonarliisti skušajo izkoristiti zamotani vna-n j i politični položaj Evrope tc-r čini prej obnoviti habsburško monarhijo. Zadnje dni so inonarliisti pričeli tako odločbo delovati, da gredo po Dunaju govorice, da bo Sveti ve- čer obnovljena monarhija in da bo tedaj v Avstriji že tudi | napise, ki so sramotili Callesa. Štiristo vojakov je stražilo hišo bivsejra *4močnega moža" Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — S lovensko - A merikan-ski Koledar. nadvojvoda Oton. Voditelj monarhKstov baron Friederich AViesner pa nasproti temu izjavlja: "Nismo pustolovci. Cesarja (namreč nadvojvode Otona) ni tukaj. Pred potekom enega meseca ni mogoče pričakovati nikakih važnih razvojev." Izjalovitev francosko - angleškega mirovnega načrta za Afriko je dokaz, da potrebuje Evropa nove voditelje, pravi baron. Po njegovem zatrdilu doživlja Evropa boj med fašizmom in demokracijo in ta boj se bije na življenje in smrt. in ipo glavnih ulicah je bilo videti policijo s puškami in bajoneti. NAVELIČAL SE JE ŽIV-LJENJA SOFIJA, Bolgarska, 23. dee. Policija v Čopelare poroča, da se je 110 let stari Usov Karai-brah naveličal življenja. Skušal se je ustreliti z lovsko puško, toda se ni dobro zadel in bo še mogel živeti nekaj let. Stojadinovič ima v narodni skupščini le neznatno večino. V svoji politiki se mora naslanjati na koalicijo, ki pa ž njim ni posebno složna. ^'ečje preglavice delajo Stojadinovičevi vladi sankcije proti Italiji, ker so jugoslovanski trg vrgle s tira, in Hrvatje, ki zahtevajo avtonomijo. K temu pa pride še divja propaganda proti Jugo • slaviji na Bolgarskem, kjer v tajni sodnijski obravnavi stoji revolucijonar Damja Velčev pod obdol-žbo, da je bil udeležen pri zaroti, ki je v oktobru hotela strmoglaviti bolgarsko vlado. Mnogi krogi zatrjuiejo, da so Velčeva podpirali nekateri Jugoslovani, ko je živel v izgnanstvu v Jugoslaviji. EDEN OSOVRAŽEN Fašistični krogi so silno ogorčeni, ker je bil imenovan kapitan Anthony Eden za angleškega vna-njega ministra. Osebe, ki so v stiku z vlado, pravijo, da je Anglija najprej uničila vse načrte za sklenitev miru, nato je pa izbrala najhujšega sovražnika Italijanov, stotnika Edena, da bo poostril sankcije. Crnosrajčniki se jeze na Edena, italijanska vlada pa trdovratno molči. ITALIJA JE NAMERAVALA NAPASTI ANGLUO Bivši angleški vnanji minister sir Samuel Hoare je javno izjavi, da je nameraval italijanski ministrski predsednik napasti Anglijo, če bi bil petrolej vključen v sankcije. Italijanska vlada tega dosedaj še ni zanikala. ANGLIJA, ITALIJA IN LIGA Znani publicist Virgino Gayda je v poluradnem "Giornale d*Italia'* objavil članek, v katerem pravi: — Evropa se bliža večji zmedi. Edina jasna znamenja so znamenja razdejanja. — Imenovanje Edena za vnanjega ministra kaže* da so v Evropi nasprotja med Anglijo in Italijo, ne pa med Italijo in Ligo narodov. Mirovni ra-Črt, ki sta ga sestavila Hoare in Laval, so Angleži prej zavrgli, predno je protestirala proti njemu Liga narodov. UPANJE NA MIR IZGINJA Vsled zadnjih razvojev je v Italiji skoro popolnoma izginilo upanje, da bi bil v doglednem času sklenjen mir z Abesinci. Zastopniku Associated Press je rekel neki vladni zastopnik: — Imenovanje Edena pomeni največjo nevarnost za mir. Ko se bodo vršila pogajanja glede u-reditve abesinske zadeve, se bo moral Mussolini .pogajati z možem, čigar ime vzbuja srd v vsakem Italijanu. €€ Glas Naroda jj * _Snkserf President OwMd and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. BeneC!X Treat. aoe of bnatneas mt the corporation and sd&ressss of abore officers: J. UUi Street. Bwwth of Manhattan, New York City. N. ALAS NARODA" Inroad trery Day Except Sunday* and Holldtji la celo la pol i< fa Cetrt leto velja aa Ameriko In * OMMMMMMMltM ffl.OO 'ta .(MMrttmttttiKa 93.00 leta •••»••••••t.ii..H $L10 Za New York aa oeio leto f7.00 Za pol leta ...............|U0 Za Inosemstro aa odo leto .. f7.00 Za pol leta................fSAO Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement M Glas Naroda" Maja mU dan Isvaemlfl nedelj la prasnlkov 'opisi hrea podpisa In osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli 'IJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss 4 iiavn tudi prejfinje blvsllfiče naznani, da, hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New Yerk. N. ¥. Telephone: CHelsea 1-4811 / RAZREDNA MR2NJA (Vmu so komunistične ideje tako na#lo silijo po Zdru-ženih državah? Nekateri zvračajo krivdo na nezaposlenost, ioda tudi taka in si i ona poročila, kot ga bomo spodaj navedli, vzbujajo razredno sovraštvo, netijo nezadovoljstvo v širokih plasteh prebivalstva ter nudijo ugodna tla za komunistično propagando. V New Yorku živi milijonaljeva vdova Gloria Morgan Vanderbilt, ki ima dvanajstletno hčerko. Ker je ženska precej lahkoživa in po mnenju oblasti ne 2nore nuditi otruku potrebne vzgoje, je sodnik razsodil, naj jo vzgaja mati njenega moža, pri svoji materi naj pa preživi le sobote in nedelje. Mati zahteva, naj ji nakaže sodišče iz zapuščine vsak teden $191.10, češ, da je ta vsota potrebna za vzdrževanje o-, troka. Ne za ves teden, pač pa samo za dva dni. To je zelo zanimiv račun posebno v času, ko se mora marsikatera družina, obstbjeea iz treh oseb, preživljati s tremi dolarji na teden. Mrs. Gloria Vanderbilt je predložila sodišču sledeči račun: — stanovanje za dva dni $40; hfana $29.10; napitnina $6.00' telefon $1.00; zabava $15.00; cvetlice $5.000; najemnina za avtomobil in plača šoferju $50.00; detektiv, ki otroka straži $45.00. Skupaj $191.10. Mrs. Vanderbilt pa ni edina, ki zna tako zapravljati denar. Ona je predstaviteljica razreda, ki noče spoznati, da so obrača proti njemu mržnja proletarijata in da bo prišlo enkrat do strašnega obračuna. Začasa francoske revolucije je rekla kraljica Marija Antoinette: — Če ljudje nimajo kruha, naj jedo piškote. Kmalu nato ji je giljotina odrezala glavo. Nad trideset milijonov ameriških državljanov (deset milijonov nezaposlenih in dvajset milijonov oseb, ki so odvisne od njih), živi v velikem pomanjkanju. Podporo, ki jo dobivajo od zveznih, državnih in občin skih oblasti, komaj zadošča za najnujnejše potrebščine. Telesno se uničuje na milijone oseb, ker ne morejo do biti primernega dela in jim je opešala odporna sila. Ti milijoni opazujejo z naraščajočim ogorčenjem za-pravljivost gotovih ljudi ter so dovzetni za ideje radikalni!, agitatorjev. Razredno nasprostvo postaja od dne do dne ostrejše. Kaj se bo razvilo iz tega? New York, Tuesday, December 24, 1935 —---„—■ t-r -a--- THE LAHC.EST SLOVENE DAILY IN U. 8. Dopisi. Barberton, O. Ker se že več časa ne sliši nič o našem Gospodinjskem Klubu, moram zdaj poročati, tla še nismo zaspale. V soboto, 4. januarja bo Gospodinjski Klub imel veselico v dvorani "Domovina*\ Za ples bo igrala domača godba. Za lačne in žejne bo tudi pripravljeno. Tem potom vabimo vse od blizu in daleč, da nas obiščejo ta večer, ker vem. da jim ne bo žal. Gospodinjski klub želi vsem vesele praznike in srečno Novo leto, posebno pa t" i ta tel jem Glasu Naroda in Petru Zgagi. Marv A. H ki Kit/, Mimt. IMAMO V ZALOGI DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno iivzaneslji-vo po dnevnem kurzu. ▼ ITALIJO Za ▼ J t! O OSLA VI JO % 2.75....................Din. 100 $ 5.15 .................. Din. «00 $ 7.25 ....................Din. J00 $11.75 .................. Din. 500 $23.50 ................ Din. 1000 $47.00 ................. Din. $ 9.25 .................. Ur 100 $ 18.20 ____________________Lir «00 $ 44.00 .................. Lir 500 $ 87.50 _________________ Ur 1000 $174.00 .................. Lir 2000 $260.00 __________________ Lir 3000 Barberton, O. Danes, ko sem se pripravil, da napišem kratek dopis, smo dobili šele pravo zimo. Sneži kot za stavo, mrzel veter brije in reže v obraz, snežinke pa plešejo pred očmi in se zaletavajo kot nadležne muhe. Vse pride na vrsto in tako nam tudi zima ne uide. Sploh pa tukaj pritisne pravi mraz šele po božičnih praznikih, vsaj tako se da sklepati iz prošlili zim. Kakor sem čul od nekaterih Kraševcev, bo priredil tukajšnji zabavni klub "Kras" veselico s plesom v soboto zvečer, 28. decembra v dvorani samostojnega društva "Domovi, na". Kraševci ustavil v najbolj obiskovani gostilni v Laščah v "Vatikanu", kjer so v družbi in ob dobri postrežbi gostilni-čarke Ančke in kuharice Micke hitro potekle urice. Tudi gov o. rane v katerih je mojster profesor Slevski, i n petja n i manjkalo. Toda čas ne čaka in končno se je moral gospod Anton pripraviti na odhod. Pred. zadnji večer je bil zadnji sestanek v rojstni hiši. Slovo je bilo težko za slavljenca in o-stale. Vkljub temu, da je Tone izjavil, da ga gotovo več ne bo nazaj, vendar pričakujemo njegovi stari in novi znanci, da ga borno še videli. Ob tej priliki mu kličemo: 4'Srečno pot in nasvidenje". Pozdrave njegovi cenjeni rodbini, iki jo pa poznamo žalibog samo po sliki. Laščani. kojenec Tebenskv, prijatelj Di nelove, ki jo je spremljal na njenih vožnjali v Nemčijo, na 5 let, inženir Walter Fischer iz Prage na 6 let stroge ječe. Vsi ti so bili obsojeni zaradi vojaškega vohunstva. Dva avstrijska državljana, arhitekt Klee in uradnik Riplel, sla bila obsojena na sedem, odnosno šest mesecev. Poleg tena mora plačati vsak obtoženec 4 do 0,000 Kč. sodnih stroškov. S to razsodbo je afera Dinelova zaenkrat zaključena v zvezi z njeno zadevo pa ro napovedani še trije procesi. Škot in r/Ai\ sta stala pred policijskim uradnikom. — Kako veste, da sta bila ta dva moža pijana, — je u-radnik vprašal navzočo pričo. — Enostavno, gospod, ta Škot je razmetaval po ulici de-nar. Žid pa ga je pobiral in mu ga je vračal. ★ Največ govorijo ljudje, ki nimajo kaj povedati. * Ce hočemo izsušiti močvirje, ne smemo žab vprašati za nasvet. Ribničauje te j znani po so pri nas pre--voji počasni na- .............PH^M.................... Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. IIIIIIIIII^HIIIIIIIIIIIIII^IIIIIIIIIIHIIII^JI^I' 5*Vg^^tS^t^^^^^^m^^m^^L Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v start kraj ali dobiti koga od tam, je potrebne, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato st zaupno obrnite na nas za vsa pojjsniL*. Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vte, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše «trnške Nedržavljani naj He odlašajo do zadnjega trenutka, kv t>r*dno nm dobi it Washingiona povratno dovoljenj*. HE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec Pišite torej' takoj ea brezplačna navodila in znaotavljn-mo Vam. da boste poceni in udobno potovtu>. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. ravi in -amouikli duhovitosti. No, in k o se je tak Ribničan vračal z dolgega i z pre h od a, ga sreča drug Ribničan baš v trenutku, ko se je obrnil in pohodil polža. ''Zakaj ipa si to naredil t" ga vpraša drugi Ribničan* "Zakaj?" mirno odgovori prvi. 44Ta vrag me je že vse popoldne preganjal.'' * (V te piči komar, ga lahko ubiješ, če pa te pohodi slon, se mu ne pozabi opravičiti. Kdor ničesar vsem verjeti. ne ve, mora Žena ljubčku: — Mož mi je brzojavil. — Kaj ti pa brzojavlja ? — Brzojavka se glasi: Ne vračaj Q KRATKA DNEVNA ZGODBA J K AX ROCHOP: POVRATEK Silen voter je majal vrliove dreves. Oba stara sta zdela ob ognji-šeu, strmela v veselo plapolajoči ogenj in molčala. Nenadoma reče žena: 4'Kaj misliš, Tomaž, kako bi bilo, ko bi obiskala Ivana V 44Kaj ti pride na pamet?''' za mrmra mož. "Kaj mi pride na jiamet f I\> dolgem času bi spet rada objela našega fanta, pa hudobnim ljudem v vasi zavezala jezik." 4 4 Kaj pa prav za prav govorijo ljudje?" < "Ivan odpotuje nocoj, njegova žena pa se odpelje k svoji bolni materi v Milan.'* 4 4 To je gola laž!" za kriči mož. "('cniu se pa tako razburjaš*** ga }<■ dobro srčno vpraša la žena. Stari se divje zasmeje. 44Zakaj da se razburjam? To me vprašaš ti, moja dobra Mar jana Ti torej ne čutiš straš nih žalitev, ki Ti jih je zadal? Kaj ne razumeš, da so to sami prazni izgovori, le da se te reši ? Tako se konča, če storiš vse, da bi sina lepo vzgojil. Ko sem te po smrti prve žem- vzel, je Ivan ravno zapustil zib«»l. Ti si ga vzgajala, negovala trn. \v. to, da li ne boni mogla pri košnji in žetvi pomagati. Kada bi ostala tu še do vernih duš. pre-len grem za zmerom od tebe; toda čutim prav dobro, da mi moči vsak dan bolj gineje.'' "Kaje mu brzojavi, bolje bo. Bog mi bt> morda dal le še par ur." Tomaž j< rano zjutraj brzojavi I: "Mati umira, pridi takoj!" Sin pa je prišel šele čez dva dni, kasno zvečer. Marjana je bila malo prej izdalinila. Zadnja beseda, ki je v trenutku, ko je za zmeraj zaprla oči, prišla na njene ustnice, je veljala sinil. 44Kaj je oče?" je vprašal. 4 4 Tu "poglej!" je hladno siknil oče in pokazal na mrtvaško postelj. "Umrla?" Trdost. s katero j<* sin izustil to besedo, pa mrzlost in nemar- Konec julija je legla. Tomaži nost sinova so spravile očeta v je obupno rotil zdravnika, naj i blazno jezo. Napočil j<> strašni jo reši. Toda njegova pomoč ni' trenutek. Grozeča nevihta se je vlekla med stenami. Stari je strgal s stene puško in jo položil | k licu. 44Xa kolona pred njo. ti lump. kor vse kaže, imajo prav," meni Tomaž žalostno. 44Oh ii**. nimajo prav! Svet je za viden, ljubi mož. Tvan je preobložen > poslovnimi opravili, ki se ne dajo končati brez težav." "Lahko, da imaš prav. Vendar pa bo o vidiki noči dve leti. odkar je prestopil prag najinega doma. So m« pač vrata prenizka in strop preveč nagnjen." "Ti grdo sumničiš, Tomaž. Kar brez vzroka si s<> nekaj zabil v glavo " "Kes, v tej reči mislim po svojem." "Jaz pa trdim, da Tvan ni tak. da bi se naju sramoval. I>aj, da se k njemu popeljem." "Nikoli ti nisem ničesar branil," ji odvrne nevoljno, "stori kar hočeš." "Dobro, potem takem se jutri odpeljem s prvini vlakom, pa bom ostala pri njem eel te--len." '"•Le pojdi!" Tretji dan pa se je Marjana vrnila taka, kot se je bila odpeljala; v bombažastem krilu, v črnem roben, prekrižanom čez prsa; v okovankali, s košem, pletenim iz vrbja in drenovko v roki; na to se je pri hoji opirala, da bi skrila, da ii je »lesna noga krajša od leve. "Si že nazaj?" jo presenečen vpraša mož. "Sem. Ko sem prišla, so ravno posedli za mizo. Ivan mi je na tihem razložil, da je pri njem v gosteh odlična družba. Zato mi je kuharica pripravila obed v kuhinji." 44Pa snaha?" 44Snaha se je zaničljivo po-smehovala moji obleki. Seveda ni več po modi! 'Saj veš, da jo nosim že deseto leto!" "Pa zakaj nisi ostala dalj čas. tam?" MILIJON VOJAKOV. TUCAT ZDRAVNIKOV zalegla. Znanost nima moči, da bi izrabljene organe nedomesti-la z novimi. Ko je čutila, de gre h končuj in je prejela poslednje olje. jej ali pa ti poženem krogljo skozi solzna zašepetala: glavo!" ".Rada bi videla Tvana!" j Ivana jo zgrabila nedopove-j Mož se je divje stresel. Hotel' dana groz'i in pokleknil je pred i«' vreči iz sebe: 4 4 Ta lump te S postelj mrtve matere. Potem jej j«- ubil!" Ko pa je videl pred j zaslišal očetov ukaz, naj s»* po-seboj tako ponižno in iskreno bere. Naglo, s poveŠeno glavo, kazovala mu dobrote in zdaj. j ženo, j«» nežno odvrnil: "Dobro. I je pr«-sto»>il prag očetovetra «1«»-! ko ne ve, kam z denarjem, ga je| j,is;d !nn 1„>!M"! j ina, stopil v avto in oddrdral.i Mar mi ni očital k<> sem gaj zadnjikrat obiskal da prihajam v tako nemarnem suknjiču! Pa je bil tisti suknjič popolnoma nov, saj si ga ti eno 111*0 |»rc .]• abesiuski i t i/., jii-e Kdvard Beatti, |mu"oč<-\ alec iz Addis Milijon nlie-iu.-kih vojakov pa j«- razkropij«*nih čez tisoč milj dolt: pas. ki loči sovražnike na abfsinskem boji-j š<"*n drugega od drugega. Med item milijonom mož s,, dvigajo skalnat:« gore, žejajo strahoviti puščave, se širijo »111 rdeča močvirja. V teh krajih se primeri ' abesinskemu vojaku, da je ranjen in umre navzlie pomoči, ki mu jo nudi takozvana ama kolona Rdečega križa deluje na bojišču, in sicer na južni fronti. Šef !«• kolone j" Američan, dr. Robert W. 44Poslušaj," je rekla mi res ne bi smel reči. Tako j Hockuiann iz Wheaton, 111. M«>-sem ga rada imela, kot lastnega j /u S() dodeljeni trije boli in tri sina. Tn če pomislim na to« kar j ,-.,.„ j asistenti. Ta kolona mu prisojaš, se čutim blizu j m„rjl skrbeti za ranjence in bol-smrti." nike v eeli ogadenski pokraji- e ubogi Abesin-ei borijo proti sovražniku ki razpolaga z najmodernejšim orožjem, katero povzroča strašne rane. Abesinski vojščak stoji pred alternativo, da se bo moral še naprej tako boriti ne daj bi mu bil na razpolago najpri-j niitivnejši material, ko bo sami ranjen. Vojaki si zaradi tega pomagajo sami med seboj. inska vojska trenutno najbolj potrebuje, so zdravniki, letala, obvezila in oprema — kratko rečeno, vse. V po-irledu oborožitve so se razmere j v zadnjem času nekoliko izboljšalo. Neko ambulaučno letalo poklonil abesinski vojski ne-! imenovan Anglež. Toda to je i selilo kaplja v morje stiske, j Abesinija je dežela mezgov, ki j lahko napravijo kvečjemu 2(1 i km na dan T)a pomeni v takš-j nih razmerah edino letalo hitro j pomoč in rešitev, leži na dlan«, i V Add i s Ababa in nekaterih Idruuih mestih imajo sicer nekaj izvrstnih zdravnikov in dobi o opremljeno bolnišnice, mod temi napravami in fronto pa je na stotine kilometrov divjine, mrzlice "111 infekcijskih bolezni. Naročite se na "Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik v Združenih dr lavah. Knjigarna "Glas Naroda't 216 West 18th Street New York, N. Y. (Nadaljevanje.) KAZAKI, spisal L N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75 Kdiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega natioldivjega plemena, ki je živelo in deloma še ve«lno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih »loživ' 'ujev od začetka »'o konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-sever. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1-50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo 111 življenje kmetskeca fantu, ki >0 pa stari-ši |K>slnli v šole. kjer so je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Oh čltaniu se ho moral čita-telj večkrat od srca nasmejati. K .MEČ KI PINT, spisal Aug. Šenoa .....«5 Zgodovina nagega kmeta je zgodovina neprestanih ltojev. Kojev s Turki in graščaki. — "Zadnji kmečki puut" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen ro-man bo sleherni z užitkom prečita1. LA BOHEME. Spisal H. Murger. 4«VJ str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga »»• svetovno znano de.».. LISTKI, (Ks. Meško\ 144 stran* ............ .70 LJUBLJANSKE SLIKE, spisal Jakob Aleševec. 263 strani. Cena ..................................................60 IzlKirno je pogodil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse «>»1 branjevke d«* hišnega 20-spodarja. da jih vidite kot žiro pred selioj. LOV NA ŽENO spisal >J. O. Curwood. 194 strani. Cena .80 Skrajno napet roman iz in«»derncga življenja. Človeka tako prevzame, da ga r. velikim zanimanjem prečite do kon»-a. LUCIFER, spisal Jean d# la Hire, 292 strani. — Cena .....—1.— Fantastičen roman v šestih delih. Kol j fantastičen nego ga naslov razodeva. Čltatelj se Tuora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji- MALI LOKI), spisala Franres Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ..............................—• -80 1 iloboko zasnovana povest o otroku, ki gane odtjudnega čudaka. lH*ček je plod ameriške vzgoje, ki ne (Hiziia ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena 3tl štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .60 Zanimiva {»ovest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11!» strani. Cena.........60 MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75 llo skrajnosti naiiet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisee poznan po eelein svetu. MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA, (Jan. E. „rek*. 18S str........60 MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijib duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opli njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. ''Moje življenje" je naji>oint>mhnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena ....................................80 Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zauimivosti najboljše povesti te vrste. Naročite izvod še danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5C Zanimivo delo. ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA ......................................................60 NA KRVAVIH POLJANAH.................................. 1.50 NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSin. 11-' strani. Cena.....35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi lM>tj- omagajo. NA KRVAVIH I OLJ ANAH. Matitif. s slikami Cena 1.59 NAŠA VAS, spisal Anton > o varan. 221 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini i/, naše lej>e Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju zua'-alev. NAŠA LETA; spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez............. .70 Bros............. ."»0 Knjiga vsebuje dvanajst i»ovesti pisatelja Pu-glja. ki je iioznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAN&l LJLDJH. spisal Alois Remec. 94 strani. Cena .4( Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vljiavskem. NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 1J5 strani. Cena .................................... .70 ' ' Knjiga vsebuje "misli, ki s«» se ro«lile v clo-veku v prvih letih svetovne vojne . PASTI IN ZANKE, sp>~ai L Š. Orel. 231 strani. Cena JSI Kriminalni roman is polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo. \ .60 .60 .40 1.25 .60 .60 M PESMI V PROZI, spisal Chas, Baudelaiiv. 112 strani. Cena ......................................................... Verna slika pestrega velikoinestnega življenja in spomiuov nanj. PATER UVETAN, spisal Verdirtus. 187 strani. Cena V—7 Roman, napisan po ustnih izročilih in tiska- N nih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojeo za samostan ter se je slednjič i>o budili bojih vrgel zopet v življenje. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ...........................-........................... To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici. PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 1K: str. .. "Med Pa'iarji In Zdravniki'* ter ~ Pisane Zg'ullM "* je spisal naš |»olju.l«ral znani -bivenski pisatelj Pugelj tleset «"-rtic iz nii»"':i domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 7U strani, ('ena .................................... .....—- Knjiga vs.huje tri |«»vesti našega priljubljenega pisatelja. mojstra v opisovanju. Njegov slog jo izrazil, njegove mi>li so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 strani. Cena ............................................ Povest iz vojne dobe. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi »rajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je 10 klasično opisal. Z osvobojenjom domovine doseže tudi 1 »ovest svoj višek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena M«>jstersko delo slavnega ruskega pisatelja. PR1HAJAČ. spisal Fr. Detela. 157 strani. Cet.a .60 Kakor vse lK.-telove jnivesti. je tudi ta vzeta iz nagega pristneira domačega življenja. PRI STRICI*, spi-al Gangl. 111 strani.........60 PRI STRICI"...................................................W PRODANE DI ŠE. spi..^ .Joža Likov*. 160 str. Cena .60 Kdor Loče vedeti, kaj i»očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Kra>u. naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ Prgeovori. es»>ji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cenn.....35 Posebno zaiftmanje vzbuja ta povest po svoji aktualui vsebini, ki razmotriva i>ereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani. Cena .70 V širokem stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora Čita-telj nehote z napetim pričo kovanjem čitati do konca. RENE MALPERIN Spisal Kd 1110111 de Coneuort. str. '%>na .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA H.VBSBI R ŽANOV ............................................................«5 ROMANTIČNE DIŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 S ANIN. Spisal M. AreibaSev. 488 str. Cena----1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ituskcm in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta. maloiueščana. oficirja, študenta. Žida. žensko v okviru družine in samostojno učiteljico. .35 SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena .............................................. Dejanje te lej»e povesti se vrši na ameriškem ZapadiH Pestre slike iz indijanskega iu pi-jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, tla ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-merlškem Zcpadu ie znal «b»sti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam, >> » n Naročilom je priložiti denar, bodisi v >go-turini. Money Order ali postne znamke po 1 centa. Ce pošljete gotovino, reko- mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. B V2 HU DZ" New York, Tuesday, December 24, 1935 TEW LARGEST 8L0VENI DAILY 77 17. 9. 9. RODANE DUŠE ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. KDOR UMA BOLJŠE ŽIVCE Nemški general lent uant Kr- lra, zapu>tiv*i na hojišru Ta razgovor pa je imel naslednji potek: Gospa Helena Hri-i»arjeva je najprej svojega moža obsula z očitki, da ji je hotel naprtiti breme oskrbe in vzgoje otroka Alberta Riharja. Na to ji je mož odgovoril:: "Najprej me mirno poslušaj, Helena, potem boš mislila popolnoma drugaee. Roza je dedinja premoženja svojega oeeta in zapustil ji j»- nmogo vee, kot pa sem mislil, da je mo-goet» z ozirom na njegov skromni nastop. V svoji oporoki ~ '^loloeil, da pri Rozini vzgoji ni treba Mediti, naj nadaljuje ~ življenje kot riosedaj, naj gn- v sako poletje na poto-Tje, in naj ima vse prijetnosti, ki jih ji dovoljujejo obresti Jenega premoženja. Obresti njenega premoženja je dovolj«-vsako leto porabiti za vzgojne in oskrbne stroške. Da i revni in navezani samo na mojo plačo, je Albert vedel in -o je storil vse. da nam ne bi naprtil nikakih stroškov. Ta- . bomo mogli dobro urediti, da bomo tudi mi živeli od teh Toresti in mnogo boljše kot dosedaj. Ali sedaj razumeš, kak •obitek imamo, ako bo Roza živela pod našim varstvom? I dobro kar bo vživala, bomo na njene stroške ž njo vživali. o moremo iti na potovanja in si napraviti lahko življenje. Mi leto ima okoli štirinajst tisoč obresti, vse to more porabiti, in ker je sedaj stara dvanajst let, moremo do njene polnoletnosti računati na te obresti. Mojo plaeo bomo ves ta čas prihranili in bomo do tedaj kaj imeli. Premoženje je naloženo v varnih listinah in bo tudi tako ostalo. In Albert mi je pred i svojo smrtjo sam priporočil, da z Rozo obdržimo njegovo stanovanje, da se ji ne bo treba navaditi na drugo okolico. To ti bo vendar ugajalo? Lepo stanovanje s sedmimi sobami z vsemi udobnostmi današnjega časa in ta lepa oprema — saj vendar poznaš stanovanje, četudi smo bili tam Še redkokdaj. Najemnino bomo seveda plačevali z obrestmi. Svoje pohištvo moremo postaviti na podstrešje, dokler ga ne bomo zopet rabili. Ali sedaj razumeš, da to ni' breme, ako se zavzamemo za Rozo? Take priložnosti, da si izboljšamo svoj borni položaj, ne bo nikdar več, tedaj jo moramo zgrabiti. Otrok ni-mava, Roza je pridna in obogljiva. Slednjič ti tudi zaradi tega ne bo v nadlego, ker moramo zaradi nje imeti služkinjo. Torej — kaj praviš k temu?" Brez sape je gospa Helena poslušala in v njenih hladnih očeh zašije poželjiv blesk. "Srebrno posodo in porcelan in kristalno posodo borno tudi mogli rabiti — vsega je dovolj," pravi. Mož ji prikima. "Seveda; devet let bomo popolni gospodarji v stanovanju" Zena se zadovoljno oddahne. 14Potem seveda, potem je vse kaj drugega, tega ne smemo zavrniti. Sedaj pa pojdiva, greva k otroku, da ga malo potolaživa." To se je zgodilo in tanko čuteča Roza je prav dobro opazila, da je ta nenadna izprememba v tej ženi morala imeti poseben povod in da je bila njena prijaznost in ljubeznivost neresnična. Proti tej nepravi dobroti je bila hladna in si je svoje misli zaprla v svoje srce. Toda to sta oba sebična človeka sprejela za dobro. Takoj po pogrebu Alberta Riharja se j«- njegov bratranec s svojo ženo in Rozo preselil v stanovanje pokojnika. Roza je obdržala svojo sobo, v drugih sobah'pa se je gospa Helena vdomačila, kot hi že od nekdaj stanovala v njih. Roza je bila vesela, ako je mogla sama biti v svoji sobi. Bolelo jo je, kako sta se strie iu teta šopirila v sobah, v katerih so doslej živeli njeni stariši. Stric Herbert je sedaj sedel pri očetovi pisalni mizi, ležal je na divanu, na katerem je njen oče navadno ležal in pil je iz kozarca, iz katerega je imel navado piti njen oče. Iu teta Helena je rabila materino toaletno mizico, je skrbela za njene cvetlice in je brskala po omarah s perilom . Pri mizi sta ji sedela nasproti,* kot so prej sedeli njeni stariši. Vso to se je zdelo Rozi kot oneščašeenje njenih mladostnih spominov. Duševno je zelo trpela in je postajala vedno ble-dejsa in tišja. Pri tem pa je mislila, da je nehvaležna in malenkostna, kajti stric in teta sta jo obsipavala s prijaznostjo, in ljubeznivostjo. Toda ni jima mogla dati svojega srca. Po smrti svojega očeta je ostala zapuščena v svojem srcu, in ce sta ji stric in teta izkazovala svojo prijaznost, ji je bilo, kot bi jih morala pahniti od sebe in zbežati, kakor daleč bi jo nesle noge. Da je bila denarno izkoriščana* se ji je zdelo malo važno, kajti o denarju in njegovi vrednosti ni imela še nikakega pojma. Tega tudi nikdar ne bi vedela, ako ne bi služkinje, ki so bile v hiši še od časa njenih starišev, v njeni prisotnosti o tem govorile. Posli so strogi sodniki svojih gospodarjev in obe služkinji ste vse natančno opazovali in ste se o tem raz£o-varjali vpričo Roze. Roza pa je navadno zbežala in o vsem ni hotela ničesar slišati. Toda služinkji ste vedno o tem govorili, da stric in teta dobro živita na njene stroške, da prirejata za svoje prijatelje domače zabave, hodita v gledališča in na koncerte — vse na njene stroške. Rozi vse to ni bilo toliko mar, kot tla sta stvari njenih staršev tako brezbrižno rabila. Vse drugo bi jim bila pri voščila. Nikdar ni vprašala, kaj to in ono velja, ako je tega in onega treba — samo enkrat je postala odločna — ko ji j( teta hotela odpovedati učenje jezikov in glazbe, češ, da so ti izdatki nepotrebni. "Saj ti ni treba, Roza, da bi se vkvarjala s takimi stvar mi, in bomo to opustili," ji je rekla teta. Tedaj pa se Roza vzravna pripravljena na boj. 4 To na noben način ne bi bilo po volji mojega očeta. Hotel je, da nadarjenost za jezike, ki sem jo podedovala po njem, izkoristim. Jezike se bom učila, dokler ne obvladam vse, ki sem se jih pričela učiti. In tudi glazbe se bom še dalje učila, kakor je želel moj oče." (Dalje prihodnjih.), vi: Med svetovno vojno je Ilin-denburg nekoč dejal: Vojsko bo dobil tisti, ki bo imel bol jše živce." — Pni v tako je danes v veliki igri Italije proti Ah<» siniji. Nalašč pravi tej vojski igra. Ta beseda namreč najbolje označuje cesar, ko hoče Italijane utruditi. Kako hudo vpliva to altesinsko utmjevanje na živce Italijanom, dokazuje, da je bil odpoklican de Rono in nadomeščen z Badogliom. 17. oktobra sem v svojem članku o abesinski vojski že povdaril. da bojna sila vojskujočega se ni le v njegovi armadi, ampak tudi v njegovi zemlji in v njegovih zaveznikih; rekel sem, da šibkejši v svoji obrambi skuša močnejšega utruditi s tem, da izkorišča posebnosti svoje zemlje ter tako čaka, dokler ne posežejo v boj njegovi zavezniki. V takem bojevanju gre predvsem za to, da se zasedejo važni kraju (studenci); kjer ozemlje to dovoljuje, je treba s šibkimi silami sovražnika prisiliti, da se pripravi na napad, kar mu vzame mnogo časa, nudi pa malo uspeha; pri tem pa se nio-r^ šibkejši branilec izogibati odločilnega boja, dokler ni doseženo ravnotežje sil s tem, da je napadalec utrujen ter so njegove z gube ter gospodarsko izčrpanje ustvarili ravnotežje. (V evropski opazovalec vedno znova pozabl ja pravilnost neiruše-vega vojnega načrta, se zgubi v zmotne misli, zlasti, ker taketrn vojskovanja v Evropi že od Na tudi tri strojne poške in 2o svojih lastnih skušnjah ter skušnjah iz ita lijanskih planinskih manevrov zadnjo jesen. Le po najbolj skrivni pripravi si je zopet upal korak naprej. V ta namen pa ima etapa ogromno delo. Tre-ba je namreč oskrbovati arraa- I Ali ste v ze naročili Slo- J v e n s k o - Amerikanski Koledar za leto 1 936. — • Vreden je 50 centov. 1Ž* SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU I1C WIST Illfe STRUT NSW YOU, M. X Piton RAM ZA GBNS VOZNIH LIS POT, MM-URVACIJO KABIN, IN POJASNILA EA POTOVANJ* ftiHiiimiimi»ni.»i»iiii»iiiiHHiimm»imi»iii poleonovih časov dalje nismo j do s 100,000 možmi, 250 topovi, poznali in pa, ker ga motijo le- j 2500 strojnicami in 100 tankj, po pobarvana poročila iz itnli-jza kar je potrebno 7000 velblo-janskega tal>orn. ki ponareja io i dov, 13.000 mul, 10,000 konj, resnico. Značilen zgled t-ikih ' katere je Irelta zopet krmiti, in ponarejenih poročil o hr> j"li v j na inn»nj 5000 tovornih avtomo-Abesini ji je poročilo o l»oju, bHov. C) velikanskih cestnih Malettija v zgornji dolini reke j šli za hrbtom italijanske ar-Pafan. Oglejmo si to poročilo: j made ie bilo že večkrat poroča-Maletti je imel baje tole na-, no. (V« je sedaj Mussolini res ročilo: Sovražnika poiskati, ga ; za povedal, da je treba hitreje pobiti in se potem vrniti! X" '<» prodirati, to dokazuje le, da ga povelje je posebnost! polkovnik Maletti je na 'orej sankcije r">no skrbe. so- Mussolini je mislil, da mora vražnika na "stratežko važni zamenjati vrhovnega poveljni- točki" v sotočju rek Džer« r m U~a. Fafan blizu studenca ITamalej. bes Tam ga ie napadel. Sl"dil je moral To pa je očividni uspeh A icev. Maršal Badoglio bo iač paziti, da iz previd- 44vroč boj*\ ki je trajal več ur nega prodiranja ne postane go in ostal dolgo neodločen. V tem la pustolovščina, ki bo dobro »ojn — tako pravi uradno po- pripravljenemu negušu prav prt ročilo italijansko — so se "ho rili Abesinei z občudovan ia ^la. Kaki morebitni prvi uspe hi novih metod nas ne bodo vredno hrabrostjo," so izvršili smeli motiti. Sploh v tej iz-več protinapadov, ni se jim pa menjavi italijanske komande posrečilo, da bi bili Ttalijance ne vidim večje nevarnosti za razpršili z napadom v bok. Poj Abesince. pač pa za Italijane, tem poročilu so se nato Abesin- Vojsko bo namreč dobil tisti, ci umaknili kaka dva kilomet- ki bo imel boljše živce. VULKAN NA HAVAJSKEM OTOČJU Slika je bila posneta iz višine 1.1,000 čevljev ter predstavlja vulkan Mauna Loa, kateri postaja v zadnjem času zelo a&tiven. Lava, ki teče iz žrela ognjenika, je povzročila do sti škode. — _ » Iz Slovenije. ZASTRUPLJENA. . . SV. .JURIJ ol) Ščavnici, 9. dec. — Letos 5. februarja je u-mrl aprevžitkarica Frančiška Senearjeva na Ščavnici. Nenadna smrt, kalikor toliko čvrst ne starke je povzročila mnogo govoric med prebivalstvom in se je vedno bolj izražal sum, da starka ni umrla naravne smrti. Za zadevo se je takoj začelo zanimati tudi orož-ništvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici ter je po zbranih indicih pripravilo zadevo državnemu tožilstvu v Mariboru, katero je nato odredilo izkop trupla. Sodna komisija iz Gornje Radgone je odvzela drobovje in ga poslala v preiskavo fiziološkemu inštitutu v Ljubljano. Inštitut je zdaj ugotovil, da je bila pokojnica nasilno odpravljena in sicer je bila zastrupljena z arzenikom. Uvedena je stroga preiskava in aretirano so bile nekatero osebe. Preiska-se vestno nadaljuje. TRUPLO NOVOROJENČKA V PEPELU MARIBOR, ]± dec. — Mariborsko državno tožilstvo je prejelo poročilo, daje našla pri posestniku Albertu Vertniku v Smartnem pri Slovenjgradcu uslužhena dekla Rozalija Potočnikova pod svinjskim kotlom v pepelu truplo novorojenčka. O naj«ll»i so bili obveščeni orožniki, k; so uvedli preiskavo in na podlagi informacij osumili 2.*»-letno Frančiško, ki je pri zaslišanju izjavila, da je S. oktobra zjutraj rodila mrtvo-rojenčka ga potom zavezala v vrečo in skrila v svinjski kuhinji posestnika Alberta Vort-nika, pri katerem je tedaj služila. Frančiška je služila do konca septembra pri smart in-skom nadžupniku g. Somreku, ki jo je odpustil, nato pa 20 dni pri Vertniku Albertu. Truplo otročička je bilo že zelo razpadlo. ŽALOSTNA SMRT ŠKOFA LOKA, 12. dec. — V nedeljo in še v ponedeljek je popivala pri Zontarjevi opekarni v bližin: Virmaš kopica beračev. Okrog toplih peči se je gnetlo kakih l.j moških, ki so žejo gasili z gorilnim špiritom in ga v kratkem času popili kar 15 litrov. Med okajenimi berači je bil tudi 55-letni Draks-ler Mihael in mav.ške občine, ki jo potem pijan motovilil nekaj časa okrog opekarno, potem pa kljub opozorilu sezonskega opokarja Gregoriča zlezel na vrh zgradbe kakih pet metrov visoko. Ni pa bil še dobro no vrlin, ko mu jo spodrsnilo in ir ndletel z Havo naprej na trde tla. Pobil so jo do smrti. Kakor jo pozneje dognala Fotografijo, ki predstavljajo "naše najlepše kraje", so pošle. Tisti, ki so jih naročili, naj nekoliko potrpe, da dobimo novo zalogo iz domovine. komisija, si je zlomil tilnik, poleg tega pa si je prebil tudi lobanjo. Nesrečneža so prepeljali v mrtvašnico storološkega pokopališča, kjer se je vršil tudi pogreb. VES RAZREZAN. . . MARIBOR, 12. doc. ~ S 14 zahodi jaji. prerezanim prsnim košem, in presekanim želodcem je 2. novembra obležal v krvi v Turiški vasi pri Slovenski Bistrici posestniški sin Janez Krosnik. Smrtnosne poškodb« mn je prizadel 25-letni kovač Anton Žemljak iz Sv. ViinV-la. ki mu je bil Krosnik očital, da mu je prevzel ljubico. Kresni-ka so prepeljali v mariborsko splošno boinišnieo, kjer j»- naslednjega dne umrl. Danes se je moral obtoženi Anton i Zcmljak zagovarjati pred malim kazenskim senatom. V svojem zagovoru je skušal sodnikom prikazati svoje dejanje kot posledico silobrana pred pokojnini Kresnikom, ki ga jo baje pred hišo napadel s cepinom. Sodniki se niso mogli prepričati o utemeljenosti zagovora in so ga obsodili na 4- leta težko ječe in dveletno izgubo častnih državljanskih pravi POROKA NA RAKEKU Dne 11. novembra sta se na Rakeku poročila dobro znana Tončka Ivančič (po domače Cavsova) in Frane Jelinčič, /leiiin je doma iz Primorske ter je sedaj uslužben kot knjigovodja pri lesnem velepodjo-tjii g. Kovača v Starem trgn pri Ložu. Zanimivo je tudi to, da je 11. novembra minulo ravno 50. let, ko je bila tudi svatba pri Cav-ovi hiši. Takrat sta stopila pred oltar Marija Ivančič in Janez Modic (po domače Mocov). Oba sta še čila in zdrava. SHIPPING NEWS 28. decembra: Cunte tli Savoia v Genoa 2. januarja: Majestic v i'hfrln>urg januarja: Bremi-n v- nremi>n Manhattan v Havre 4. januarja: f'hainplain v Havre s. januarja : A'juitania v Chelmorg 1'». januarja : Kurofia t I? romen i I. januarja: II«- lie Frame t Havre l Vulcanina v Trst 1f«. januarja: Wash ington v Havre IS. januarja : .Lafayette v Havre Hex v Genoa januarja : Majestic v ('herhours -4. januarja : Bremen v iSremen -•"». januarja : Champlain v navre -K januarja : I le de France v Havre 31. januarja : 2. februarja: Con te tli Savoia v Genoa 5. februarja: Majestic r Cherbourg S. februarja: Hex v Genoa 12. frbruarja: Washington v Havre Bn-meu v Itremen 14. februarja : Iterenparia v fherltourg 1». februarja: Champlain v Havre 11». februarja : Kuropa v Bremen lf. februarja : Kimijia v Bremen 20. februarja : Majestic v Cherbourg JI. februarja: I le . februarja : Conte «11 Savoia v Genoa V A 2 N O ZA | NAROČNIKE ^ Poleg naslova je razvidno de kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesee, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo ratpo slali za Novo leto tfi ker bi želo li, da nam prihranite toliko nepotrebnega dete tu stroškov, za to ffli prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnata Pošljite jo naravnost nam ali j% pa plačajte našemu zastopniku v Vašem k~aju ali pa katerem» izmed zastopnikov, kojtn imen« so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na šth rojakov naseljenih. MINNESOTA: Chisholm. Vrank Goni* Elj. Joa. i. Peohel Eveletb, Lout« Goula Gilbert. Louis Vessel Hibbln& John Povie Virginia, Frank H rr s t left Montana: Roundup. M. M. Psnlaa Washoe, L Chamra NEBUASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. bari Strnlria Little Falls, Knjji igarna "G. N." CALIFORNIA: San Francisco. COLORADO: Pueblo, Peter CuUg, A. Walsen burs. M. J. INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič LLINOIS : Chicago. J. Rev««. J I^ikanlck Cicero, 4. Fabfcaa \ Chicago. Clcen In Illinois Jobet. Mary Bamblch. Joseph m La Salle. J. Spellcb Mascoutah. Frank Augustln North Chicago.