Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 23
Ljubljana, petek, 8. junija 1828.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo In uprava Ljubljana. Delavski dom. Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Albert Hlebec, novinar, Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. liska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Alojzij Hofler v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za »ENOTNOST".
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje In vsi zatirani narodi, združite se!
Delavno ljudstvo mora nastopiti proti celotni imperialistični politiki režimov, proti služenju velesilam v protisovjetski fronti. Proti vojnim hujskačem moramo nastopiti s parolami: za sporazum in bratstvo z italijanskimi delavci in kmeti, za priznanje in mir s Sovjetsko Rusijo! Proč z imperializmom in militarizmom!
RUDARJI MORAJO DOBITI PLAČANE PRISILNO PRAZNOVANE ŠIHTE!
ZAKONITO UGONABLJANJE DELAVSKIH MAS.
Trboveljska premogokopna družba je zopet odvzela rudarjem in rudarskim družinam še dose- • danji njihov košček kruha. Brez kakega predhodnega dogovora ali vsaj obvestila, je isti dan, ko so na občnem zboru TPD spravljali akcijonarji v žep težke milijone profita, razglasila, da se Kočevje do nadaljnjega sploh ustavi, da praznuje Zagorje zaenkrat 5 dni, Trbovlje 3 dni in Hrastnik 3 dni. Kaj bodo rudarji in rudarske družine jedle in kako prestale brez dela in zaslužka, tega v razglasih TPD ni in na to vprašanje tudi zaupniki pri ravnateljih niso dobili odgovora in na to tudi belgrajska vlada ne odgovori.
S kapitalističnega stališča TPD in kapitalistične belgrajske vlade (danes SLS, včeraj SDS) je tako_ postopanje »korektno« in po kapitalističnih zakonih tudi dopustno! Nobenega zakona ni v kapitalistični državi, ki bi branil podjetniku čez noč ustaviti obrat, če mu ne prinaša takih profitov, kot jih zahtevajo kapitalisti. Obstoj delavstva je v kapitalističnih zakonih podrejen profitom.
S človeškega, s proletarskega stališča pa je tako postopanje zločinsko. To cinično »legalno« ubijanje, izstradanje proletarcev je hujše, kot je ubijanje ljudi po roparjih. V obeh slučajih je motiv »osebna korist«, samo eni morijo posameznike s sekirami, noži etc., drugi pa z gladom množice. Eno je kaznjivo, drugo zakonito.
Vse buržuazne stranke stojijo na stališču take kapitalistične pravičnosti, da je z gladom ugonab-ljati delavske množice zakonito in zato od demokratov, klerikalcev itd., delavstvo ne sme pričakovati pomoči v tej težki situaciji.
FRANCOSKI KAPITAL TPD DIKTIRA BELGRAJSKI VLADI!
V sporih med TPD in belgrajsko vlado radi cen premoga in v vseh sporih med delavci in TPD se mora vlada udati in sprejeti zahteve TPD, katere večinski lastniki so francoske banke in dunajski Židje. Odvisna od francoskih finančnih magnatov se bo belgrajska vlada udajala še naprej TPD, dokler bo SHS kolonija imperialistov, ki so lastniki TPD. »Nacionalizacija« TPD je bila samo finta. ki je radikalom, demokratom in klerikalcem napolnila blagajne, ki pa na stvari ni nič bistvenega spremenila. TPD je še po »nacionalizaciji« ostala država v državi, država nad državo, ki diktira vladi, kadar z mazilom ne doseže mirno, kar hoče. Danes diktira TPD vladi, da mora jemati premog po cenah, ki jih določa TPD in ker se vlada upira pretiranim cenam, je TPD vrgla v glad desettisoče in jim govori: Zberite se in protestirajte proti vladi! Sprejme naj naše zahteve, pa bomo odprli jame. če tega ne stori vaša vlada, boste gladovali do pogina!
Taki spori se samo začasno poravnavajo ter se redno ponavljajo in ta nevarnost bo nad rudarji lebdela vse dotlej, dokler se TPD ne socializira ali vsaj podržavi! Socializacijo pa bo izvedla samo delavsko-kmečka vlada, podržavila bo TPD samo vlada, ki se bo otresla odvisnosti od imperialistov in zvezala z delavsko-kmečko Sovjetsko Unijo proti imperializmu!
TPD IMA ŠE DELA DOVOLJ — PA NOČE DELATI, DA Z GLADUJOČIMI DESETTISOCl PRISILI VLADO NA KAPITULACIJO!
V razglasu TPD trdi, da mora ustaviti ves obrat, ker vlada ne naroča dovolj premoga. T oda TPD ne prizna, da so visoke cene njenega pre-
moga vzrok, da nima naročil in TPD skriva in se protivi tudi zasilnemu delu, ki ga je v revirjih dovolj. TPD bi lahko tudi pri skrčenih naročilih zaposlila cele tnesece vse delavce in delavke na svojih dnevnih kopih, pri stavbah, ki jih ima v programu in tudi v rovih je dela dovolj na popravilih, pri čiščenju in pri izpopolnitvi varnostnih in higienskih naprav, ki so predpisane, a neizvedene, ker »ni časa«! TPD danes ne gre v račun, da bi bili delavci zaposleni in čim hujša bo beda gladu-jočih rudarjev, čim hujša bo ogorčenost rudarskih mas. tem ljubše je to TPD, ki z na gladovno smrt obsojenimi desettisoči izsiljuje pri vladi visoke cene in naročila, ki izsiljuje zopet na račun rudarjev milijonske profite.
RUDARJI MORAJO DOBITI POVRNJENE IZGUBLJENE ŠIHTE!
Rudarji danes ne delajo, živeti pa morajo. Rudarji niso stroji, ki ne potrebujejo kuriva, če ne obratujejo, rudarji so ljudje in pravico imajo, da zahtevajo plačo za dneve, ki jih po krivdi profi-tarskega kapitalističnega spora ne morejo delati. Ne gre in ne sme biti, da bi rudarji morali nositi breme profitarskili sporov. Po krivdi TPD praznujejo rudarji in na račun TPD naj gre to praznovanje! Če vlada prisili TPD, da mora plačati rudarjem izgubljene delovne dni, bo to tudi najboljša lekcija, da se taki spori ne bodo mesečno ponavljali. Če pa vlada nima moči niti volje prisiliti TPD k takemu izplačilu, mora vlada sama plačati rudarjem izgubljen zaslužek, ker ni krivda rudarjev, da je vlada pred TPD brez moči! Denarja ima TPD dovolj, da lahko plača. To je znano in to je razvidno tudi iz prikrojenih (»friziranih«) bilanc in velikanskih profitov TPD. Če pa so vladi sveti in nedotakljivi milijonski profiti TPD, pa naj sama piača.
Take zahteve postavlja rudarski proletariat in okoli teh zahtev se morajo zbrati in organizirati vsi rudarji do zadnjega.
@bčni zbor f PD.
TPD JE IMELA V LETU 1927 106 MILIJONOV KOSMATEGA DOBIČKA!
o0. maja. dan pred razglasom, da se v revirjih ne bo delalo, se je v Ljubljani vršil 55. občni zbor TPD, na katerem so razdeljevali akcionarjem profite in delili ravnateljem in priganjačem tantijeme in nagrade.
Z zadovoljstvom je ravnateljstvo poročalo, da se je produkcija napram letu 1926 zvišala od 1,39 milijonov na 1,629 milijonov ton. Torej za 239 tisoč ton je narastla v 1927. letu produkcija pri TPD. vkljub temu. da je bilo par tisoč rudarjev reduciranih in da so bile reducirane plače. Le s priganjanjem rudarjev do skrajnih mej, je bilo mogoče doseči tako povišanje produkcije.
Temu primerni so profiti akcijonarjev. Bilanca za javnost in davkarijo, ki je vedno »sfrizirana« (to se pravi, da se višina resničnih dobičkov prikrije!) prizna, da je TPD pri kapitalu 200 milijonov Din v letu 1927 imela 100.6 milijonov kosmatega dobička, za 6 milijonov 300 tisoč Din več, kot v letu 1926, ko je bilo zaposlenih 3000 rudarjev več kot lani! Vsak rudar je v preteklem letu prigaral TPD 1-1.400 Din kosmatega dobička.
Od tega kosmatega dobička bodo dobili akci-jonarji TPD v denarju 38 milijonov 600 Din, po 30 Din na delnico. V rezervni fond so dali zopet
2.5 milijona profita, tako da je ta fond narastel na 69 milijonov.
Generalno ravnateljstvo se je na občnem zboru tudi pohvalilo, da je doseglo v Belgradu znatno znižanje davkov in tudi znižanje izdatkov za socialno skrb (zato so Bratovske skladnice pred katastrofo in vpokojenci brez pokojnin!), pri čemur so TPD pomagali odgovorni in vladni člani SLS in SDS. Koliko »mazila« so dobili klerikalci, ker so glasovali za čl. 82 finančnega zakona in koliko je TPD dala SDS za »lojalno molčanje«, tega na občnem zboru niso povedali.
Ravnateljem so dali nagrade, ki gredo v sto-tisoče, nižji nastavljenci so dobili tudi nekaj, le za vpokojence, ki so celo življenje garali za TPD, je zmanjkalo denarja.
Če bi TPD bila socializirana, če bi rudniki bili last delavcev, bi 1. junija dobil vsak rudar 5500 Din čistega dobička. Dokler pa bo še obstojal kapitalistični družabni red, dokler bodo vladale SLS, SDS in njima enake buržuazne stranke, bodo odnašali vsako leto ogromne profite kapitalisti, ki niti ne vedo, kje so njihovi »zlati« rudniki.
TPD LAHKO PLAČA RUDARJEM IZGUBLJENE ŠIHTE!
Pri 106 milijonih kosmatega in 38 milijonih čistega dobička, ki ga izkazuje bilanca TPD za 1927. leto, je TPD malenkost, če plača rudarjem po njeni krivdi izgubljene šilite. Klerikalci, ki so na vladi in demokrati, ki so v opoziciji (ki se oboji predstavljajo kot prijatelji in zaščitniki rudarjev), imajo sedaj priliko, v dejanjih pokazati svoje prijateljstvo.
V	parlamentu naj skupno sklenejo: »TPD mora rudarjem izplačati vse prisilno praznovane šihte!« Če pa se bojijo inozemskih kapitalistov, če so jim nedotakljivi profiti TPD naj sklenejo: »Vse prisilno praznovane šihte plača rudarjem vlada SHS iz fondov za nepredvidene stroške!«
To klerikalci in demokrati lahko storijo! Pa ne bodo, ker SLS in SDS so kapitalistične stranke in od katerih delavstvo ne sme pričakovati drugega kot prazne obljube in lepe besede!
Če bi rudarji-proletarci štraikali, bi nagnali nanje orožnike in vojaštvo, ko pa štrajka TPD, je za buržuazno vlado vse v redu! Nauk: Kdor podpira SLS ali SDS, sam sebe uklepa, pljuje v lastno skledo!
POTREBA MOČNE, ENOTNE RUDARSKE STROKOVNE ORGANIZACIJE.
V	času takih kriz in katastrof, kakor je sedanje prisilno praznovanje v revirjih, vsak rudar ve, da je brez strokovne organizacije brez moči. Potrebno je takoj preiti na delo za ustanovitev strokovne organizacije za vse rudarje. Obstoječe organizacije so ovira na tem potu. Socialpatriotska. Arhova ZRD je samo za socialpatriote, Bernotova KDZ samo za socialdemokrate, masa pa,- ki noče niti socialpatriotizma niti bernotizma, je neorganizirana in zastonj je pričakovati, da se bo masa ujela na lim: Vsi v ZRD ali KDZ, pa bomo združeni in močni.
Potrebna je rudarska strokovna organizacija za vse rudarje. Enotna organizacija za dekaliste, socialiste in socialdemokrate. Biti mora razredna in demokratična, pa ne dekla SSJ, JSDS in tudi ne stranki dekalistov.
Dokler take organizacije ne bo, bo rudarjem v revirjih huda predla!
Razkrinkani hlapci režima.
V	Zagorju ne bo skupnega nastopa pri občinskih volitvah 22. julija. Pogajanja so se razbila, ker je SSJ hotela skupen nastop na bazi kapitulacije, ker je SSJ hotela skupen nastop na platformi zakona o zaščiti države proti dekalistoin in ne skupen nastop proti režimu zakona o zaščiti države in buržuaziji.
Tako odkrito in jasno SSJ še nikoli ni pokazala svojega hlapčevstva režimu kot na teh pogajanjih. Čobal in Arh sta kar naravnost priznala: Da, vam dekalistom pripada po delavski volji, izraženi pri lanskih volitvah, 11 mandatov, SSJ pa 3. Hočemo pa 6 mandatov, ker nas režim respek-tira, vas pa ne, ker nas bo potrdil, vas pa ne. Če nočete gerenta, nam dajte, kar zahtevamo! —
To stališče SSJ je stališče odkritih slug režima, je stališče hijen zakona o zaščiti države in režimskega nasilja in tak skupen nastop je nemogoč. Dekalisti hočejo skupen nastop zato, da bi bil proletariat močnejši proti buržuaziji, da bi si izvojeval pravice, ki mu tudi po buržuaznih zakonih pripadajo, SSJ pa stavi kot pogoj za skupen nastop kapitulacijo pred vlado in buržuazijo.
Zagorski proletariat je tako kapitulacijo odklonil in to mu je v čast. Sprejeti Čobal-Arhove predloge bi pomenilo, odreči se pravice kandidirati in voliti sodruge, ki jim proletariat zaupa, pokazati, da so nasilni razpusti izvoljenih občinskih svetov že precej »spametovali« zagorski proletariat in da je treba režimu samo še nadaljevati z nasilstvi, pa se bo delavstvo popolnoma spametovalo in postavljalo ter volilo režimu povšečne ljudi, ki se ne bodo brigali za interes ljudstva nego za komando režima.
Kaj. če bi socialpatriotov v Zagorju ne bilo? Po Sedanjih nasvetih Čobal-Arha bi delavci morali voliti demokrate ali pa klerikalce, da bi se izognili nevarnosti nasilnega razpusta. I red nasilstv i režima se proletariat ne bo ubranil s kapitulacijo, temveč z doslednim vztrajnim bojem za svoje pravice!
Čobal je na sestankih pripovedoval, da je itak vseeno, če pride v občinski svet več socialistov kot imajo pristašev, ker so pravice in delokrog delovanja občinskega sveta s sedanjim občinskim zakonom in drugimi predpisi omejeni. — Res je, da v kapitalistični državi občine niso avtonomne, da so v svojem delovanju ovirane od državnih oblasti, toda tudi v okviru teh zakonov ni vseeno, če pride v občinski svet dekalist ali socialist, čobal in Arh vendar ne moreta trditi, da je vseeno, če sta n. pr. ona v Delavski zbornici ali če bi mesto njih bili Weinberger, Bauer, Šober itd. Tudi v okvirju obstoječih zakonov socialpatrioti vodijo »pametno«, sporazurnaško politiko sodelovanja z buržuazijo, dekalisti pa dosledno razredno. Zato je šel čobal v režimski gerentski svet in se s tem solidariziral z nasilnim razpustom izvoljenega občinskega sveta. Nima buržuazija zastonj tako v čislih socialpatriotov, ona pozna in respektira svoje
»leve« zaveznike! Marsikaterega, še nezavednega delavca Kristan-Čobalova skupina spelje s pravega razrednega stališča na reformistična, »pametna« stranpota in tako slabi proletarsko fronto. Za take usluge svoje hlapce režim tudi dobro plačuje. Kase vseh delavskih institucij jim daje zato režim v roke.
Rudarski proletariat Zagorja je do grla- sit protiljudskega, režimskega gerentstva in hoče imeli enkrat v delavski občini delavskega župana in delavsko politiko. Za zaščito svojih interesov, za izvajanje proletarske politike na občini se borijo rudarji. Pa le dosledni proletarski borci, ki jih ni mogla okužiti režimu in buržuaziji dopadljiva »pametna« politika socialipatriotov bodo izvršili to nalogo. Čobalovci so pokazali že v bolniških blagajnah in Delavski zbornici, kaj znajo! Po »zlatem ključu« dajejo podporo fašističnim in klerikalnim organizacijam, znižujejo brezposelno podporo in čakajo na želje in ukaze Belgrada, za delavske zahteve se ne brigajo. Tudi v zagorski občini bi Čobalovci ne mogli biti drugačni. Po principih svoje »pametne« politike sodelovanja z buržuazijo bi še zvezali z demokrati in klerikalci kot so se v DZ in pod Čobal-Arhom bi zagorska občina bila tako malo delavska, kakor ni pod Čobalom delavska Delavska zbornica. Čobal bi pod socialistično krinko vodil gerentsko polftiko!
Gerentstvo bo odpravljeno le, če se bo režim moral uveriti, da pred nasilnimi razpusti izvoljenega občinskega sveta, delavstvo ne kloni in da se vkljub vsemu bori naprej za svoje pravice. Le z doslednim razrednim bojem bo zavzel proletariat občino in državo in ne s kapitulacijo in sodelovanjem z buržuazijo.
To so spoznali zaupniki na sestankih in odklonili Čobal-Arhovo kapitulacijo. Sedaj pa je treba, da gremo vsi na delo, da prepričamo vsakega posameznika o tem in da pripravimo buržuaziji in njenim zaveznikom 22. julija še hujši polom kot lani. Najmanj 400 glasov — to bodi parola!
Proslava četrte obletnice prvega junija v Trbovljah.
Ob letošnji obletnici prvojunijskega napada fašistov v Trbovlje, je režim dr. Korošca in SLS zopet pokazal, koliko mu je na tem, da kaznuje morilce s. Fakina. Toda še več; ne samo, da se ti morilci še vedno mirno in brez skrbi gibljejo, temveč vladajoči režim celo zabranjuje, da bi se ob četrti obletnici krvavih dogodkov trboveljski proletariat na grobovih spominjal svojih žrtev.
Kakor vsako leto so se tudi letos v nedeljo zbrali delavci, da polože vence na grobove in se skupno spominjajo padlih sodrugov. Toda vladajoči režim še tega ni dopustil. Orožniki so razganjali ljudi po pokopališču, grozili z orožjem in celo materi s. Fakina so hoteli zabraniti, da bi prišla k g-robu! Sedaj jih stražijo, mrtve. Takrat, ko so jih ubili, jih pa ni bilo poleg.
Toda vkljub vsemu so sodrugi položili vence z rdečimi trakovi na grobove, vkljub grožnjam so se zbrali in pojoč »internacionalo« skupno, okoli 300 ljudi, zapustili pokopališče in šli na cesto. S klici »Slava Fakinu! Slava Vulču! Doli z belim terorjem! Doli s fašizmom! in Živela Sovjetska Rusija!« so dali duška svojemu ogorčenju nad nasilnim režimom.
Žandarji so na cesti razganjali delavce, ustavili okoli 10 mladih sodrugov in jih popisali. Toda vkljub vsemu nasilju se delavstvo ne da ustrašiti. Samo z bojem bo proletariat vrgel ta režim, samo z bojem si bo pridobil pravico govora in zborovanja.
Značilno je, kakšno demagogijo še danes igra »Slovenec« s trboveljskimi žrtvami. Žandarji notranjega ministra dr. Korošca, šefa slovenske ljudske stranke, grozijo delavstvu na pokopališču z orožjem v istem času. ko »Slovenec« hinavsko protestira proti temu. da se delavstvu zabranjuje proslaviti spomin na žrtve, orjunašem nasprotno se pa dovoli. Trboveljski proletariat pa ve, da je za to nasilje odgovoren notranji minister dr. Korošec.
Tudi trboveljski socialisti so na svoj način »proslavili« spomin na 1. junij 1924. Sklicali so namreč ob istem času. ko se je delavstvo zbralo na pokopališču, političen shod v Delavskem domu. S tem so hoteli doseči, da bi delavstvo ne prišlo na pokopališče. Tudi neke vrste proslava!
Na govorice, da je župan, socialist Sitter pozval za dan 1. junija komisarja in žandarsko ojačanje, hočemo jasnega in točnega odgovora. Molk bomo smatrali za priznanje in se temu primerno obnašali napram takemu županu.
Ljubljanski občinski svet.
DELAVSKIH ZAHTEV DEMO-KLERIKALC! NE PRIZNAVAJO.
Torkova seja občinskega sveta je bila mrtva, manjkalo je več občinskih svetnikov in tudi galerija ie bila skoraj prazna. Zanimivejše in za proletarce so bile samo tri točke, in sicer vprašanje občinskega protltuberkuloz-nega dispanzerja, potreba solske poliklinike, vprašanje inunicijskega skladišča in stališče k Nettunskim konvencijam.
Referent »policijsko-zdravstvenega odseka« (poškodovanci od policijskih pendrekov in bolnice spadajo seveda skupaj in zato je menda tudi na magistratu »poli-cijstvo« in »zdravstvo« kar v enem odseku združeno) je povedal, da za protituberkulozni dispanzer in za šolske poliklinike demokrati in klerikalci ne dajo denarja, ker bi to stalo par stotisoč dinarjev. Seveda, gospoda gre lahko v že obstoječe drage sanatorije in klinike, za delavce in delavske otroke pa take institucije niso potrebne. Klerikalci in demokrati bodo raje postavili še tucat električnih ur v centrumu mesta in luksuzno asfaltirali še kako cesto, da bo na zunaj Ljubljana še lepša. Ure in ceste se vidijo, tuberkulozne in bolane otroke pa se skrije lahko v predmestja.
Municiiska skladišča so potrebna militaristom, da v njih hranijo razstreliva. Nevarnost eksplozije je velika
in zato predlagajo demokrati in klerikalci, da se skladišča municije prestavijo dalje iz okolice mesta na račun občine. Sodrug Lemež je nastopil odločno proti temu, da se na račun občinske blagajne vršijo taka, ljudstvu popolnoma nekoristna in nepotrebna dela. Ljudstvo hoče mir in ne vojno, zato sploh ne rabi municjskih skladišč — Pa kaj se brigajo demo-klerikalci za interese ljudstva! Sklenili so, da se na račun občine prestavi muni-cijsko skladišče.
NETTUNSKE KONVENCIJE.
Velik hrup je dvignila v državi Radič-Pribičevičeva opozicija proti nettunskim konvencijam in Korošec je dal celo streljati na demonstrante. »Jutro« in »Slovenec« sta si vsak dan radi teh konvencij v laseh. Pa vse skupaj je obojestransko samo »ogorčenje« radi ljudstva, je samo pesek v oči masam. Ti demokrati in klerikalci, ki se pred masami napadajo in obsojajo radi konvencij, so v občinski zbornici skupaj predlagali in izglasovali sporazumno resolucijo, ki hkrati nettunske konvencije zagovarja in odklanja. Dr, Bohinjec in prot. Jarc sta bila tista mojstra, ki sta vsak s svoje strani zagovarjala tako ričet-stališče, za in proti obenem. Po časopisih se pa gonja seveda nadaljuje.
Sodrug Gustinčič je razkrinkal tako koritarsko stališče demokratov in klerikalcev in njihovo ričet-resolu-cijo. Pokazal je na politično ozadje, na zvezo med konvencijami in novim milijardnim posojilom ter pokazal na zunanjepolitično preorijentacijo Belgrada, ki vedno globlje pada v odvisnost od angleških imperialistov, ki hočejo tudi Balkan vkleniti v protisovjetski blok. Anglija podpira svojega pomočnika Italijo v njenih aspiracijah na Balkanu in tudi Francija, »zaveznik SHS«, pritiska danes na Jugoslavijo v italijanskem smislu, obetajoč si zato protiuslug od Italije v tangerskem vprašanju. Na račun Slovencev in Hrvatov v Primorju in v obmejnih pokrajinah sklepa Belgrad pakte in pogodbe, po katerih bomo postali »Kanonenfutter« imperialistov v protisovjetskem bloku. — Ne z imperialisti, temveč s Sovjetsko Rusijo, zaščitnico zatiranih narodov, se moramo sporazumeti, ne s tlačitelji, temveč s tlačenimi narodi Kitajske, Indije, Egipta se moramo zvezati, da dosežemo nacionalno svobodo Slovencev in vseh drugih zatiranih narodov. Delavno ljudstvo nima razloga veseliti se angleškega posojila, ker to posojilo nas vprega v imperialistično politiko Anglije, ki je naperjena proti sovjetski Rusiji in proti vsem malim narodom. Sodrug Gustinčič je predložil svojo resolucijo, ki pa je bila od demokratov in klerikalcev odklonjena.
Resolucija.
Najemanje državnega posojila v Angliji pomeni nujno vprezanje naše države v voz angleške imperialistične politike, ki gre za tem, da organizira in oboroži tudi balkanske narode za pohod angleškega kapitala proti republiki ruskih delavcev in kmetov. Da bi Anglija lažje uspela v svojih imperialističnih namerah, se poslužuje v svoji politiki kot stiskalnega vijaka Mussolinijevega fašizma, kar vstvarja stalno vojno nevarnost za narode v Jugoslaviji. Za ta svoj'pritisk nudi angleški kapitalizem fašizmu — ki se ga ne sme istovetiti z italijanskim del. ljudstvom — ugodnosti na račun jugoslovanskih in balkanskih delavcev in kmetov.
Take ugodnosti so: nevmešavanje v nacionalno zatiranje slovenskih in hrvaških manjšin v Italiji, gospodarsko izkoriščanje Jugoslavije potom nettunskih konvencij, ekspanzija Italije v Albaniji itd. Tudi brez detna-goškega kričanja opozicionalnih meščanskih strank proti herostatizmu sedanje vlade in nettunskim konvencijam, so delovne mase in mladina v Jugoslaviji pravilno ocenile pomen angleškega posojila Jugoslaviji in nettunske pogodbe ter pokazale dejanski odpor proti njim.
Ker Slovenci kot nacionalno in gospodarsko zatiran narod nimamo nobenega interesa, da se upreže SHS v imperialistično politiko Anglije in italijanskega fašizma proti ruskim delavcem in kmetom, temveč ravno obratno, da sklene z njihovo zvezno republiko prijateljsko pogodbo, protestira občinski svet Ljubljane proti kolo-niziranju Jugoslavije po angleškem kapitalu, proti net-tunskim konvencijam in proti nastopu notranjega ministra proti mladini in delovnim masam, ki so manifestirale proti vladni zunanji politiki na ulicah.
Kaj tišči delavsko ženo ?
(Iz revirja.)
Koliko zanimanja kaže delavka za skupno delo, organiziranje, to sem videla na nedeljskem sestanku. Zbralo se je lepo število žen in kar me je najbolj presenetilo, že starejše žene, med katerimi je bilo nekaj takih, ki so prinesle s seboj svoje otroke, samo, da so se lahko udeležile sestanka. Iz vsake njihove besede je zvenela goreča želja, da bi jim kdo pomagal, jim zboljšal njihovo bedno stanje.
Ravno ta nedeljski sestanek in tožbe sodružic me silijo, da se dotaknem najbolj težkega zla, ki onemogoča ženi delavki, da bi se udeleževala, če ne v enaki, vsaj njenim duševnim in telesnim zmožnostim odgovarjajoči meri, skupnega dela v boju proti kapitalizmu. To zlo tiči v tem, da je žena delavka priklenjena od dobe, ko dozori iz dekleta v ženo, pa tja do petdesetega leta na dom, da rodi in doji brez prestanka otroke. Kajti delavki niso na razpolago sredstva, da bi se mogla obraniti oploditve, kot to lahko stori in dela meščanska žena. In v slučaju, da poseže ta ali druga po kakem sredstvu, je seveda »moralna« kapitalistična družba takoj tu s svojimi zakoni, da kaznuje »greh«. Po njenem naziranju ni greh roditi slabotne, nezdrave otroke, kako tudi, saj ona potrebuje vendar vedno nove rezerve delovnih rok. s katerimi razpolaga, kakor ji milo in drago.
Malo je delavk mater, ki bi imele manj kot pet otrok. Koliko je pa takih, ki jih imajo osem, tudi deset. Nima časa. da bi se opomogla od enega poroda, že se oglaša novo življenje in tako ji teko leta med nepretrganimi porodi in dojenjem. Zato se mora tudi naša proletarka osvoboditi predvsem tega jarma, kakor se ga je osvobodila njena so-družica v Rusiji. Naj rodi otroka takrat, ko so dani vsi pogoji, to je, da je mati močna in zdrava, da njen ali njenega moža zaslužek zadostuje za preživljanje novorojenega otroka.
Naloga vsake posamezne žene je, boriti se proti temu, da bo proletarka še nadalje stroj za razmnoževanje človeškega rodu, dobrodošel seveda kapitalistični družbi. Z dobrimi nasveti, poučnimi knjigami je treba tu pomagati posameznici in otresti se vseh neumnih predsodkov, ki so posledica meščanske vzgoje.
Seveda, dokler bo na krmilu kapitalistična družba, taKb dolgo delavka ne bo dosegla, da bi rodila tedaj, ko bo ona sama hotela. Zato ni drugega izhoda, kot skupen, neizprosen boj proti obstoječemu družabnemu redu.
Poravnajte naročnino;
Pismo iz Italije.
Trst, 5. junija 192S. Dragi sodrugi, topot mi morate oprostiti, ker sem dolgo molčal. Krivda pa ni moja. Človek živi tukaj bolj suženjsko in ne more vsega, česar bi rad. Za delavstvo zlasti so postali časi dobesedno nevzdržni. Plače so padle na minimum, cene so ostale stare. Policija ne da delavstvu miru. Ne dovoli mu, da bi se shajalo in sklepalo o svojill rečeh, o svojem položaju. Potem se pa ljudje čudijo, ako vidijo v taki policiji orožje kapitalizma. Sedaj je vlada 'ustanovila posebno policijo samo za komuniste in komunistično gibanje. Po mojem je to bolj znamenje v korist komunističnemu gibanju. Je znamenje namreč, da je komunistično gibanje tako močno, da zahteva od vlade posebno pozornost s posebno policijo.
Vkljub vsemu pride tudi v Italiji do kakega delavskega gibanja. Kadar je struna prenapeta, poči. Tako je prišlo v prvih mesecih t. 1. do stavke tekstilnih delavcev in delavk v Pordenone. Stavka tr-vn že par mesecev in nima izgleda, da bi končala. Stavkati so začeTrtekstilcLy Pordenone, Tor-re di Pordenone in Rorai. Vsega skupaj“^o 6000 delavcev. Vzrok stavke je znižanje plač in racionalizacija obrata, s katero se je hotelo delavce dobesedno ubiti. Pri tem je važno to, da so prvi dan stavke izginili iz ulic vsi fašistični znaki in milica ni hotela nastopiti proti delavcem. Morali so poklicati karabinerje. Več delaycev in delavk je bilo aretiranih, ali nič ni pomagalo. Delavci vztrajajo. Lastnik imenovanih tekstilnih tovarn je slovenskim delavcem na Goriškem dobro znani Brunner. Ob tej priliki ie bil izdan tudi litografiran letak komunistične vsebine, ki je policiji glavo popolnoma zmešal. Seveda se o tej stavki v listih ne piše in ne poroča v inozemstvo.
V	Italiji imamo delavci tudi svojega Vulča. V zaporih v Peruggiji je bil zadavljen s. Gastone Sozzi, član osrednjega odbora Komunistične Stranke Italije. V mesecu decembru 1927 je bil v Milanu aretiran. Od tistega dne se ni več znalo, kaj je z njim. Šele po kampaniji francoskega in v Franciji izhajajočega italijanskega tiska je italijanska vlada odgovorila, da se je Sozzi v zaporih obesil. Preiskava je pa dognala, da je bil Gastone z gumijevkami pretepen in drugače mučen, ker ni hotel izdati svojih sodrugov. Ko je bilo vse zastonj, so ga zadavili.
Gastone Sozzi je bil 25 let star. Član komunistične stranke je bil od svoje rane mladosti. Ker je moral iz Italije zbežati, je bil sprejet v Ljeni-novo akademijo v Ljeningradu in je dokončal študije z odliko. Od tam je šel prostovoljno v prepovedano deželo, kjer je našel prerano smrt. Zapušča vdovo z otrokom.
*
Italija bo morala zidati nove zapore in poskrbeti za nove otoke. Toliko je že zaprtih in kon-finiranili delavcev, da bo zaporov in otokov premalo. Ne mine dan, da ne bi izredno fašistično sodišče izreklo nekaj svojih strašnih obsodb. Seveda pridejo v poštev le delavci in delavski voditelji. Iz Trsta manjka sedaj vse polno sodrugov, o katerih se ve, da so zaprti. Med njimi so Martelanc. Vodopivec, učitelj Jaksetič in njegova žena. (Žena Jaksetiča je bila igralka v tržaškem slovenskem narodnem gledališču in je zaprta v Milanu.) In sto drugih. Kdo bi našteval. Vsak dan je število večje.
Včeraj se je končal proces proti 22 članom vodstva komunistične stranke Italije. Obsojenih je bilo 18, dočim so bili štirje oproščeni (?). Od obsojenih so: Terracini (odvetnik) na 22 let 9 mesecev in 5 dni ječe ter 11.200 lir globe. Bivši poslanec Gramsci (profesor) in Roveda ter Scoccimarro vsak na 20 let, 4 mesece in 5 dni ječe ter 6200 lir globe. Bivša poslanca Borin (delavec) in Mar-chioro (odvetnik) na 27 let 4 mesece in 5 dni ječe in 6200 lir globe. Flecchia (kovinar), Tettamanti, Zamboni, Ferrari, Gidoni, Steffanini in Nicola vsak na 25 let 4 mesece in 5 dni ječe ter 6200 lir globe. Bibolotti (uradnik) na 18 let 4 mesece in 5 dni ječe ter 11.200 lir globe. Bivši poslanec Riboldi (odvetnik) na 17 let 4 mesece in 5 dni ječe ter 6200 lir globe. Farragni na 16 let 4 mesece in 5 dni ječe in na 11.000 lir globe. Ana Pusterla na 9 let 8 mesecev in 20 dni zapora ter 4000 lir globe. Fabricci na 5 let 10 mesecev in 15 dni ječe in 1000 lir globe. Vsem so dodali še tri leta konfinacije in so jim odvzeli za vedno vse državne pravice.
Tisti štirje, ki niso bili obsojeni, pa nikakor ne pridejo domov, marveč jih konfinirajo.
❖
Križev pot italijanskega proletariata je strašen. Le kdor je tu in živi to silno življenje, ve, kaj to pomeni. Zato se tukaj vsi čudijo, tudi nedelavci in nedelavsko orijentirani, da se ne polaga dovolj važnosti na boj, ki ga bije italijanski proletariat. Ta proletariat je vreden vsega našega spoštovanja. Svojo svobodo si gradi s krvjo svojih najboljših sinov. Pot v bodočnost si odpira v silnih bojih, ki so* vam neznani. On gradi svojo, bodočo, proletarsko Italijo. Edini borilec proti fašizmu. Edini njegov naslednik. Skrbite vi tam, da bo slovensko delovno ljudstvo, da bodo vsi Slovenci razumeli boj in trpljenje italijanskega proletariata, kakor razume italijanski proletariat žalostno usodo Slovencev, ki ječe pod fašizmom.
Ako bom prost, vam pošljem še kaj za prihodnje številke.
Najlepše rdeče pozdrave preko meje
Mario.
= Čisto Bernotove metode. V 4. štev. »Socialdemokrata« si je Bernot zopet privoščil neko zelo nečedno stvar. Pod naslovom »Dekalisti z Uratnikom za kapital«, poroča o konferenci steklarjev 22. aprila, ki je razpravljala o osnovanju fonda, ki bi naj bil nekako zasilno nadomestilo za neobstoječe starostno zavarovanje steklarskih delavcev. — Ta načrt nima nič skupnega z Urat-nikovim predlogom o podpornih fondih, ki ga mora delavstvo odklanjati, ker je popolnoma kapitalističen — a Bernot, ki to dobro ve, pa čitatelje »Socialdemokrata« vara in piše: »Gre za snovanje tistih podpornih fondov, ki čitamo o njih v Majskem spisu 1928« — (t. j. Uratnikovi podporni fondi!).
Bernot najprej podtakne »Enotnosti«, da je za Uratnikove podporne fonde, in potem napada dekaliste za to njegovo, podtaknjeno, izmišljeno stališče. Njegov namen je, z lažmi pred socialdemo-kratičnimi delavci vzbuditi vtis, da se strinjamo z Uratnikom in tako zabremzati zbližanje med dekalisti in socialdemokrati, ki se ga Bernot tako boji. — Laž ima kratke noge, farbati se da le kratek čas in Bernotova politika laži in farbanja že krahira in bo popolnoma skrahirala.
Avantgarda proletariata in alkohol!
Pri različnih narodih se nahaja delavsko gibanje v različnih razvojnih stopnjah, kar je odvisno predvsem od medsebojnega razmerja med kulturno stopnjo dotičnega naroda in hitrostjo ter smeri razvoja produkciskih odnošajev. Obstoječe gospodarske razmere rodijo idejo osvobojenja proletariata in množice delovnega ljudstva se vsled teh razmer za idejo vedno jarkejše razgorevajo, da se vname nekoč žareča iskra in žene obupane mase v odločilni boj pod vodstvom proletarske avantgarde.
Naloga avantgarde je torej v proletariat vcepiti idejo osvobojenja, vero v svojo moč in mu dokazati, da je borbena taktika pravilna. Iz tega sledi, da razmeroma slabo razvitega delavskega gibanja ni kriva masa, temveč premalo resna avantgarda, v kateri je polno malomeščansko-so-cialpatriotskih stremljenj: ta vodijo včasih do spontanih akcij posameznikov in padejo nato vsled neuspeha — (ta je sam ob sebi razumljiv, ker boj za osvobojenje je akcija mas in ne posameznikov) — v popolno malodušnost. Proletariat pa mesto da bi dobil pogum, s tem zgublja vero v samega sebe.
Takih grehov je pri nas že bilo dosti in se radi tega tudi ne smemo čuditi neaktivnosti'mase; zato moramo predvsem iztrebiti iz avantgarde — dekalistov — predpogoje, iz katerih izvirajo napake, ki gibanju škodujejo, potem se nam ni treba bati terorja niti režimskega socialpatriotizma.
Za veliko oviro gibanja moram v naši s cvičkom, ljutomerčanom, Pekrčanom itd. blagoslovljeni Sloveniji označiti tudi pijančevanje, kajti proletarec in predvsem proletarski bojevnik, ki pijančuje, pade v dolgove, iz katerih se ne more več rešiti, zanemarja svoje dolžnosti napram gibanju, izostane s plačeva;iiem članarine v proletarskih or--gamzaeijahTn naročnine lista. Pozdravljam dejstvo, da se imena naročnikov-zamudnikov v listu objavi; izvzeti je treba seveda posamezne slučaje,
kakor poznam jaz sodruga, ki dolguje naročnino, živi pa v taki revščini, da mora dostikrat z družino brez večerje v posteljo. Objavo njegovega imena, ako je uredništvu njegov položaj znan, ne odobravam. V splošnem pa sem zapazil, da sodrugi s 3 Din urnine in družino, kolikor se pač da, izpolnjujejo svoje proletarske dolžnosti, dočiin so nekateri samci s 6 Din urnine v tem vedno v zaostanku — in zakaj? Misli si: enkrat na meseo si pa vendar lahko nekaj privoščim in udari 100 dinarjev na glavo, 5 Din za list pa nima. Koncem meseca pije na »puf« in prvega mora plačati gostilničarju, sicer ga ta toži, list ga pa ne toži in tako je kmalu pol leta, dolg pa je narastel na 30 Din; vzemimo 100 takih »dobrih« sodrugov in list ima 3000 Din dohodkov — na papirju.
To bi bila ena slaba stran pijančevanja, druga pa je ta, da so pijanci večinoma gobezdači brez vsakega poguma, delajo velikanske sklepe, se iz veselja, da so tako pametni, napijejo, delajo pa nič, ker ostane na ta način vedno vse pri starem, se zadovoljujejo s konstatacijo, da je proletariat za nič in postanejo pristaši naziranja: »što gore, to bolje« in si mislijo: če bi bili vsi kakor jaz, bi že šlo. Jaz pa pravim: gorje potem gibanju! Sodrugi, pomislite še eno: kaj si pa naj misli indiferentni delavec, če sliši laži-revolucionarno, motno jecljanje pijanca, ki bi mu moral služiti za vzgled.
Temu moramo takoj napraviti konec; vprašanje pa je samo, kako? Moj predlog je ta: naročnik lista, ki vidi sodruga naročnika pijanega, naj zahteva od njega prispevek 25 Din za tiskovni sklad, sicer pa to sporoči uredništvu, da ime pijanca objavi, ki nima denarja za svoj list. Slišal bi rad glas sodrugov iz raznih krajev Slovenije k temu vprašanju, ki je eden predpogojev za konsolidacijo delavskega gibanja. Zato sem prepričan, da bo sodrug urednik te dopise priobčil.
Proboj, Maribor.
Kai pišejo delavci in kmetje!
Pozor pred vojnimi hujskati!
"1
Tržič, dne 13. maja 1928.
V nedeljo dne 13. maja so v Križah pri Tržiču odkrili spomenik v vojni padlim žrtvam. Zelo lepo je to, da se slavi spomin žrtev zverinske svetovne morije. Po mojem mnenju se jih še veliko premalo spominjamo..Kakor običajno, je na tej žalni svečanosti imel glavno besedo bivši vojni kurat g. Bonač, ki je med drugim dejal tole: Nekoč se je neki nemški pesnik izrazil: »Izrujmo križe in kujmo meče!« In res se je to zgodilo, in začela se je strašna vojna. Povedal pa ni, kdo je izruval križe in koval meče? Mi gospoda Bonača vprašamo: Kdo pa je bil tisti, ki je izruval križe in koval meče?! Ali so jih delavci in kmetje? Ali jih niso brezsrčni, nenasitni bogataši, katerim ste tudi vi duhovniki vneto pomagali pri tem delu. Posebno vojni kurati so nedolžno ljudstvo hujskali ter blagoslavljali morilno orožje. Ali si tako tolmačite Kristov nauk: Ne ubijaj! Pri vas se sliši le inalce drugače, in sicer: Ubijaj! Vedite, ta vaša dejanja bodo strla vašo moč, kakor bodo strla vse krivičnike sveta. Žalna svečanost bi bila lepša, če bi gospod Bonač povedal, zakaj so morale nedolžne žrtve, s silo odtrgane od svojcev, poginiti ne kot ljudje, ampak kot divje zveri. Tudi ni povedal, zakaj se duhovništvo ni uprlo strašnemu ubijanju. No, on tega pač nikoli ne bo povedal. Nima poguma. Večkrat sem že slišal, ko je kateri dejal: ja, kaj bi pa naredili z duhovniki, ako bi se bili postavili proti vojni — vse bi pobesili. V nemškem parlamentu se je izmed več stotin poslancev upal samo eden upreti in reči: Ne. In ta je bil naš nesmrtni borec Karl Liebknecht. Slava mu! Pa zato ni bil obešen. Še veliko imamo takih mož, ki ne klonijo nobeni sili. Delavci in kmetje! Ideja, ki ima take neupogljive junake, mora prej ali slej zmagati. Slava padlim žrtvam! Proč s povzročitelji vojne.
Postavljanje spomenikov vojnim žrtvam ne sme biti militaristična agitacija, 'če je potrebno padlim postavljati spomenike, se mora to vršiti tako, da bodo spomeniki govorili ljudstvu: Ne več vojne! Proč z militarizmom. — Delu čast in oblast!
POJASNILO ZAUPNIKA DELAVSTVU!
JESENICE. Da obrazložim zadevo glede priporočila Peter Ruparja glavnemu zaupniku v podjetju »Titan« v Kamniku, radi česar me dobro poznani bivši k. u. k. Fekhvebel napada V' listu »Delavec« z dne 25. maia 1928, objavljam to pojasnilo s pripombo, da bi ne odgovarjal piscu, ki sicer ni vreden, da bi se z njegovo ■osebo sploh pečal, ker ga članek v omenjenem listu »Volk v ovčji koži« itak zadostno karakterizira.
Peter Rupar je bil svoj čas zaposlen v tovarni KID in sicer v hladnovaljarni na Savi. Odpuščen je bil, ker je bil pri neki večji demonstraciji tukajšnjega delavstva za odstavitev takratnega upravitelja posestev KID g. Verwegerja (radi šikan in krivic, ki jih je ta gospod prizadejal delavstvu). Delavstvo pa je takrat pri vodstvu podjetja naletelo na odpor in je šele pozneje po ugotovitvi nerednosti istega odpustilo in to šele potem, ko sta bila dva izmed obdolžencev odpuščena, in sicer s. Beravs in Rupar. Kot brezposelnega družinskega očeta s 3 otroki, ženo in materjo, sem Ruparju na njegovo prošnjo napravil priporočilno pismo na glavnega zaupnika delavstva v podjetju »Titan« v Kamniku ter sem ga označil kot žrtev spora in ne kot pisec lažnjivo trdi v omenjenem članku, kot žrtev pokreta, čeprav mi je razkladal nekaj o njegovem odpustu v Kranju, kjer je postal kot zaupnik žrtev, kar pa mu nisem prav mogel verjeti. Sicer pa se mi je izkazal kot član Saveza tekstilnih delavcev v Kranju in sem računal na njegovo poštenost, poleg tega pa sem računal tudi na to, da bo glavni zaupnik v Kamniku itak od njega zahteval člansko izkazilo ter se zato nisem natančno zanimal glede rednosti članstva, predvsem pa tudi, ker se je pojavil v mojem stanovanju že precej pozno zvečer.
Pobližje se z Ruparjem nisem seznanil ter mi je njegova moralna stran popolnoma neznana, pač pa sem šele pozneje zaznal za njegova obsojanja vredna dejanja, ki so bila tudi usodepolna za njegovo ženo> in njegove otroke, ki so sedaj povsem odvisni od podpore sodrugov. V koliko pa sem odgovoren za zla dejanja tega človeka na škodo kamniškega delavstva, to naj sodi javnost, kamniški sodrugi pa naj z njim po svoji uvidevnosti obračunajo.
Kar pa se tiče morale pisca omenjenega članka v »Delavcu«, je pač tip svoje vrste, ki ga more zapopasti samo oni, ki je doslužil vojaško službo in je pri tem imel priložnost zasledovati značaje nekaterih štrebar-jev za »feld\vebelske šarže«, ki so se odlikovali z najlepšimi cvetkami izrazov, ki jih je slišati samo na vojaškem vežbališču in ki so edini pogoj za čimprejšnjo »Beforderung«. Taki tipi iz vojašnic »nach der Ab-riistung« se potem pogosto pojavljajo v delavskem po-kretu kot komandirji in radi teh zgublja delavstvo zaupanje v organizacijo, ker edini cilj m ideal teh elementov je 4000 Din mesečna plača. Kako pa to razume pisec članka »Marksizem v praksi«, bodo znali povedati bivši livarski vajenci v nekem ljubljanskem podjetju, kjer je bil pisec zaposlen pred vstoličenjem za oblastnega tajnika.	Ravnik	Franc.
ODGOVOR IN POJASNILO K ČLANKU ^ »GLAVNA SKUPŠČINA GLAVNE BRATOVSKE SKLADNICE« V »SOCIALDEMOKRATU« ŠT. 4,
Poravnajte naročnino I
Na glavni skupščini kot tudi na predkonferenci prejš-' nji večer je bilo navzočih 65 delavskih delegatov. Poročila in debate so bile stvarne in resne, razpravljalo in pripravljalo se je za na glavno skupščino tako kot se mora in kot je tudi bila dolžnost vseh delavskih delegatov, ki imajo nalogo, da zastopajo interese proletariata. To mi bo pisec članka v »Socialdemokratu« primoran potrditi.
Ni se niti malo razglabljalo o posameznih zastopnikih podjetij, kako bodo oni glasovali — za ali proti — predlogu, ki ga je izdelala delavska delegacija k 4. točki dnevnega reda skupščine. Prepričani sc bili vsi dele-gatje, da se bo na skupščini odglasovalo tako, kot se je na seji glav. upravnega odbora vkljub temu, da je del. delegacija glasovala kompaktno proti vsakemu podaljšanju članske dobe od 30 na 40 let. Na vse to smo bili pripravljeni vsi, vsled tega smo tudi smatrali za potrebno, da se je izdelala resolucija in odposlala na merodajna mesta s protestom proti podaljšanju članske dobe, proti znižanju pokojnin kot tudi z zahtevo, da se delavski predlogi, med katerimi se zahteva tudi dvetret-jinska večina v upravi, zakonito uveljavijo, kot jih ie delavstvo že po starih pravilih imelo.
Ni se imenovalo niti z eno besedo s. Kuharja kit zastopnika podjetij ne na predkonferenci, ne na skupščini, nič o tem, kako bo on glasoval. Vsled tega odgovarjam piscu članka sledeče:
Jaz sodruga Kuharja nisem branil nikdar, ker tega on ne potrebuje! In jaz pa kot tak tudi še te potrebe čutil nisem.
In tudi sedaj ga nočem braniti, pač pa povem resnici na ljubo, da ima prav sodrug Kuhar, ko je zapisal na koncu svojega članka v »Enotnosti« štev. 22, da niti spodtaknil se ne bi bil sistem ob kakršnikoli večini proti sebi na tej glavni skupščini.
Kar se pa tiče stavka, s katerim pravi pisec, da sem branil s. Kuharja, in ki se glasi: »Je pa dobro, če imamo med podjetniki sodruga, ki nam izda, kaj se tam dela« bodi v odgovor sledeče:
1. Meni ni s. Kuhar črhnil niti ene besede, nikdar kaj in kako se razpravlja na podjetniški strani!
2. Jaz sodruga Kuharja še nisem nikdar za kaj takega vprašal in ga tudi nikdar ne bom, ne njega in ne nobenega, ker nisem izdajica in izdajice tudi ne spoštujem!
3. S sodrugom Kuharjem občujem morda še manj kot pa s piscem v »Socialdemokratu«.
Poudarjam, da bi bil najslabši delavski delegat v glavnem upravnem odboru kot tudi delav. deleg. skupščin, kot vsak tisti, ki bi zastopal interese delavstva šele s tem, kar mu bodo sporočali zastopniki podjetnikov, pa bodisi, da bi bil to tudi sodrug Kuhar. Mislim, da je dosti jasno povedano.
Pisec članka pravi končno: Šober ni naiven, pač pa so naivni vsi, ki mu slepo zaupajo. Tako je priznal eno, da nisem naiven. Jaz priznam pa še drugo, da tudi vsi, ki mi zaupajo, ne gledajo na slepo ter niso naivni.
Pač pa so lahko naivni vsi oni, ki smatrajo omenjene odstavke v »Socialdemokratu« za resne, ki so polni otročjih zmed ali pa zlobnih podtikanj, ker samo škodujejo borbi za dosego delavskih zahtev v najvažnejši instituciji starostnega zavarovanja rudarskega in plavA žarskega delavstva.
Zagorje, 4. maja 1928.	Franc	Šober.
KAJ PA MI STAVBINCI?
Ljubljana. Mi, izmozgani delavci, kateri samo 8 mesecev delamo, 4 pa stradamo, poglejmo na druge kraje naše države. Povsod je kriza, toda pri nas smo dosegli rekord. Ali smo res taki nezavedni tlačani, da si ne znamo pomagati v takih kritičnih razmerah? Poglejmo samo, kaj se godi, kadar se ne zavedamo drug drugega in se sami tlačimo v korist naših izmozgačev. Pri Stavbeni družbi smo imeli tri akord partije, ki so pomagale priganjati delavce in jih izkoriščati. Nekateri delavci niso dobili še zadnje plače, češ da akordanti niso denarja dobili. Pri obračunu pa se je spoznalo, da so akor-danti sprejeli celo 1000 Din več. Kaj pa pri Gradbeni direkciji na Poljanski cesti, ki še vedno zaposluje 7 delavcev, ki druge priganjajo? Direkcija odpušča nezanesljive in »počasne!« delavce, ki so pa tudi slabo plačani (5.50 Din na uro) in se zato večkrat izmenjajo.
5. t. m. smo betonirali celih 15 ur cementno ploščo, garali smo bolj kot živina. Zato pa smo dobili za procente nadurnega dela — izplačilo in odpust! Zjutraj, ko smo prišli na delo, smo bili še dobri delavci, zvečer, ko smo težko delo dokončali, pa »lenuhi«. To vse pa se nam godi samo radi tega, ker nismo organizirani. Ali še hočemo dalje spati in čakati? Organizirajmo se v organizaciji stavbincev, ker si bomo kot organizirani veliko lažje pomagali in se bomo tudi lažje borili proti izmozgavanju.
ATENTATOR NAJDEN, TODA NA SVOBODI!
Skoplje, dne 5. V. 1928.
Iz Kičeva javljajo, da je atentator na kičevskega meščana — tasta nar. poslanca B. Popoviča — neki uradnik sodišča. Toda čudno! Atentator je na svobodi in ne kaže nobenih skrbi. Toda medtem ko se temu zločincu ne skrivi niti las, preganjajo oblasti nedolžni narod v kičevski oblasti in v vsej Macedoniji.
Kičevo spada med tako zvane »Pečarbarske kraje«. Dosedaj je ljudstvo odhajalo v Belgrad in drugam na delo, da se preživi. Sedaj pa oblasti ne dajejo več dovoljenj za izseljevanje. Tako je prebivalstvu tega pasivnega kraja onemogočeno vsako delo in tudi zaslužek. Ljudje, ki v mestu ne dobivajo dela, dobesedno gladujejo.
, MIRNE DRŽAVLJANE UBIJAJO IN POTEM PROGLAŠAJO ZA KOMITAŠE IN MORILCE.
Belgrajski in drugi časopisi so javili, da so trije bolgarski komitaši prekoračili mejo, a da so jih zasačile naše oblasti. V boju, ki se je vnel, je bil eden od komitašev ubit, drugi ranjen, a tretji je ostal nepoškodovan in je prenesel ranjenega tovariša čez mejo v Bolgarijo. Naše oblasti so seveda intervenirale v Sofiji in tako pokvarile dober vtis, ki ga je napravilo nabiranje za nesrečne žrtve potresa.
Po avtentičnih poročilih iz bregalniške oblasti pa to ni bil nikak koinitaški napad, ampak samo najnovejši sistem ubijanja mirnih in nedolžnih državljanov, in to zato, da bi preplašili in zbegali narod. V resnici so bili namreč umorjeni trije kmetje iz maleškega okraja na meji, potem pa so enega od umorjenih prenesli čez mejo in javili, da je bil izvršen komitaški napad.
+ Stanovanjska beda v Kočevju in okolici. Mislim, da ni treba podrobnejše pisati o potrebi stanovanjskih prostorov in o pomanjkanju istih. V Kočevju se namreč razvija industrija. V vsakem podjetju je zaposlenih precejšnje število delavcev, seveda bi jih lahko bilo še več zaposlenih, ko bi podjetniki upoštevali 8 urnik. In ti delavci, ki so zaposleni, nimajo vsi zdravih in potrebnih stanovanjskih prostorov. Mnogim se stanovanja odpovejo in zato si morajo mnogi drugod stanovanja iskati, če ne bodo pa na cesti. Jaz sam sem v tej vrsti. Oospo-dar (hišni) mi je odpovedal stanovanje in sem si iskal drugod stanovanje, ali mislite, da sem ga dobil, ne! Ti gospodarji so že zmenjeni, da ne dajo, čeprav je stanovanj dovolj na razpolago. Ko se pride prosit za stanovanje, pa ima cel kup izgovorov, eden pravi ni šparhet za nič, drugi pravi dimnik je razdrt in razpokan, je nevarno zaradi ognja, tretji zopet tla se vdirajo in strop, četrti zopet da streha pušča, peti da pridejo rojaki iz Amerike, da bodo sami rabili, šesti zopet ima polno hišo sena in slame, čeprav ima v skednju prostora za seno in slamo. Dalje se izgovarjajo na davek, ki ga morajo plačati (75% od najemnine), potem da hišni gospodar nima več kakor 25% od najemnine in tako gre ta stvar naprej. Nobeden od teh gospodarjev pa noče, da bi stranki pokazal, če je vse to res, na kar se izgovarjajo, da bi se stranke prepričale, da v resnici niso sposobna stanovanja za oddajo v najem! Jaz sem tega mnenja, da bi vsi tisti, ki potrebujejo stanovanje, zahtevali od sodišča potrdilo in s tein se gospodarja prisili, da mora vsakemu, ki potrebuje stanovanje, dati na ogled hišo, ki je prazna, da se vsak na lastne oči prepriča, če je sposobno ali ni sposobno za najeti. Od tistih, ki se sklicujejo na ameriške rojake, da se vrnejo, se ima zahtevati pisma, če v resnici pridejo domov ali je to samo laž. Ce pridejo samo vsi tisti iz Amerike, kar so meni gospodarji rekli, potem jih bo lepa armada brezposelnih, ne vem kdo jih bo vse podpiral v brezposelnosti, ko je itak že v tukajšnji Ameriki dovolj in preveč brezposelnih in še ti ne dobivajo nobene podpore! Po zakonu bi moral vsak podjetnik za svoje delavce stanovanje zidati, ali žal se podjetniki za zakone ne brigajo, njim je glavno, da delavci podjetnikom zidajo palače, tovarne in milijonske protife! Če bi se pa delavci strnili vsi v eno
vrsto in rekli, dajte nam stanovanja, če ne, delajte si sami, videli bi, kako hitro bi se pobrigali, da pripravijo stanovanja za vse delavce. Podjetniki so odvisni od delavcev, torej imamo tudi pravico zahtevati stanovanja.
Delu čast in oblast!
LJUBLJANA. (Mestni delavci.) Zadnjič je pisala »Enotnost«, kako se postopa pri mestni občini z delavci. Takih slučajev je pri nas dosti. Da navedemo tu zopet enega. V petek 1. junija smo kopali na Mirju travo in ker je hudo deževalo, so nekateri delavci razpeli dežnike, ki so jih imeli seboj, da se tako vsaj malo ubranijo mokrote. To pa ni bilo po volji pazniku M., ki je začel kričati nad delavce, kot da je obseden. Kričal je: Ne pustim stati pod dežnikom; če hočeš, lahko stojiš doma itd. Priskočil mu je še na pomoč paznik G., ki je tudi kričal: Ne gre toliko dež, da bi sevkdo stopil in je podil delavce na delo. Ko mu je pa delavec rekel, da pazniki lahko zdržijo pod dežniki — se je šel paznik pritožit k nadzorniku, da mu delavci odgovarjajo, da imajo predolge jezike, da se jim mora jezike prikrajšati. Baje so zahtevali pazniki od vodstva, da jim dovoli, da lahko za vsako malenkost delavca kaznujejo. Gospodje pazniki, ali veste to, da se bič, ki ga vi spletate delavstvu, lahko obrne ter začne enkrat padati po vaših plečih? — Ti pa, uboga delavska para, spreglej že enkrat, da tako ne gre več dalje. Treba je misliti na samoobrambo, da si zavarujemo vsaj golo življenje pred temi kapitalističnimi valpti. Moramo si ustanoviti močno strokovno organizacijo, ki bo kos braniti se kapitalističnih udarcev s protiudarci in ki bo končno tudi zmagala. Delu čast in oblast! Eden za več drugih.
Niš, 30. maja 1928. Danes smo izvršili volitve delavskih zaupnikov v Železniški delavnici. Od 1169 glasov je dobila neodvisna lista Sekcije Zelezničara 1016 glasov (nosilec liste je naš stari veteran sodrug Lazar Dedijer) in 14 zaupnikov, druga lista Udruženih Zanatlija ili bolje rečeno Radikalna — pa 147 glasov in 2 zaupnika. Bilo je 6 praznili kovert. Socialisti niso mogli postaviti svoje liste.	G;
ZAHVALA.
Najiskrenejše se zahvaljujem vsem nabiralcem in vsem darovalcem za poslano mi podporo iz Belgije in Francije v. znesku 517 francoskih frankov in 30 centimov.	Franc	Potekov, Sallaumines, Francija.
ZAHVALA.
Vsem ss. steklarjem, ki so mi priskočili na pomoč z zneskom 150 Din ob nepričakovani izgubi mojega sina Ivana najiskrenejša zahvala.
Hrastnik, 31. V. 1928.	Ivan	Reberšek.
DOBRUNJE.
»SVOBODA« V DOBRUNJAH priredi v nedeljo 10. t. m. PEŠIZLET V PONOVO VAS PRI GROSUPLJAH. Odhod točno ob 5. uri zjutraj. — Zbirališče pri Sv Lenartu pred gostilno Habič. — Sodrugi in sodružice, udeležite se izleta vsi, da se okrepimo v naravi! — Delu čast in oblast!.
Vestnik „Svobode“.
Skupen izlet vseh gorenjskih in ljubljanskih »Svobod« se bo vršil v nedeljo 17. junija. Udeleže se ga »Svobode« Ljubljana, Šiška, Vič, Kropa, Lesce, Tržfč, Javornik, Gorje in Jesenice. Odhod za izletnike iz vseh krajev je s prvim gorenjskim turistovskim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.28. Vsakdo naj si kupi karto do Javornika. Ta karta velja tudi za povratek, ker ie vožnja s turistovskim vlakom polovična. Spored izleta je sledeč: 1.) Na javorniškem kolodvoru sprejmeta ja-vorniška in jeseniška »Svoboda« vse izletnike. 2.) Odiiod proti Savi pred Delavski dom. 3.) Od tu izlet proti Bledu čez Dobravo in Vintgar. V Vintgarju kratko zborovanje, skupno kosilo, petje, godba itd. 4.) Popoldan odhod proti Bledu, kjer bo svobodna zabava: veslači na čolnih, kopanje, plavanje itd. Povratek z zadnjim turistovskim vlakom. Na predvečer se bo vršila na Jesenicah konferenca vseh gorenjskih »Svobod«. Vabimo vse delavce, da pridejo v nedeljo v naš krog. Udeležite se vsi tega izleta, na katerem se bodo spoznali med seboj sodrugi in sodružice iz najraznejših krajev! Vožnja stane Din 24.50 za vožnjo iz Ljubljane in nazaj. Iz drugih krajev je seveda vožnja še manjša, tako da ni izlet zvezan z nobenimi velikimi stroški, ako vsakdo vzame s seboj nekaj mrzle jedi. Izleta se udeleže pevski in godbeni zbori posameznih »Svobod«. V slučaju slabega vremena se bo vršil izlet drugo nedeljo, 24. junija. »Svobodaši« in vsi delavci, na plan! Delu čast in oblast!
Centrala »Svobode«.
Ptujska »Svoboda« je imela svoj redni občni zbor 13. maja. Novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: Predsednik: Franc Gabrijel, podpredsednik: Rudolf Žnidarič, tajnik: Janko Šegula, blagajnik: Josip Cermezel, njegov namestnik: Josip Kramarič, knjižničar: Franc Gabrijel, namestnik: Jakob Kovs, gospodar: Žnidarič. — Odborniki so: Ana Podlaha, Franc Kostanjevec, Roman Jagušič, Franc Ljubeč in Josip Vidovič. V nadzorstvu sta: Anton Podlaha in Josip Meznarič. Ptujska »Svoboda« hoče doseči združitev s pevskim društvom »Naprej« in delavskim kolesarskim društvom ter upa, da bo našla za to razumevanja in dobre volje.
Kočevska »Svoboda« je imela svoj izredni občni zbor v nedeljo 3. junija. Udeležili so se ga člani v velikem številu, centralo je pa zastopal s. Štukelj. Izvoljen je bil sledeči od*bor: predsednik: Bauer Jože, podpredsednik: Bremec Ivan, tajnik: Falkner Avgust, namestnik: Orehek Ivan, blagajnik: Zalar Alojz, njegov namestnik Jakopin Anton. Odborniki so: Jagodic Alojzij, Poje Anton, Švajgl Jože in Zelnik Martin. V nadzorstvu so: Jenko Peter, Resnik Ignac, Majer Anton in Schaffer Daniel. — Po izvolitvi odbora se je razvila živahna debata o bodočem delovanju podružnice. Najlepše napreduje pri podružnici knjižnica. Poleti bo podružnica prirejala izlete, jeseni bo pa začela z rednimi skioptičnimi predavanji.
Delavske lene v kantonski revoluciji.
11. decembra 1927. leta se je vzdignil kantonski proletariat v heroičnem boju proti režimu kapitalistov. Milijonsko pristanišče Kanton se je nahajalo v rokah mlade sovjetske vlade. Angleški, japonski, francoski, ameriški imperialisti, kitajski kapitalisti in razne fašistične organizacje so hitro koncentrirale vso vojaško moč proti kantonski komuni. Po treh dneh, treh nočeh neprestanega boja, v katerem je padlo nad 4000 revolucionarjev, je podlegla kantonska komuna. Začel se je celo za kitajske razmere grozen teror. Kljub hitremu koncu pa bo ostala kantonska revolucija zgodovinsko nesmrtna, kajti prvič se je v Aziji, prvič v zasužnjenem vzhodu pokazala gigantska, revolucionarna moč, prvič je bila delavska vlada — četudi za kratek čas — uresničena.
V tem boju so se posebno odlikovale žene. Neprecenljive so njih zasluge. Pokazale so se razredno zavedne proletarke.
Že zgodaj v jeseni se je delavsko razredni boj zelo razmahnil. Na dnevnem redu so bile demonstracije, štrajki in pripravljali so vstajo strogo tajno, ker pripravljeni so morali biti na najhujši teror v slučaju poraza. V tem času so žene izvršile mnogo težkega in važnega posla. Ko so se morale revolucionarne trupe bojevati proti vedno večjemu dotoku sovražnika, niso imele časa ne moči ustaviti bežeče kapitaliste s svojim bogastvom na angleške ladje, so žene in dekleta organizirale oborožene trupe, jim zaprle izhode, aretirale sumljive osebe in jih v slučaju odpora tudi postreljale. Oskrbovale so vso rdečo armado — okoli 6000 mož — z vsemi življenskimi potrebščinami, jim donašale orožje, streljivo in se s tem vedno izpostavljale smrti.. Prvi dan boja je bil povsod velik nered, ustanovile so se trupe žen za kontrolo in splošen red. Drugi dan je dobil ves štab rdeče armade že močnejši in bolj organiziran izgled. Zaposlene so bile žene kot seli za poročila, upravljale so vse bolničarsko delo. One so bile, ki so dokumente delavske vlade na tisoče hiš plakatirale, razširjale njene ukrepe, programe, pozive. Povsod so pomagale, udejstvovale se v vseh funk-
cijah, kajti vsi, delavci, kmetje, vojaki so morali v boj proti vedno hujšemu navalu sovražnika.
Ko pa so pridrli valovi zverinsko razjarjenega belega terorja čez Kanton, je bilo na stotine junakinj kantonske vstaje poplačanih za svojo požrtvovalnost z mukami in s smrtjo. V prvih dneh so v divjem razjarjenju pomorili vsako ženo in dekle z ostriženimi kratkimi lasmi. Njihovi besnosti pa je padla kot žrtev v prvi vrsti malomeščanska inteligenca, katerih žene niso imele z vstajo nikake zveze. Neznano je, koliko komunardinj je bilo pobitih, vendar število presega nekaj stotin.
Žene in dekleta rdečega Kantona bodo ostale večno v spominu internacionalnega proletariata, nič manj kakor Pariške komunardinje, katerim nesmrtni spomenik je postavil Karl Marx. Kar so kantonske revolucionarke izvršile v rdeči armadi, v agitacijskem, oskrbovalnem, bolničarskem poslu, je zapisano z jeklenimi črkami v zgodovini kitajske delavsko-kmečke revolucije.
Tako so se borile kitajske žene, o katerih smo mislili, da so še daleč za nami. Sedaj pa so za primer, za vzgled. Stale so zvesto ob strani svojih sodrugov revolucionarjev do konca. Tudi me se moramo zavedati, da je naša pot skupna s sodrugi in da kadar ne bomo več sužnji kapitala, kadar se bomo osvobodili izpod tega jarma, bomo osvobojene tudi me — žene delavskega razreda. Zato naša pot ne gre skupno z meščanskimi in social-patriotskimi feministkami, ki se potegujejo samo za volilno pravico, ki nam delavskim ženam v državi parlamentarizma skoraj nič ne pomaga in nam nič ne zboljša naš obupni položaj.
Žene, dekleta, zavedajte se, da sodelovanje delavskih žen s kapitalističnimi vodi k oslabljenju delavske moči, ravno tako nezavednost in nezanimanje za politiko, kajti v tem slučaju so one velika opora kapitalizma. Vsaka razredno zavedna žena se mora obrniti od socialdemokracije, ki kot zvesti sluga služi buržuaziji, ki se odkrito veže z imperialisti in s tem s kontrarevolucionarnimi kitajskimi generali, kateri so tako junaško se bojujoče delavsko in kmečko ljudstvo krvavo pobili.
Proletarka B.
To ie militarizacija
železničarjev!
Ljubljanska žel. direkcija je 1. junija ponovno izdala ukaz, v katerem po nalogu ministra-geue-rala odrejuje, da se železničarji, tudi kadar imajo v smislu čl. 93 in 94 dopust, ne smejo odstraniti iz mesta bivališča, ker morajo vedno biti v pripravljenosti. Le s pismenim dovoljenjem šefa se smejo prosti železničarji odstraniti iz kraja službe, brez takega dovoljenja ne bodo dobili režijskih kart in še kaznovani bodo, če se ne pokorijo generalovim odredbam.
Ta objava je objava militarizacije in internacije železničarjev, je priprava za bodoče vojne! Ta objava krši in gazi ustavne pravice državljanov in je vsled tega brez zakonite moči. Ta ukaz je prvič izšel pod radikalno-demokratsko in sedaj ponovno pod radikalno-klerikalno vlado in železničarji sedaj lahko vidijo, koliko je vredno demokratsko ati klerikalno »prijateljstvo« železničarjev.
Proti miiitarizaciji se morajo železničarji postaviti v bran, dokler je še čas! Mirno sprejeti militarizacije proletariat ne more in ne sme!
Za »Enotnost dvakrat
Osnovni temelji USSR.
UVOD.
Lega dežele: Unija Socialističnih Sovjetskih Republik (USSR) leži na vzhodnem delu Evrope in severnem delu Azije. Meje USSR niso iste kot stare caristične Rusije. Po vojni so se odtrgale od stare Rusije obmejne države Finska, Estonska, Letska, Litva in tako zvana kongresna Poljska, nasilno je okupirala Besarabijo Romunija, nekateri deli južnega Kavkaza pa so pripadli Turčiji.
Velikost: USSR meri 20,893.000 kvadratnih kilometrov, kar znaša skoraj eno šestino sveta. Po velikosti je USSR največja država na svetu, (skoraj 50krat večja kot Nemčija, ki meri 472 tisoč kvadratnih kilometrov).
Prebivalstvo: USSR ima (1927. leta) 145.6 milijonov prebivalcev. Na kvadratni kilometer pride po 7.3 ljudi (v Nemčiji 126). Po naraščanju prebivalstva (letna razlika med številom novorojenih in umrlih) je USSR prva v Evropi (162 na 10.000 prebivalcev).
Socialna razpredelba prebivalstva: Po številu mestnega prebivalstva je USSR zadnja v Evropi. Samo 15 odstotkov je mestnega prebivalstva, S5 odstotkov pa podeželskega. (V Nemčiji 70 odstotkov mestnega in 30 odstotkov podeželskega.)
Industrijski proletariat: Tega je v USSR razmeroma malo. Leta 1927 je bilo 3 in pol milijone industrijskih delavcev in skupno 10 milijonov delojemalcev.
Velemesta: Velemest je v USSR razmeroma malo. Moskva ima 2 milijona, Leningrad 1.6 milijona, Kijev 490.000 in Odesa 460.000 prebivalcev.
Upravna razmejitev: Caristična Rusija je bila, neoziraje se na geografične in gospodarske prilike, razdeljena na gubernije, ujezde (okraje) in volosti (občine). Sovjetska vlada je izvedla novo razdelitev v oblasti in okruge (okraje).
Narodnostni sestav: V USSR živi nad 100 narodnosti, med katerimi je 71 milijonov Velikorusov, 24 milijonov Ukrajincev. in 2 milijona Belorusov. Na Kavkazu je cel tucat raznih narodov s svojim posebnim jezikom. V USSR živi okrog 1.1 milijona Nemcev.
Bogastvo Rusije: USSR je zelo bogata na rudah. Glavni premogovni skladi so v Donskem bazenu (Ukrajina), v Uralu, v Kuznecki kotlini in v Sibiriji. V velikih množinah se nahaja nafta • na Kavkazu (Baku, Grozny), železo, cink, baker, man-ganske rude, zlato, platin itd. se pridobivajo na Uralu, v Sibiriji in v Georgiji. Nahajajo se v USSR velike množine kamenite soli.
Poljedelstvo: Večina prebivalstva se peča s poljedelstvom, ki je pod carizmom bilo zelo primitivno. Na velikanskem ozemlju USSR so najrazličnejše klimatične razmere in uspeva rastlinstvo najrazličnejših vrst. Od severnih polarnih rastlin do tobaka in južnega sadja, bombaža in vinske trte, vse raste v USSR.
Industrija: Industrija je bila v caristični Rusiji zelo slaba, ker se je industrijski kapital pričel v Rusiji zelo pozno razvijati. Leta 1913 je bilo v Rusiji 17.877 obratov z 2,319.577 delavci. Med temi je bilo 392 obratov z nad 1000 delavci, ki so za-posljevali 902.557 delavcev in v teh velikih obratih je rastla in zrastla avantgarda proletariata.
Glavni industrijski centri so:	Moskovsko
okrožje, Ivanovo-Voznesenk (center tekstilne industrije), Tula (kovine), Ukrajina (rude in kovine), Ural, Kavkaz in Sibirija.
Promet: Z dolžino 78.108 km železnic je bila Rusija druga na svetu (za Ameriko) po gostosti železniškega omrežja pa je zadnja.
Odvisnost carske Rusije od inozemskega kapitala: V industriji caristične Rusije je odločal inozemski kapital (1917: 2 in pol milijardi zlatih rubljev). Z investicijami in posojili so inozemski kapitalisti popolnoma zasužnjili .180 milijonov prebivalcev Rusije. Revolucija 1917 je ta suženjski odnos končala.
Karakterizacija predrevolucijske caristične Rusije: Iz gospodarske in politične strukture caristične Rusije izhaja njena karakterizacija: Caristična Rusija je bila imperialistična sila, absolutistična, še napol fevdalna država. (Dalje prih.)
Pridobivalte ,.Enotnosti" novih naroinikovl
na teden.
IZKAZ TISKOVNEGA SKLADA od 1.-6. VI. 1928.
Slivnica pri Mariboru: Zalar 5, Sp. Hajdina: Ccr-mezelj 2, Maribor: B. M. 15, Vrbnika: Tugolnikov 8, Količevo-Dob: 5, Količevo 3, Križe-Loka: Gradišar 6, Ljubljana: Nalruf 10, Noč 2.50, Janezov 10, Šabec 5, Danilo 2, Miklavec 5, Milan 30, skupaj 74.50. Sittard, Holandija: Kolšek 4.10 goldinarja, Ivanc 4, Pristav 4, Forte 4, Hochkraut 1.50, Rupnik 1, Skale 0.50, trije nepoznani 0.60, šmid 0.50, Benouč 0.50, Klenovšek 0.50, Renko 0.50, Mrva 0.30, Šibila 0.50, skupaj 22.50 goldinarjev, je 495.78 Din. Limburg-Belgija: Salomon 10 frankov, Seničar 10, Hočevar 10, Kurent 10, 2nidar 10, Bov-han 5, Polšak 10, skupaj 65 frankov je 91 Din. — Skupaj 705.20 Din, od 4. IX. 1927 17.575:55 Din.
17.575 Din za tiskovni sklad, 840 novih naročnikov, 496 za dvakrat tedensko.
»Enotnost« sprejemajo, a ne plačujejo: Aleksinac, Srbija: Stadler 15. 9. 1927. Drašice: Guštin 2. 10. 1927. Krmelj 37: Kragelj 1. 12. 1926. Dornova: Hrga 1. 11. 1927. Podbrežje: Mihelčič 1. 10. 1927. Račje: Geč 1. 11, 1927. Št. Jakob ob Savi: Močnik 1. 11. 1927. Škofljica: Nered 1. 6. 1927. Šmartno pri Kamniku: Grošelj 15. 9. 1927. Šmartno pri Litiji: Skubič 1. 4. 1927, Slapničar 1. 4. 1927. Vače pri Litiji: Brodar 1. 9. 1927. Varaždin: Andritz 1. 7. 1927. Vransko: Mohor 1. 9. 1927. Belgrad: Rajko Jovanovič 1. & 1927. Bled: Bern. 1. 10. 1927. Boh. Bistrica: Rozman 20. 11. 1927, Slobe 20. 11. 1927, Trojar 15. 10. 1927. Boljevac, Srbija: Grošelj 19. 10. 1927, Klepej 19. 10. 1927, Mežnar 19. 10. 1927, Miholič 19. 10. 1927, Odlazek 19. 10. 1927, Pirc 19. 10. 1927, Rutar 19. 10. 1927, Tržan 15. 9. 1927, Uranič 19. 10. 1927, Volšak 19. 10. 1927, Zupančič 19. 10. 1927. (Dalje prih.)
TRBOVLJE.
Dokazano najboljši kruh se dobi v moderno in higiiensko urejeni pekarni, 30SIP VARGA.
(.e440ii9ii*4i*4i*419ilei49ii94494i9i
Splošna Delavska Gospodarska zadruga »Železničarski dom« r. z. z o. z. v Ljubljani. VABILO.
Tem potom se vabijo vsi člani zadruge na VII. REDNI OBČNI ZBOR, ki se vrši dne 10. junija 1928 v zadružni biši,
Marksov trg 2, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva;
2. Poročilo nadzorstva;
3. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
4. Čitanje poročila revizorja »Zveze slovenskih zadrug«;
5. Blagajniško poročilo.
6. Odobritev računskega zaključka za 1. 1927.
7. Razno.
Ker je občni zbor te delavske ustanove zelo važen, je dolžnost vsakega člana, da se istega udeleži.	Načelstvo.
vvvvvvvvvvvv