RUSKI PROFESOR O ŽENSKEM
VPRAŠANJU NA SLOVENSKEM.2)
PRIOBČIL R. D. LJUBLJANA.
Znani slovanski lingvist profesor J.
BaudouindeCourtenayjel. 1872—73.
v spisu »Nektere opazke ruskega profe-
sorja« v g-oriški »Soči« opisal utise, ki jih
je prejel o Slovencih, potovaje po naši
ožji domovini. Pri tem se je precej obširno
izrazil tudi o ženskem vprašanju na Slo-
venskem. Ker bode ta spis pač malokomu
več pristopen, upam, da ustrežem cenjenim
čitateljkam »Slovenke«, ako podam nekaj
glavnih misli iz njega.
G. profesor omenja, da je povsod na-
hajal mnogo več pameti in zaupljivosti
med ženskami,^) nego med moškimi, ako-
ravno se pri Slovencih, kakor tudi skoro
pri vseh evropskih ljudstvih, šteje ženske
navadno kot primadone med domačo ži-
vino, in meni, da to zaničevanje žensk mora
postajati vedno večje vsled uredbe seda-
njih evropskih konstitucij in vsled uvedbe
občne vojaške dolžnosti. Z uvedenjem kon-
.stitucije so dobili moški svobodščine in
privilegije, da zamorejo samo oni voliti in
voljeni biti, dočim je to ženam zabranjeno.
-) Nek.ntere izraze obdržal sem tako, kakor jih;
rabi g. pisatelj. ^
Ta prispevek bo mnogim baš sedaj dobro do- i
šal, ko biva slavni Ruš zopet med Slovenci. Op. ur.    '
Občna zgodovinska resnica pa je, da kadar
je eden del človeštva bolj priviligiran in
dobi več predpravic in svobodsčin, tedaj
pada drugi v še večjo odvisnost od prvega.
Splošna^vojna dolžnost jači v možkih ži-
valske instinkte in vzbuja v njih še moč-
nejšo zavest svoje fizične moči. Da so
intelektualne moči popolnoma ednake pri
moških kakor pri ženskih, imel se jc pisa^
telj priliko prepričati, kakor pravi, pri
vsakem koraku. Da si ženske prirojeno
pamet veliko zvestejše hranijo nego moški,
se razvidi že iz tega, da ne pijejo toliko
i a da sploh ne zapravljajo tako rade pri-
rojenih moči. Da pa ženske, kar se tiče
višje omike in poznanja občnih zadev, stoje
na nižji stopinji kakor moški, temu se ni
čuditi) ker jih moški spol vedno odstra-
njuje od šole in javnega življenja.
Baudouin de Courtenay navaja potem
slučaj nekje iz Kranjskega, kjer je neki
gospod prišel iz bližnjega trga pijan in
strašno hud. Da si ohladi jezo, je začel
grdo p.sovati svojo deklo — ker je poza-
bila dati kokošim zobati. Ko si je drznila
njegova sestra ugovarjati, da dekla ni
ničesar kriva, počel je i sestro zmerjati z
najgršimi psovkami ter ji nazadnje grozil
z zaušnicami. In vse to vpričo vseh hlap-
cev in dekel in vpričo njega, tujca, zna-
nega le nekoliko ur. Ako se je plemeniti
gospod tako obnašal proti svoji sestri, kaj
pa si moramo misliti o preprostih kmetih?
Sicer pa pravi pisatelj, da je večkrat imel
priliko opazovati več surovosti med »omi-
kano« gospodo, nego med neolikanimi
kmeti.
To zaničevanje žensk, ki se vsak ko-
rak pojavlja v praktičnem življenju, ima
globok temelj v naziranju moškega spola.
Ženska ima samo toliko veljave, kolikor je
potrebna za moške. Tako n. pr. moramo
ženske sicer omikati, pa ne zaradi njih
samih, ne zaradi tega, da bi razsvetlili
njih um in jim dali v roke orožje, s kate-
rim bi si zamogle pridobivati   vedno bolj ,
181
neodvisno stališče in razširjati okrožje svo-
jega delovanja, ampak le z oz'rom na po-
sestnike žensk, na moške, t. j. le radi
tegfa, da se iz ženskega spola rekrutirajo
naše matere, sestre, žene, ljubice itd., ki
gotovo uplivajo na moške, s katerimi pri-
dejo v bližnjo dotiko. V domačem življenju
bodi toraj ženska kuharica in perica, v
javnem pa eksaltirana pupa, ki bi s svojo
lepoto naj navduševala in spodbujala moške
k pogumnemu delovanju za domovino, omiko
in svobodo: — to bi bili naj idejali žensk
po zgoraj omenjeni teoriji. Ravno tako
moramo skrbno odgojevati kravo, ker nam
daje, dokler živi, mleka, kopajo zakoljemo,
skuhamo iz nje juho, napravimo pečenko,
itd., a nepobitna resnica je, da čimbolje
je mleko, juha in pečenka, timveč moči
zadobi oni, ki jih uživa!
Moški je v prirodi sploh kralj vsega,
ženska pa njemu podložna stvar ; v državi
je državljan samo moški, ženska mu je
sužnica in robotnica. Ženske same so se s
svojim sedanjim položajem že tako sprijaz-
nile, da se. jim zdi, popolnoma opravičen
in neobhodno potreben.Ravno tako se
suženj privadi sužnosti, da se mu zdi ne-
mogoče drugače živeti, ter da se strahoma
obrača od onega, ki mu ponuja svobodo !
Pisatelj zaključuje svoj članek z nadejo,
da bodo z ene strani pogumne ženske ne-
prenehoma tirjale ednakopravnosti, z druge
pa, da bodo čut pravičnosti in svobodna
omika vzbujali v možkih vedno več nag-,
njenosti, zadostovati opravičenim tirjatvam
žensk. .
Priznati se mora, da je sloviti ruski
učenjak precej trpko označil podrejeno
stališče slovenske žene. Toda mar li temu
ni tako ? Še sedaj mora hoditi žensko gi-
banje trnjevo pot, a pred 30 leti ni bilo v
nas  niti govora   o  opravičenosti  ženskih
^) Ne sme se pozabiti, da je citirani članek bil
pisan pred 30 leti.
tirjatev. Zatoraj moramo biti g. Baudouinu,
ki se še sedaj gorko zanima za kulturno
življenje Slovencev, le hvaležni, da se je
že pred toliko leti glede tega vprašanja
postavil na tako resnicoljubno stališče.
¦.i
182