our www.climalptour.eu limalptC Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah 1 2 ClimAlpTour – Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah LJUBLJANA 2011 3 4 ClimAlpTour – Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah Pro jekt je sofi nan ci ral Evrop ski sklad za regio nal ni raz voj, Evrop sko teri to rial no sode lo va nje, Pro gram Območ je Alp. © 2011, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU in Clim Alp Tour Clim Alp Tour kon zor cij: Dis seg na M, Pasut to I1 (vo dil ni part ner), Ange li ni P2 (od go vo ren za delov ni paket 3), Rut ter S3 (od go vor na za delov ni paket 4), Kol beck F4 (od go vo ren za delov ni paket 5), Elmi M, Hern trei M5 (od go vor na za delov ni paket 6), Urbanc M6 (od go vor na za delov ni paket 7), Bausch T7, Cli vaz C8, Doc tor M9, Fos son JP10, Fur la ni R11, Lan di E12, Lut he T18, Mig no ne N13, Muti S10, Pedra na MG14, San dei P15, Schuc kert M18, Sie grist D16, Strobl A17, Wyss R18, Bru se gan L, Gover L (teh nič ni sekre ta riat)19 1Re gio ne Vene to, Unità di Pro get to Fore ste e Parc hi, 2Mi ni ste ro dell’Am bien te e del la tute la del ter ri to rio e del Mare, 3Uni ver sité de Savo ie, EDYTEM/Insti tut de la Mon tag ne, 4Hochsc hu le München, Fakultät für Tou ri - smus, 5Eu ro pean Aca demy Bol za no, 6Znans tve no razi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka, 7Al pen forsc hung sin sti tut Gmb H, 8In sti tut Uni ver si tai re Kurt Bösch, 9Hau te école spécia lisée de Suis se occi den ta le Valais, Insti tut Eco no mie & Tou ri sme, 10Re gio ne Auto no ma Val le d’Ao sta, Dire zio ne Ambien te, Fon da zio ne Mon tag na Sicu ra, 11World Wide Fund for Natu re, Italy, 12Re gio - ne Auto no ma Val le d’Ao sta, Dire zio ne Turi smo, 13Unio ne Nazio na le Comu ni Comu nità Enti Mon ta ni, 14ERSAF – Ente Regio na le per i Ser vi zi all’Agri col tu ra e alle Fore ste, 15Uni ted Nations Envi ron ment Pro gram me in Vien na, 16Hochsc hu le für Tech nik Rap pers wil, Insti tut für Landsc haft und Frei raum, 17Uni ver sität Inns bruck, Insti tut für stra te gisc hes Mana ge ment, Mar ke ting und Tou ri smus, 18HTW Chur, Insti tut für Tou ri smus-und Frei zeit forsc hung, 19In for mest & Star ter. Av tor ji: Al ber K, Alla man do la MA, Bal bi S, Bausch T, Bena ti A, Bon za ni go L, Ceta ra L, Chaix C, Cli vaz C, Col son A, Cre mer I, Dis seg na M, Doc tor M, Dut to E, Elmi M, Fos son JP, Fri go B, Fur la ni R, Gallée H, Gar - bel li ni L, Ges sner S, Giup po ni C, Hern trei M, Kol beck F, Lut he T, Macc hia vel li A, Matas ci C, Mig no ne N, Moret to D, Muti S, Pas quet taz C, Pasut to I, Peters M, Peyrac he-Ga de au V, Pipan P, Poz zi A, Ros set T, Rut ter S, Schei bel C, Schuc kert M, Sie grist D, Strobl A, Urbanc M, Venu ta, ML, Wyss R Pre vo di: Bran ka Kle menc, Deks d. o. o. Kar to gra fi ja in kar to graf ski viri: Fridl J, Volk M, ZRC SAZU, www.zamg.ac.at/hi stalp, EEA Report Fo to gra fi je: Andreis A, Cami sas ca D, Chaix L, Dio tri F, Ehn W, Erhar tič B, Fos sa ti M, Gar bel li ni L, Joly N, Lenar čič M, Lut he T, Pav šek M, Schöneg ger M, Urbanc M, Valja vec I, Agen ce Nuts, Alpe nre gion Blu denz, Clim Alp Tour arc hi ves, Comu ne di Entrac que, Con sor zio Turi sti co Alta Puste ria, Dolo mi ti Turi smo, Fon da zio ne Mon tag na sicu ra, Foto Fux, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, LTO Sotoč je, Pizol bah nen AG, Regio ne Auto no ma Val le d’Ao sta, Offi ce de Tou ri sme des Gets, Offi ce de Tou ri sme des Sept Laux, Offi ce de Tou ri sme de Val d’Is ère, TVB Stu bai Tirol, TVB Wil der Kai ser, World Wide Fund for Natu re, Ita li ja. Ured ni ka: Mimi Urbanc, Pri mož Pipan Ob li ko va nje: Jer nej Kro pej Iz da ja telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za izda ja te lja: Dra go Per ko Za lož nik: Založ ba ZRC Za založ ni ka: Oto Lut har Glav ni ured nik: Aleš Pogač nik Ra ču nal niš ki pre lom: SYNCOMP d. o. o. Tisk: DZS, d. d. Na kla da: 100 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 551.583:338.48(234.3) CLIMALPTOUR : podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v V spomin Lisi Garbellini, Alpah / [avtorji Alber K. … [et al.] ; urednika Mimi Urbanc, Primož Pipan ; prevodi Branka Klemenc, Deks ; kartografija in kolegici, raziskovalki in veliki kartografski viri J. Fridl … [et al.] ; fotografije A. Andreis … et al.]. – Ljubljana : Založba ZRC, 2011 ljubiteljici gora. ISBN 978-961-254-316-7 1. Alber, Kathrin 2. Urbanc, Mimi 257802752 ClimAlpTour 5 VSEBINA 1  UVOD ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 9 1.1 Izho diš če pro jek ta • VP ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 10 1.2 Cilji pro jek ta • VP .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 10 1.3 Med na rod no part ners tvo in orga ni za ci ja pro jek ta • VP ................................................................................................................................................................................................ 10 1.4 Pro jekt ne dejav no sti • VP .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 11 2  SPLOŠNI PREGLED .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 13 2.1 Pre gled pilot nih loka cij • Inst Mont .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 14 2.2 Pod neb ne spre membe • Inst Mont ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 20 2.3 Pri la gajanje turiz ma pod neb nim spre mem bam: rezul ta ti razi ska ve z me to do del fi na celot nem območ ju Alp • HSR ............................................................................................................................................................................................................................ 24 2.4 Obli ko va nje nabo ra turi stič nih proi zvo dov • HM ........................................................................................................................................................................................................................ 28 2.5 Splo šna stra te gi ja za celot no alp sko regi jo • ERSAF .............................................................................................................................................................................................................. 34 3  PILOTNE DEJAVNOSTI .............................................................................................................................................................................................................................................................................................. 39 3.1 Auron zo di Cado re • VP, HM .......................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 40 3.2 Pre so la na-Mon te Pora • ERSAF, HM ............................................................................................................................................................................................................................................................................ 44 3.3 Renon/Rit ten • EURAC, HM ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 48 3.4 Val gri senc he • RAVA, HM ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 52 3.5 Zgor nje Posoč je • ZRC SAZU, HM .................................................................................................................................................................................................................................................................................... 56 3.6 Zugs pit ze-Kar wen del • AFI ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 60 3.7 Comu nità Mon ta na Alto Tana ro Ceba no Monre ga le se • UNCEM, HM .......................................................................................................................................... 63 3.8 Entrac que • UNCEM, HM ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 67 3.9 Hei di land/Pi zol bah nen • HSR .................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 71 3.10 Alta Puste ria/Hoch pu ster tal • EURAC, HM .............................................................................................................................................................................................................................................. 74 ClimAlpTour | VSEBINA | 6 3.11 Kranj ska Gora • ZRC SAZU, HM ........................................................................................................................................................................................................................................................................................ 78 3.12 Sur sel va • HTW Chur ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 82 3.13 Wil der Kai ser • UIBK .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 85 3.14 Aletsch • HES-SO, IUKB ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 88 3.15 Brand ner tal • UIBK ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 91 3.16 Les Gets • Inst Mont, HM .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 93 3.17 Les Sept Laux • Inst Mont, HM .............................................................................................................................................................................................................................................................................................. 97 3.18 Mon te ro sa • RAVA, HM .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 101 3.19 Stu bai Tirol • UIBK, HM .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 105 3.20 Val d’Is ère • Inst Mont, HM ........................................................................................................................................................................................................................................................................................................ 108 4  STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ .......................................................................................................................................................................................................... 113 4.1 Splo šne pri la go di tve ne stra te gi je gle de na sezon sko struk tu ro Clim Alp Tour-ovih pilot nih lokacij • ZRC SAZU ........................................................................................................................................................................................ 114 4.2 Pri po ro či la za oblikovanje politik: skup ne ugo to vi tve na podlagi pi lot nih loka ci j • ZRC SAZU ...................................... 115 4.3 Stra teš ki raz voj alp ske ga turiz ma v ča su pod neb nih spre memb – celost ni pogled • HM .......................................................... 117 5  SKLEPI .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 121 5.1 V sme ri traj nost ne ga raz vo ja turiz ma • VP .............................................................................................................................................................................................................................................. 122 5.2 Nadalj nji ukre pi • VP .................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 123 6  VIRI IN LITERATURA .................................................................................................................................................................................................................................................................................................. 124 | VSEBINA | ClimAlpTour 7 UZA SCR lika Ze a Mnton t A štitu rafski ingoe k, G avše. PM 1 UVOD 1.1  Izho diš če pro jek ta lah ko moč no vpli va lo na gos po dars tvo v po sa mez nih memb na turi zem v Alpah, pri čemer ne obrav na va Tu ri zem ima v Al pah pomemb no gos po dar sko in druž - regi jah (OECD 2007). zgolj zim ske ga turiz ma in špor ta, tem več zaje ma turi - be no vlo go. Po podat kih Sve tov ne turi stič ne orga ni za - V Al pah se s pod neb ni mi spre mem ba mi spo pa da jo zem sko zi vse leto. ci je Alpe vsa ko leto obiš če več kot 100 mi li jo nov lju di z uva ja njem različnih pri la go di tve nih stra te gi j in ukre - Turi zem v Alpah zah te va nov raz mi slek: tako jav ne ozi ro ma prib liž no 12 % vseh sve tov nih turi stov. V več pov. Le njihovo dobro poz na vanje vodi k njihovi večji usta no ve kot zaseb ni delež ni ki mora jo spre je ti izziv alp skih regi jah so zim ski špor ti še ved no glav na turi - učin ko vi tosti. Če se bo segre va nje nada lje va lo, umet - nove ga kon cep ta turiz ma, ki pre se ga tra di cio nal no stič na zani mi vost in tudi pomem ben vir pri hod kov. no zasne že va nje in dru gi teh nič ni ukre pi, ki so bili do ena če nje z zim ski mi špor ti in dru gi mi zna čil ni mi alp - Tudi po dat ki Evrop ske agen ci je za oko lje (EEA 2005) sedaj uspe šni, ne bodo več zado sto va li za zago tav lja nje ski mi turi stič ni mi dejav nost mi. kaže jo, da zim ski turi zem pris pe va pomem ben delež zadost ne koli či ne sne ga. Zato se bo mor da tre ba preu - V tem pogle du je glav ni cilj pro jek ta ovred notiti, h gospo dars tvu alp skih držav: turi zem ustvar ja sko raj sme ri ti na dejav no sti, ki niso odvi sne od sne ga. poten cia l alp skih turi stič nih sre dišč, pre se či tra di cio - 50 mi li jard evrov let ne ga pro me ta in zago tav lja 10 do Pro jekt Clim Alp Tour je bil zasno van z na me nom pri - nal ni pogled, ki v njih omalovažujoče vidi le območ - 12 % delov nih mest na tem območ ju. do bi va nja zna nja in izku šenj, ki bi se lah ko upo ra bi li ja, kjer so zim ski špor ti edi na raz po lož lji va dejav nost, Zgo do vin sko gle da no je okolj ska, kul tur na in gos po - za raz voj pri hod njih stra te gij in oza veš ča nje na raz lič - ter nakazati možnosti za razvoj celo let ne turi stič ne dar ska raz no li kost Alpam pri ne sla širok nabor turistič - nih rav neh. ponudbe. nih dejav no sti. Na neka te re izmed njih bodo ver jet no vpli va le povi ša ne tem pe ra tu re, kar velja zla sti za zimski turi zem, in pod neb ne spre mem be bodo verjetno zah - 1.2  Cilji pro jek ta 1.3  Med na rod no part ners tvo teva le pri lagajanje vseh turi stič nih dejavnosti v Alpah. Na pod la gi obsto je če ga zna nja, novih razi skav in teren - in orga ni za ci ja pro jek ta Navsezad nje je gor ski turi zem dejav nost, ki je odvi sna skih dejav no sti je cilj pro jek ta Clim Alp Tour – Pod - Part ners tvo pri pro jek tu Clim Alp Tour pokri va sko raj od pod neb ja; to velja zla sti za zim ske špor te, pri kate - neb ne spre mem be in nji hov vpliv na turi zem v Al pah celot no alp sko območ je. Z med se boj nim sode lo va - rih je raz po lož lji vost sne ga nujen pogoj za razvoj turistične izbolj ša ti zmož nost alp skih obmo čij, lju di in eko nom - njem stro kov nja ki iz Avstri je, Fran ci je, Nem či je, Ita - ponudbe. skih siste mov, da se ustrez no odzo ve jo na izzi ve pod - lije, Slo ve ni je in Švi ce zago tav lja jo širo ko obrav na vo Če prav obsta ja jo dolo če ne regio nal ne raz li ke, so se neb nih spre memb. vpra ša nja alp ske ga turiz ma, pri čemer upo šte va jo pomemb - tem pe ra tu re v Al pah na splo šno zvi ša le dva krat toli ko Na me sto na obi čaj no obrav na vo tesne pove za ve med ne raz li ke med posa mez ni mi območ ji v alp skem loku. kot dru god po sve tu. Posle dič no se lah ko zgo di, da bo tem pe ra tu ra mi in turiz mom v Al pah ter na zgo do vin - Part ners tvo zaje ma veli ko raz lič nih usta nov, od uni - veli ko smu čar skih sre dišč pro pad lo, zim ske špor tne sko doka za no odvi snost zim ske ga turiz ma od koli či ne verz in razi sko val nih inšti tu tov do nacio nal nih jav nih aktivnosti pa bodo mogoče samo še v viso ko gor skih zapad le ga sne ga, se ta pro jekt osre do to ča na med na - uprav. Regio nal ni orga ni so prav tako dobro zasto pa - sre diš čih nad 1500 me tri nad mor ske viši ne. To pa bi rod no pomemb no vpra ša nje vpli vov pod neb nih spre - ni, kot tudi lokal ne upra ve (npr. gor ske obči ne), ki ClimAlpTour | UVOD | 10 v pro jek tu sode lu je jo prek dru gih teri to rial nih part - • Regio ne Auto no ma Val le d’Ao sta, Dire zio ne Turi - ner jev s ce lot ne ga območ ja, zaje te ga v pro jek tu. V pro - smo (IT); (RAVA Tour) jek tu sode lu je jo tako jav na kot zaseb na zdru že nja. • Unio ne Nazio na le Comu ni Comu nità Enti Mon ta - Poleg tega se je pro jek tu pri dru ži la tudi med na rod na ni (IT); UNCEM orga ni za ci ja, ki si pri za de va, da rezul ta ti pro jek ta poleg • Uni ted Nations Envi ron ment Pro gram me in Vien - alp ske ga pro sto ra dose že jo tudi dru ge gor ske pokra ji - na (AT); (UNEP) ne po sve tu, ki se tre nut no soo ča jo s po dob ni mi prob - • Uni ver sität Inns bruck, Insti tut für stra te gisc hes Mana - le mi. ge ment, Mar ke ting und Tou ri smus (AT); (UIBK) Part ner ji: • Uni ver sité de Savo ie, EDYTEM/Insti tut de la Mon - iv • Regio ne Vene to, Unità di Pro get to Fore ste e Parc hi tag ne (FR); (Inst Mont) r arhu (IT); vodil ni part ner (VP) • World Wide Fund for Natu re (IT); (WWF) Tolp A • Euro pean Aca demy Bol za no (IT); (EURAC) • Znans tve no ra zi sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi - limC • Alpen forsc hung sin sti tut Gmb H (DE); (AFI) je zna no sti in umet no sti, Geo graf ski inšti tut Anto - Sli ka 1.1.1: Sesta nek part ner jev v Ljub lja ni. • ERSAF – Ente Regio na le per i Ser vi zi all’Agri col tu - na Meli ka (SI); (ZRC SAZU). ra e alle Fore ste (IT); (ERSAF) Teh nič ni sekre ta riat: • Hau te école spécia lisée de Suis se occi den ta le Valais, • Infor mest (IT) 22 pilotnih lokacij; velik nabor okoljska, družbena in ekonomska Insti tut Eco no mie & Tou ri sme (CH); (HES-SO) • Star ter (IT). podatkov z namenom predstavitve analiza podatkov s pilotnih lokacij. specifičnega položaja v posamezni regiji. • Hochsc hu le für Tech nik Rap pers wil, Insti tut für Landsc - haft und Frei raum (CH); (HSR) DP4: zbiranje DP5: analiza iranje • HTW Chur, Insti tut für Tou ri smus- und Frei zeit - 1.4  Pro jekt ne dejav no sti podatkov vplivov forsc hung (CH); (HTW) Pro jekt je raz de ljen na sedem delov nih sklo pov, od P3: inform in publiciranje D • Hochsc hu le München, Fakultät für Tou ri smus (DE); kate rih je pet temat skih. Part ner ji, zadol že ni za posa - P7: ozaveščanje javnosti DP6: prilagoditvene strategije D (HM) me zen sklop, so s so de lo va njem priš li do opri jem lji vih po meri oblikovane prilagoditvene strategije • Insti tut Uni ver si tai re Kurt Bösch (CH); (IUKB) rezul ta tov, ki nudi jo ustrez no pod po ro za dose ga nje za reševanje glavnih pomanjkljivosti, ugotovljenih na pilotnih lokacijah. • Mini ste ro dell’Am bien te e del la tute la del ter ri to rio pro jekt nih ciljev. Sli ka 1.1.2: Delov ni pake ti v pro jek tu Clim Alp Tour. e del Mare (IT); (MATTM) • Regio ne Auto no ma Val le d’Ao sta, Dire zio ne Ambien - te (IT); (RAVA Env) | UVOD | ClimAlpTour 11 , Ita li ja re atu r N fodn Fueid W rldoW 2 SPLOŠNI PREGLED 2.1  Pre gled pilot nih loka cij V pro jekt Clim Alp Tour je bilo vklju če nih 22 pi lot nih loka cij, od kate rih jih je 21 so de lo va lo pri zbi ra nju in obde la vi podat kov v sklo pu četr te ga delov ne ga pake ta. DE Zugspitze-Karwendel Berchtesgaden Za teh 21 ob mo čij so bili med okto brom 2009 in mar - Wilder Kaiser LI Brandnertal AT cem 2010 zbra ni sekun dar ni podat ki (zbir ka obsto je čih Stubai Tirol Heidiland/Pizolbahnen sta ti stič nih in dru gih podat kov) in pri mar ni podat ki (iz - CH Surselva Alta Pusteria/Hochpustertal Aletsch Renon/Ritten ve de na je bila nova razi ska va z upo ra bo splet ne ga vpra šal - SI Auronzo di Cadore Les Gets Kranjska Gora IT ni ka za delež ni ke in obi sko val ce) za druž be no gos po dar ske, Zgornje Posočje Monterosa Presolana-Monte Pora okolj ske, meteo ro loš ke in turi stič ne kazal ni ke. Podat ki so Valgrisenche Val d'Isère bili zbra ni za refe renč no leto 2008. Izbi ra pilot nih loka cij Les Sept Laux je bila pre puš če na posa mez nim part ner jem in je bila Montgenèvre pove či ni neo me je na. Zato so izbra ne pilot ne loka ci je izred - no raz no li ke gle de na veli kost, nad mor sko viši no, dejav - FR Comunità Montana območja, vključena zgolj v zbiranje podatkov Entracque Alto Tanaro no sti itd., kot to pri ka zu je ana li za v nadaljevanju.1 Cebano Monregalese območja, vključena zgolj v pilotne aktivnosti območja, vključena tako v zbiranje podatkov kot tudi pilotne aktivnosti Ob či ne, ki sestav lja jo posa mez na pilot ne loka ci je: Av­stri­ja • Brand ner tal: Brand, Bürser berg, Bürs Kartografija: Jerneja Fridl, Manca Volk, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU Vir: baza DIAMONT, Gfk Georeferencing • Stu bai Tirol: Fulp mes, Mie ders, Neu stift, Schönberg, Sli ka 2.1.1: Pilot ne loka ci je v pro jek tu Clim Alp Tour. Tel fes • Wil der Kai ser: Ell mau, Going, Schef fau, Söll Fran­ci­ja • Les Gets: Les Gets • Les Sept Laux: La Fer ri ère, Les Adrets, eys • Mont genè vre: Mont genè vre • Val d’Is ère: Val d’Is ère Nem­či­ja 1 Med prejš nji mi raz li či ca mi gra fov in konč ni mi raz li či ca mi pod toč ko 2.1 lah ko obsta ja jo manj še raz li ke, ker smo nepra vil no sti popra vi li v so de lo va nju s pi lot ni mi loka ci jami. Ti dokonč ni gra fi nado meš ča jo vse prejš nje raz li či ce. • Berch tes ga den: Berch tes ga den ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 14 • Zugs pit ze-Kar wen del: sub pro ject Grai nau: Grai nau; 50 0 . 00 Heidiland/Pizolbahnen sub pro ject Kar wen del: Mit ten wald, Krün, Wall gau, 45 000 . Koc hel a. See, Jac he nau, Leng gries Pr s e ol n a - a Monte Pora Ita­li­ja 40 000 . • Au ron zo di Cado re: Auron zo di Cado re • Co mu nità Mon ta na Alto Tana ro Ceba no Monre ga - 35 000 . le se (v na da lje va nju: Comu nità Mon ta na): Alto, Bag - 30 000 . nas co, Bat ti fol lo, Bri ga Alta, Caprau na, Castel li no Tana ro, Castel nuo vo di Ceva, Ceva, Cigliè, Gares - 25 000 . sio, Iglia no, Leseg no, Lisio, Mar sa glia, Mom ba si - Zgornje Posočje glio, Mon te ze mo lo, Nucet to, Ormea, Per lo, Prio la, 20 000 . Comunità Mont n a a število stalnih prebivalcev Parol do, Prie ro, Roas cio, Roc ca Cigliè, Sale Lang he, 15 000 . Stub i a Tirol Sale San Gio van ni, Scag nel lo, Tor re si na, Vio la Alta Pust r e ia/Hochpust r e t l a • En trac que: Entrac que Aletsch 10 000 . Wilder Kaiser • Alta Puste ria/Hoch pu ster tal: Sesto/Sex ten, San Can - R n e on/Ritt n e Bercht s e g d a en 5 0 . 00 Zugspitze-K r a w n e d l e Kranjska Gora Surselva di do/In nic hen, Dob bia co/Tob lach, Vil la bas sa/Nie - Auronzo di Cadore Val d'Isère L s S e pt L e ux a Mont r e osa der dorf Bra ies/Prags L s G e ts e Entracque Mo 0 ntg n e v è re V l a grisenche • Mon te ro sa: Ayas, Gres so ney La Tri nité, Gres so ney 0 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 Saint-Jean površina v km2 • Pre so la na-Mon te Pora: Ango lo Ter me, Bos si co, Castio - Sli ka 2.1.2: Veli kost pilot nih loka cij gle de na šte vi lo pre bi val cev (2008) in povr ši no. ne del la Pre so la na, Cere te, Costa Vol pi no, Dar fo Boa - rio Ter me, Fino del Mon te, Ono re, Rovet ta, Rog no, Son ga vaz zo • Re non/Rit ten: Renon/Rit ten • Val gri senc he: Val gri senc he Slo­ve­ni­ja • Kranj ska Gora: Kranj ska Gora • Zgor nje Posoč je: Bovec, Koba rid, Tol min | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 15 5000 Švi­ca najvišja nadmorska višina najnižja nadmorska višina • Aletsch: Bell wald, Bet ten-Bett me ralp, Fiesc her tal, reprezentativna povprečna nadmorska višina Fiesch, Naters, Rie de ralp 4000 • Hei di land/Pi zol bah nen: Amden, Bad Ragaz, Pfäfers, etrih Flums, Gla rus Nord, Mels, Quar ten, Sar gans, Walen - 3000 stadt, War tau, Wee sen, Vil ters-Wangs • Sur sel va: Disen tis/Mustér, Tujetsch, Medel (Luc - orska višina v m 2000 magn), Sum vitg nadm 2.1.1  Veli kost in nad mor ska višina pilot nih loka cij 1000 Po vr ši na veči ne pilot nih loka cij je manj ša od 300 km2 in na njih stal no živi manj kot 10.000 pre bi val cev. Opre de - 0 re li mo lah ko še dru go sku pi no, pri kate ri se povr ši ne gib lje - ets ora è endel ontana jo med 300 in 500 km2, pre bi val cev pa je manj od 15.000. Entracque onte Pora onterosa ilder Kaiser Val d'Is W ontgenèvre Renon/Ritten Les G Les Sept laux ochpustertal Surselva StubaiTirol Aletsch M Valgrisenche Preo sta le šti ri pilot ne loka ci je so občut no več je. Po Kranjska G M Zgornje Posočje Berchtesgaden unità M Auronzo di Cadore povr ši ni je Zgor nje Posoč je z 941,5 km2 naj več ja loka - Com Zugspitze-Karw Presolana-M eidiland/PizolbahnenH ci ja, Hei di land/Pi zol bah nen pa ima naj več je šte vi lo Alta Pusteria/H stal nih pre bi val cev (49.161). pilotna lokacija »Re pre zen ta tiv no pov preč no nad mor sko viši no« so Sli ka 2.1.3: Nad mor ska viši na pilot nih loka cij. part ner ji izra ču na li z eno izmed treh mož nih metod: z izra ču nom, ki teme lji na digi tal nem mode lu višin; z upo ra bo ene ozi ro ma več glav nih turi stič nih loka cij, ki slu ži jo kot repre zen ta tiv ne loka ci je za veči no tega območ ja ozi ro ma kot naj po memb nej ša turi stič na območ ja; ali z izra ču nom arit me tič ne sre di ne naj viš je in naj niž je toč ke na pilot ni loka ci ji. Za podrob no sti o upo rab lje ni meto di si oglej te pro - jekt no splet no stran (www.climalptour.eu). ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 16 Gle de na repre zen ta tiv no pov preč no nad mor sko viši - 12 no je Zgor nje Posoč je z 948 me tri naj niž ja izmed pilot - nih loka cij, čeprav je nje na naj viš ja toč ka na 2858 m. 10 Val gri senc he ima z 2556 m naj viš jo pov preč no nad - mor sko viši no. Raz pon med nad mor ski mi viši na mi na 8 pilot nih loka ci jah se prav tako moč no raz li ku je; npr. erje Les Gets se naha ja na nad mor skih viši nah z raz po nom 6 razm 830 m, Aletsch pa 3527 m. Te raz lič ne nad mor ske viši - ne in nji ho vi raz po ni vpli va jo na meteo ro loš ke raz me - 4 re na pilot nih loka ci jah, na nji ho ve gos po dar ske in turi stič ne dejav no sti ter na kul tu ro in obi ča je. 2 0 2.1.2  Pomen turiz ma ora ets Sli ka »In ten ziv nost turiz ma« pri mer ja let no šte vi lo turi - ontana endel onte Pora onterosa stič nih noči tev s šte vi lom stal nih pre bi val cev. Oce na ilder Kaiser Les G ochpustertal Valgrisenche W ontgenèvre Val d'Isère unità M Berchtesgaden M »in ten ziv no sti turiz ma«, ki je več ja od 1, kaže, da je Com Auronzo di Cadore StubaiTirol M eidiland/Pizolbahnen Zgornje Posočje Aletsch Surselva Renon/Ritten Entracque Les Sept Laux Kranjska G Zugspitze-Karw turi zem pre vla du jo ča indu stri ja na pilot ni loka ci ji. Raz - Presolana-M H no li kost med pilot ni mi loka ci ja mi je ponov no izjem - Alta Pusteria/H no veli ka. Oce ni »in ten ziv no sti turiz ma« v Val d’Isè ru pilotna lokacija in Mont genè vru, ki zna ša ta 11,03 in 9,38, kaže ta izjem - Sli ka 2.1.4: Inten ziv nost turiz ma (2008). no pre vla do turiz ma na teh dveh pilot nih loka ci jah. Obe pilot ni loka ci ji sta dobro zna ni viso ko leže či smu - čar ski sre diš či, kate rih gos po dars tvo sko raj v ce lo ti teme lji na zim skem šport nem turiz mu, in ki ima ta zelo niz ko šte vi lo pre bi val cev, ki tam živi jo celo leto. Na dru gem kon cu les tvi ce pa sta Comu nità Mon ta na in Pre so la na-Mon te Pora, kate rih oce ni »in ten ziv no sti turiz ma« zna ša ta 0,02 in 0,06. Comu nità Mon ta na | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 17 30 000 . ima v pri mer ja vi z dru gi mi pilot ni mi loka ci ja mi niz - ko šte vi lo turi stič nih noči tev, med tem ko je Pre so la - Val d'Isère na-Mon te Pora ena izmed loka cij z naj več jim šte vi lom 25 000 . pre bi val cev. Niz ka oce na zato pome ni, da je turi zem le ena izmed mno gih gos po dar skih dejav no sti na teh 20 000 . dveh pilot nih loka ci jah. Po dat ki za veči no pilot nih loka cij kaže jo manj kot 15 000 . L s G e ets Alta Pusteria/Hochpust r e t l a 10.000 tu ri stič nih postelj in manj kot 500.000 tu ri - Wilder Kaiser stič nih noči tev leta 2008. Val d’Is ère ima z več kot Montgenèvre Stub i a Tirol 27.500 po ste lja mi naj več je šte vi lo turi stič nih postelj, število turističnih postelj 10 000 . čeprav je imel podob no šte vi lo turi stič nih noči tev kot Auronzo di Cadore Monterosa Alta Puste ria/Hoch pu ster tal, Wil der Kai ser in Stu bai Zgornje Posočje H i e diland/Pizolbahnen 5 0 . 00 Zugspitz - e K r a w n e d l e Tirol, ki ima jo občut no manj turi stič nih postelj. Les L s S e e Pr pt L esol aaux na-Monte Pora B r e cht s e g d a n e Comunità Montana Kr n a jska Gora Gets, Les Sept Laux ter Mont genè vre ima jo podob no Entracque AletschRenon/Ritt n e Surs lv e a 0 šte vi lo turi stič nih postelj kot te loka ci je, ven dar so Valgrisenche 0 500 1 0 , 00 1 5 , 00 2,000 leta 2008 ime le občut no manj turi stič nih noči tev. To število turističnih nočitev, v tisočih pome ni, da ima jo Alta Puste ria/Hoch pu ster tal, Wil - Sli ka 2.1.5: Pri mer ja va šte vi la postelj in šte vi la turi stič nih noči tev (2008). der Kai ser in Stu bai Tirol več jo stop njo zase de no sti kot fran co ske pilot ne loka ci je. Let na bru to stop nja zase de no sti je pogost dejav nik, ki ga meri jo sko raj vsa turi stič na sre diš ča. Let ne stop nje s pi lot nih loka cij so bile izra ču na ne s po moč jo nji ho - ve last ne defi ni ci je šte vi la dni v tu ri stič ni sezo ni, kar pa je one mo go či lo čisto pri mer ja vo pilot nih loka cij (ang. like-for-like com pa ri son). Da smo lah ko loka ci je pri mer ja li, smo izra ču na li let no stop njo, in sicer tako, da smo šte vi lo turi stič nih noči tev leta 2008 deli li s šte - vi lom tu ri stič nih postelj × 365 dni. Podo ben izra čun ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 18 je bil oprav ljen za polet no in zim sko sezo no, upo ra bi li 70 % bruto zasedenost – poleti pa smo 182,5 dni (6 me se cev za vsa ko sezo no). Bru to Bruto zasedenost – pozimi letna bruto stopnja zasedenosti 60 % stop nje zase de no sti posa mez nih pilot nih loka cij, ki jih dobi mo kot rezul tat te meto de, so pona va di manj še od 50 % izračunov lokalnih turističnih organizacij. Vsee no pa se upo rab lja jo za pri kaz poten cia la, ki ga ima jo pilot ne 40 % loka ci je za zapol ni tev turi stič nih postelj v dru gih obdob - jih v letu. Eden izmed ciljev pro jek ta Clim Alp Tour je 30 % obli ko va ti stra te gi je, ki bi turi stič ni indu stri ji poma ga - le unov či ti ta poten cial v pri hod no sti. 20 % Po men polet ne ga in zim ske ga turiz ma lah ko pri mer - odstotek zasedenih turističnih postelj ja mo tako, da šte vi lo polet nih turi stič nih noči tev deli - 10 % mo s šte vi lom zim skih turi stič nih noči tev. Šte vi lo, več je od 1,5, pome ni, da je na pilot ni loka ci ji polet na 0 % sezo na pomemb nej ša, šte vi lo, manj še od 0,75, pa endel pome ni, da pre vla du je zim ski turi zem. Raz mer je oko li ontana Entracque onterosa Val d'Isère onte Pora ontgenèvre ilder Kaiser StubaiTirol 1 (0,75–1,5) pome ni, da sta polet ni in zim ski turi zem unità M M Berchtesgaden prib liž no ena ko pomemb na, kar je ozna če no kot »obe Com Auronzo di Cadore Les Gets Valgrisenche Zgornje Posočje Les Sept Laux M Presolana-M Heidiland/Pizolbahnen Aletsch Kranjska Gora Surselva Renon/Ritten Zugspitze-Karw sezo ni«. (Pra go vi so bili dolo če ni tako, da so omo go - Alta Pusteria/Hochpustertal W či li ena ko mer no poraz de li tev pilot nih loka cij.) Ponov - pilotna lokacija no so zelo jasne raz li ke med pilot ni mi loka ci ja mi, saj Sli ka 2.1.6: Bru to stop nja zase de no sti (2008). se neka te re (Zgor nje Posoč je in Val gri senc he) moč no osre do to ča jo na polet ni turi zem, med tem ko na dru - gih loka ci jah, na pri mer fran co skih loka ci jah Val d’Is - ère, Mont genè vre in Les Gets, pre vla du je zim ski turi zem. | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 19 7 0 , Na osno vi ana li ze pomemb no sti polet nih turist ič nih večinoma poleti noči tev v pri mer ja vi z zim ski mi turi stič ni mi noči tva - večinoma pozimi 6 0 , celo leto mi, se pilot ne loka ci je deli jo na tri sku pi ne. Lo ka ci je s pre vla du jo čim polet nim turiz mom: 5 0 , Au ron zo di Cado re, Berch tes ga den2, Pre so la na-Mon - 4 0 , te Pora, Renon/Rit ten, Val gri senc he, Zgor nje Posoč je, erje Zugs pit ze-Kar wen del3. razm 3 0 , Lo ka ci je s ce lo let nim turiz mom: Co mu nità Mon ta na, Entrac que (temelji na oceni), 2 0 , Hei di land/Pi zol bah nen, Alta Puste ria/Hoch pu ster tal, 1 0 , Kranj ska Gora, Sur sel va, Wil der Kai ser. Lo ka ci je s pre vla du jo čim zim skim turiz mom: 0 0 , Aletsch, Brand ner tal4, Les Gets, Les Sept Laux, Mon - ora ets vre endel è te ro sa, Mont genè vre5, Stu bai Tirol, Val d’Is ère. ontana onte Pora onterosa Aletsch ilder Kaiser M StubaiTirol Val d'Isère ochpustertal ontgen Kranjska G Les Sept Laux Les G M Zgornje Posočje Valgrisenche unità M Auronzo di Cadore Berchtesgaden Renon/Ritten Com Presolana-M Zugspitze-Karw eidiland/Pizolbahnen Surselva W H 2.2  Pod neb ne spre membe Alta Pusteria/H pilotna lokacija 2.2.1  Pre gled razi skav pod neb nih spre memb Sli ka 2.1.7: Raz mer je med polet ni mi turi stič ni mi noči tva mi in zim ski mi turi stič ni mi noči tva mi. V po ro či lu Pod neb ne spre mem be v Al pah (Gallée 2010) so pred stav lje ni neka te ri novi izsled ki razi skav pod neb nih spre memb po obja vi poro či la IPCC AR4 (So lo mon idr. 2007). Upo šte va dol go traj no segre va nje zara di izpu stov 2 toplo gred nih pli nov in narav ne dejav ni ke, ki vpli va jo na Pilot ne dejav no sti niso bile izve de ne, zato Berch tes ga den ni vklju čen v po glav je 3. 3 Na pilot ni loka ci ji Zugs pit ze-Kar wen del se dejav no sti izva ja jo v dveh pod pro jek tih: pod neb ni sistem in notra njo pod neb no spre men lji vost. • Raz voj in uved ba alp ske ga narav ne ga doživ ljaj ske ga par ka (Na tu rer leb nis park) v ob či ni Grai nau, ki se naha ja ob vznož ju gore Zugs pit ze, in tako pred stav lja prvi del ime na pilot ne loka ci je (tj. Zugs pit ze). Podat ki so bili zbra ni samo za Grai nau. Pod neb je v Al pah je tesno pove za no s pod neb jem • Postop na ure di tev narav ne ga par ka na območ ju Kar wen del, ki pred stav lja dru gi del ime na pilot ne loka ci je. 4 Podat ki niso bili zbra ni, zato Brand ner tal ni vklju čen na sli kah in rezul ta tih, pred stav lje nih pod toč ko 2.1. Raz mer je med polet nim in zim skim turiz mom je bilo izra ču na no v Evro pi. Teža va pa je, da na evrop sko pod neb je raz - zato, da smo lah ko pilot no loka ci jo uvr sti li v us trez no sku pi no. 5 Pilot ne dejav no sti niso bile izve de ne, zato Mont genè vre ni vklju čen v po glav je 3. me ro ma ena ko moč no vpli va jo nasled nji dejav ni ki: ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 20 • antro po ge ni dejav ni ki (iz pu sti aero so lov in toplogred - posle dič no odpra vi vpli ve glo bal ne ga segre va nja, čeprav nih pli nov); samo zača sno in po posa mez nih regi jah. • narav ni dejav ni ki (ko le ba nje sonč ne ga seva nja, vul - kan ski izbru hi); in 2.2.2.  Pod neb ne spre mem be in turi zem v Al pah • notra nja spre men lji vost (spre mem be atmos fer ske ga Ra zi ska va Pod neb ne spre mem be in turi zem v Al pah kro že nja nad Atlant skim ocea nom). (Chaix 2010) ana li zi ra more bit ne vpli ve pod neb nih S po moč jo glo bal nih pod neb nih mode lov, kot sta kom - spre memb na raz lič ne turi stič ne dejav no sti in pilot ne bi ni ra ni splo šni model kro že nja atmos fe re in ocea nov ter loka ci je pro jek ta Clim Alp Tour. Za lokal ne orga ne model kro že nja oglji ka, lah ko dovolj natanč no pona zo - odlo ča nja in delež ni ke je izho diš če za obli ko va nje pri - ri mo spre mi nja nje tem pe ra tur na glo bal ni rav ni in rav ni la go di tve nih stra te gij v tu riz mu. Ta ana li za pa vzbu ja celin ter tako dolo či mo vpli ve antro po ge nih in narav nih pre cejš njo nego to vost, zla sti v po ve za vi z me teo ro loš - dejav ni kov na nedav ne pod neb ne spre mem be. Natanč - ki mi podat ki za vsa ko pilot no loka ci jo (me teo ro loš ke ne je, ugo to vi tve kaže jo, da je glo bal no segre va nje posle - meril ne posta je so pogo sto neko li ko odda lje ne od same di ca pora sta toplo gred nih pli nov v at mos fe ri (glej npr. loka ci je, ima jo dru gač ne meteo ro loš ke raz me re in raz - sli ko TS.29 v po ro či lu IPCC AR4; Solo mon idr. 2007). me ro ma krat ke seri je zbi ra nja podat kov), s poz na va - Na sled nji zaklju ček nedav nih razi skav je ta, da spre - njem spe ci fič nih zna čil no sti posa mez nih pilot nih loka cij mem be v at mos fer skem kro že nju pomemb no vpli va - (nji ho vih podrob nih topo gra fij in more bit nih mikro - jo na spre mem be evrop ske ga pod neb ja. Spre mem be kli mat skih razmer) in s poz na va njem poseb nih zna - sever noat lant ske ga niha nja vpli va jo na zim ske ekstre - čil no sti turi stič nih dejav no sti na posa mez ni lokaci ji. me, kot sta naj niž ja tem pe ra tu ra in mini mal na koli či - Pilot ne loka ci je mora jo ana li zo upo rab lja ti kot izho - na pada vin, vlaž nost ni pri manj kljaj v pr sti pa pove ča diš če za reše va nje vpra šanj s stro kov nja ki, ki poz na jo ver jet nost polet nih vro čin skih valov. lokal no območ je ter izzi ve in more bit ne vpli ve pod - 1850/2007 1850/1975 1975/2007 Nov pojav je nepri ča ko va no slab lje nje Son če ve ga ciklu - neb nih spre memb na lokal ni rav ni (uni ver zi tet ni razi - SZ + 1,71 °C + 0,84 °C + 1,63 °C sa. Odkar so se antro po ge ne pod neb ne spre mem be pos - sko val ci, raz na zdru že nja ipd.) SV + 1,52 °C + 0,77 °C + 1,5 °C JZ + 1,51 °C + 0,75 °C + 1,53 °C pe ši le, se solar ni in antro po ge ni tren di prvič gib lje jo Dol go roč ni nizi podat kov o pod neb ju (tem pe ra tu ri, JV + 1,37 °C + 0,725 °C + 1,62 °C v nas prot nih sme reh. Mož no je, da upad Son če ve koli či ni dež ja in sne ga) se upo rab lja jo za ugo tav lja nje Pre gled ni ca 2.2.1: Dvig tem pe ra tur v po sa mez nem aktiv no sti vpli va na atmos fer sko kro že nje, kar lah ko pod neb nih spre memb, ki so se zgo di le v pre te klo sti. obdob ju (linear ni trend). Vir: podat ki pro jek ta Histalp, pov zro či ohla ja nje evrop ske ga pod neb ja pozi mi in Razi ska va podat kov nih nizov o alp skem pod neb ju http://www.zamg.ac.at/hi stalp | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 21 Histalp je poka za la, da so bile na šti rih alp skih območjih tem pe ra tur ne spre mem be prak tič no ena ke kot leta 1850 (glej sli ko 2.2.1). Po dat ki kaže jo, da so se od kon ca devet naj ste ga sto let - ja pa vse do kon ca osem de se tih let prejš nje ga sto let ja tem pe ra tu re posto po ma dvig ni le za prib liž no 0,75 °C, takrat pa so zače le str mo naraš ča ti (glej pre gled ni co 2.2.1). Pri koli či ni zapad le ga dež ja je raz me ro ma tež ko dolo - či ti splo šno smer ni co. Na na sli ki 2.2.2 pa lah ko vidi - mo, da v juž nih in vzhod nih Alpah koli či na dež ja od šest de se tih let prejš nje ga sto let ja pada; pojav so potr di li tudi podat ki, zbra ni v ok vi ru pro jek ta Histalp. Pod neb ni mode li, kot na pri mer tisti, ki so bili raz vi ti zno traj pro jek ta Evrop ske uni je Pru den ce, in neka te ri mode li IPCC, ki se osre do to ča jo na Evro po, ponu ja jo vero do stoj ne mož no sti za dolo či tev zna čil no sti alp - ske ga oko lja, pri čemer naka zu je jo tudi more bit ne raz - li ke med raz lič ni mi alp ski mi regi ja mi. V splo šnem so mož ne posle di ce pod neb nih spre memb Sli ka 2.2.1: Zem lje vid loka cij meril nih postaj pri pro jek tu Histalp. Raz de li tev Alp v šti ri pod neb no enot ne podre gi je (SZ, JZ, SV in JV). v Al pah nasled nje: Vir: http://www.zamg.ac.at/hi stalp • dvig tem pe ra tu re; • spre mem be vzor cev koli či ne dež ja s po go stej ši mi suša - mi pole ti; • manj zapad le ga sne ga; • spre mem be reži mov vodo to kov z več pre sah li mi vodo - to ki pole ti; • upad vod nih virov; ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 22 • spre mem be kme tij skih praks, biot ske raz no vrst no - zaznane spremembe v letni količini padavin sti in s tem pokra jin; v obdobju 1961–2006 rdeče: upad • več ja nevar nost narav nih nesreč: skalnih podo rov, modro: porast zemelj skih pla zov, podi ra nja lede niš kih sera kov in mm na desetletje poplav. –300 –270 Vse te posle di ce lah ko posred no ali nepo sred no na več –240 nači nov vpli va jo na turi stič ne dejav no sti. –210 –180 Vpliv­pod­neb­nih­spre­memb­na­polet­ni­turi­zem –150 –120 •­ Pohod niš tvo, gor niš tvo in dejav no sti v vi so ko gor ju –90 naj bolj ogro ža pove ča na nevar nost narav nih nesreč, –60 –30 kot so snež ni pla zo vi in podi ra nje lede niš kih sera - 0 kov zara di talje nja lede ni kov, zemelj ski pla zo vi zara - 30 60 di vse pogo stej ših nali vov ter blat ni pla zo vi in skal ni 90 120 podo ri zara di talje nja več ne ga ledu. 150 • Gor sko kole sars tvo bi lah ko ogro zi la več ja nevar - 180 210 nost narav nih nesreč, sicer pa pod neb ne spre mem - 240 270 be nanj ne bi sme le vpli va ti. 300 • Dejav no sti na div jih vodah, kot je sote ska nje, so odvi sne od sta nja vodo to kov. Zara di pod neb nih spre - Sli ka 2.2.2: Ugo tov lje ne spre mem be v let ni koli či ni pada vin med leto ma 1961 in 2006. Po ro či lo EEA, Vpli vi spre mi nja jo če ga se pod neb ja v Evro pi, oce na iz leta 2008, oprav lje na na pod la gi kazal ni kov. memb lah ko pri ča ku je mo veli ko obre me ni tev vod - nih virov, pri čemer bo pole ti koli či na vode občut no manj ša in bo tako obsta ja la nevar nost, da reke pre - sah ne jo, četu di bo talje nje lede ni ka (če lede nik sploh obsta ja) krat ko roč no nado me sti lo vod ni pri manj - kljaj. Pomemb no je, da se uprav ljav ci voda in jav ni orga ni skrb no pos ve ti jo prob le mu vod nih virov, saj pred stav lja voda temelj gor ske ga turiz ma. | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 23 •­ S po vi ša njem tem pe ra tur lah ko pri ča ku je mo tudi pove - tu re še naprej zvi še va le, bo to pov zro či lo pomemb - ča ko va ne ga zvi ša nja tem pe ra tur lah ko dolo či mo časov - ča no pri ljub lje nost pla va nja (v je ze rih in baze nih), kar ne spre mem be v snež ni ode ji; glav na posle di ca bo ni okvir teh spre memb. pa ima lah ko tudi ško dlji ve posle di ce za oko lje. dvig snež ne meje in hitrej še talje nje snež ne ode je Pri dolo ča nju dejan skih zna čil no sti pod neb ja, topo - • Obe nem pa bo lah ko zara di povi ša nih tem pe ra tur v an ti ci klon skem vre me nu ozi ro ma na začet ku in gra fi je in rabe smo upo šte va li tudi dodat ne lokal ne pole ti v Alpe zače lo pri ha ja ti več turi stov, saj se bodo ob kon cu zime. Poleg tega teh nič ne pri la go di tve ne dejav ni ke. Lega in naklon pobo čij pomemb no vpli va - žele li izog ni ti viš jim tem pe ra tu ram v niž jih legah. reši tve (umet ni sneg ipd.) ne bodo mogle nado me - ta na zanes lji vost snež ne ode je na kate rem ko li smu čiš - Vpliv­pod­neb­nih­spre­memb­na­zim­ski­turi­zem sti ti pomanj ka nja narav ne ga sne ga, razen če ne bo ču; lega pobo čij na dolo če nem smu čiš ču vpli va na •­ Tek na smu čeh ogro ža pomanj ka nje sne ga v po sa - priš lo do izjem nega napred ka. splo šno zanes lji vost sne ga na tem smu čiš ču. Za več mez nih letih, kar lah ko to dejav nost popol no ma Za oce no zanes lji vo sti snež ne ode je na pilot nih loka - podat kov o ana li zi zanes lji vo sti snež ne ode je na posa - one mo go či, čeprav so pro ge obi čaj no ure je ne na niž ji ci jah Clim Alp Tour smo upo ra bi li meto do, ki jo je mez ni loka ci ji glej razi ska vo Cli ma te Chan ge and Tou - nad mor ski viši ni in je snež na ode ja pogo sto manj raz vi la OECD in teme lji na pra vi lu sto tih dni in višin - rism in the Alps (Chaix 2010). izpo stav lje na son cu, saj vodi jo pro ge sko zi goz do ve ski meji zanes lji vo sti narav ne snež ne ode je. Ta meja je ali ob vznož ju vzpe tin, poleg tega pa se upo rab lja jo v Al pah pre cej raz gi ba na, saj se pod neb je po posa mez - tudi učin ko vi te meto de tep ta nja sne ga in načr to va - nih alp skih območ jih lah ko moč no raz li ku je. Več 2.3  Pri la gajanje turiz ma nja prog. Na območ jih, ki se že spo pa da jo s po - podrob no sti in podat kov lah ko naj de te v ra zi ska vi pod neb nim spre mem bam: manj ka njem sne ga in se ne more jo raz ši ri ti v viš je OECD ( Cli ma te Chan ge in the Euro pean Alps: Adap - rezul ta ti razi ska ve z me to do lege, bo tek na smu čeh vse bolj ogro žen. ting Win ter Tou rism and Natu ral Hazards Mana ge - del fi na celot nem območ ju • Alp sko smu ča nje je turi stič na dejav nost, ki je naj - ment, OECD 2007). Alp bolj občut lji va na pod neb ne spre mem be. Od osem - Upo šte va ti je tre ba tudi vpli ve glo bal ne ga segre va nja de se tih let prejš nje ga sto let ja so se pov preč ne zim ske na mejo zanes lji vo sti narav ne snež ne ode je. Po podat - 2.3.1  Uvod tem pe ra tu re (od decem bra do februar ja) povi ša le za kih se v to plej šem pod neb ju snež na meja, in s tem Učin ki pod neb nih spre memb so zelo pomemb ni za 1 °C, pove ča lo pa se je tudi let no niha nje tem pe ra - tudi meja zanes lji vo sti narav ne snež ne ode je, z vsa ko pri hod nost alp ske ga turiz ma. Ran ljiv alp ski pro stor je tur: zime brez sne ga (kot je bilo v se zo ni 2006/07) sto pi njo Cel zi ja dvig ne za 150 m (Föhn 1990; Hae - še zla sti ran ljiv zara di svo je poseb ne lege. Na alp ski se izme nju je jo z zi ma mi z ve li ko sne ga (kot je bilo ber li in Beni ston 1998). Posle dič no lah ko pod neb ne turi zem bodo še poseb no vpli va le pri ča ko va ne pod - v se zo ni 2008/09). Vpli vi pod neb nih spre memb na spre mem be pov zro či jo, da se tudi meja zanes lji vo sti neb ne spre mem be. Poleg ubla ži tve pod neb nih spre - zim sko sezo no so vse prej kot linear ni, vods tvo zim - narav ne snež ne ode je dvig ne za 150, 300 ali 600 m, če memb je bil zastav ljen cilj raz vo ja in upo ra be ustrez nih skih turi stič nih sre dišč pa skr bi jo pred vsem sezo ne, pri de do povi ša nja tem pe ra tur za 1, 2 ozi ro ma 4 °C. pri la go di tve nih stra te gij za desti na ci je alp ske ga turiz - v ka te rih sne ga pri manj ku je. Če se bodo tem pe ra - Z upo ra bo pod neb nih mode lov in upo šte va njem pri - ma (Abegg idr. 2007; CIPRA 2006; IPCC 2007). ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 24 Ne mo go če je stro go loče va ti med dimen zi ja mi pri la - • Kate re stra te gi je za pri la go di tev vpli vom pod neb nih bo torej v pri hod no sti naraš ča lo, toda kljub temu ne ga ja nja in bla že nja, toda stra te gi ji za pri la ga ja nje in spre memb obsta ja jo za desti na ci je z alp skim turiz mom? bo pre ka ša lo pov pra še va nja po kon ven cio nal nih turi - ubla ži tev sta dve pla ti iste meda lje. • Kate ri so naj po memb nej ši dejav ni ki ozi ro ma sku - stič nih sto ri tvah. V ok vi ru pro jek ta Clim Alp Tour je bila izve de na razi - pi ne dejav ni kov? Kak šno vlo go igra jo v pro ce su pri - Kar zade va polet ni čas, bodo ime le alp ske desti na ci je ska va z me to do del fi s ci ljem preu či tve pri la go di tve - la ga ja nja? zara di zmer nih polet nih tem pe ra tur kon ku renč no nih stra te gij za zim ski in polet ni alp ski turi zem. Namen Mne nja stro kov nja kov so bila pri dob lje na v dveh fazah pred nost v pri mer ja vi z ne ka te ri mi dru gi mi desti na ci - razi ska ve je bil poi ska ti odgo vo re na vpra ša nje, kako med mar cem 2009 in okto brom 20107. Odgo vo ri iz ja mi (npr. sre do zem skim pro sto rom). Lah ko se zgo di, se gost je odzi va jo na učin ke pod neb nih spre memb. prve faze so bili oce nje ni s kva li ta tiv ni mi meri li. Na da se bo pozi mi vse več turi stov izo gi ba lo neka te rim Ana li zi ra ne so bile raz lič ne vrste pri la go di tve nih stra - pod la gi teh rezul ta tov so stro kov nja ki ponov no odgo - alp skim desti na ci jam zara di pomanj ka nja narav ne ga te gij in vlo ge posa mez nih akter jev v po stop ku pri la ga - var ja li na bolj poglob lje na vpra ša nja v dru gi fazi. sne ga. Do dolo če ne mere lah ko pri vlač ne ponud be, ki ja nja. niso odvi sne od sne ga, delu je jo pro ti temu tren du. 2.3.3  Rezul ta ti Pogo sta stra te gi ja je cilj no usmer je na izde la va umet - 2.3.2  Meto da in pri stop Ve­de­nje­gostov,­izbi­ra­desti­na­ci­je,­dejav­no­sti­gostov ne ga sne ga, ven dar je to dom nev no raz me ro ma dra go Ra zi ska va z me to do del fi upo rab lja pri stop kva li ta tiv ne - Po mne nju stro kov nja kov veči na gostov priz na va obstoj in dodat no obre me nju je narav ne vire. ga druž bo slov ne ga razi sko va nja. V sklo pu več sto penj ske - prob le ma ti ke pod neb nih spre memb, ven dar jih veči - Ve li ko gostov bo vse pogo ste je obi sko va lo smu čar ska ga postop ka se anke ti ra sku pi na stro kov nja kov z na me nom na ni pri prav lje na spre me ni ti svo jih last nih navad, sre diš ča na viš jih legah, ki bodo zago to vo ime la sneg, obli ko va nja siste ma tič ne zbir ke stro kov nih mnenj. pove za nih s pre živ lja njem dopu sta. Prav tako se je le in se bodo tako lah ko ukvar ja li s tra di cio nal ni mi zim - V na šem pri me ru je razi ska va z me to do del fi vklju če - peš či ca pri prav lje na spo pa sti s pod neb ni mi spre mem - ski mi aktiv nost mi. Neka te ri gost je se bodo vse pogo - va la več je šte vi lo razi sko val cev, turi stič nih delav cev, ba mi v vsak da njem živ lje nju in na dopu stu, in še to le ste je ukvar ja li z dru gi mi zim ski mi aktiv nost mi, kot so jav nih usluž ben cev in čla nov nevlad nih orga ni za cij.6 brez več jih oseb nih ome ji tev. zim sko pohod niš tvo, dru gi zim ski špor ti v na ra vi in Jedro razi ska ve so tvo ri la nasled nja vpra ša nja: V pri hod no sti se bo veči na gostov odlo ča la za tra di - aktiv no sti, ki niso odvi sne od sne ga. (npr. well ness, • Kako pod neb ne spre mem be vpli va jo na turi stič no cio nal ne počit niš ke desti na ci je. Zah tev nej šim cilj nim zaba va). Aktiv no sti, ki niso odvi sne od sne ga, bodo pov pra še va nje in vede nje turi stov, še zla sti v zve zi sku pi nam so vse bolj všeč izvir ne počit niš ke desti na ci - poleg aktiv no sti, ki so odvi sne od sne ga, vse pomemb - z iz bi ro desti na ci je in dejav no sti? je. Pov pra še va nje po izvir nih počit niš kih desti na ci jah nej še, še zla sti na smu čar skih območ jih na niž jih legah. 6 Izbi ro stro kov nja kov so pri jaz no pod pr li part ner ji pro jek ta Clim Alp Tour, da bi tako naš li stro kov nja ke z raz lič nih podro čij ter iz raz lič nih oddel kov in držav, kot tudi z ena ko vred no zasto pa nost jo raz lič nih jezi kov. V prvi fazi anke ti ra nja je sode lo va lo 39 stro kov nja kov iz šestih alp skih dežel, v dru gi fazi pa osem najst stro kov nja kov. 7 Razi ska va je bila izve de na s splet nim oce nje val nim orod jem »Q-Feed back« Uni ver ze upo rab nih zna no sti v Rap pers wi lu. Vpra šal nik je bil na voljo v nemš či ni, fran coš či ni, ita li janš či ni in slo venš či ni, vklju če val pa je vpra ša nja odpr te ga in zapr te ga tipa ter polja za komen tar je. | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 25 Pri­la­go­di­tve­ne­stra­te­gi­je­in­sku­pi­ne­akter­jev Climate podnebne vpliv, Alpine t alpsk our i tur ism izem Stro kov nja ki, vklju če ni v an ke to, so pre poz na li več je change spremembe sprememba (offers / demand) (ponudba, povpraševanje) strategija šte vi lo mož nih pri la go di tve nih stra te gij in jih pri pi sa li s b l a ž i t v e n e s t r a t e g i j e raz lič nim sku pi nam akter jev. Te stra te gi je lah ko raz vr - trate v t u r i z m u sti mo v enajst glav nih podro čij ukre pov in raz de li mo gija v šti ri raz lič ne vrste. Pove za ve med posa mez ni mi vrsta - mi stra te gij, področ ji ukre pov in sku pi na mi akter jev prilagoditvene strategije v turizmu so pri ka za ne na sli ki 2.3.1. vrste strategij Šti ri vrste stra te gij ima jo raz li čen pomen za raz lič na regulativne prostovoljne področ ja ukre pov: prepovedovalne tržno usmerjene tržno usmerjene usmerjevalne strategije spodbujevalne inovacijske strategije • »Re gu la tiv ne pre po ve do val ne stra te gi je« se osre do - strategije strategije to ča jo na okvir ne pogo je gos po dar skih dejav no sti. Prvens tve no zade va jo področ ja ukre pov v po ve za vi z va ro va njem nara ve, pokra ji ne in oko lja (npr. v zve - področja ukrepov zi z va ro va njem pred narav ni mi nesre ča mi, umet - nim zasne že va njem ali šir je njem smu čar skih obmo čij a o na viš jih legah). Po mne nju stro kov nja kov so pre - po ve do val ne stra te gi je manj še ga pome na. ocija spodbude ila unikacija • »Trž no usmer je ne usmer je val ne stra te gi je« pona va - eritev destinacije prom in ozaveščanje di vpli va jo na gos po dar ske pro ce se s po moč jo finanč - usm celoletnega turizm alternative za zim diverzifikacija turistične ponudbe inovativna sodelovanja obvladovanjenaravnih nesreč trajnostn in posoje aplikativne raziskave ne sti mu la ci je. Osre do to ča jo se na okvir ne pogo je osredotočenost na poletje zanesljivostsnega kom gos po dars tva in druž be in s tem zla sti na bla ži tev pod neb nih spre memb (npr. z urav na va njem pora be integracija ener gi je s po moč jo cen ener get skih virov). ustreznih akterjev Actors from akterji znotraj nadregionalne akterji raziskovalne, destinacije občin, kantonov vladni akterji vlagatelji turistične z naddržavnih nevladne in regij na državni ravni in banke ustanove ravni (npr. eu) in druge organizacije Sli ka 2.3.1: Področ ja ukre pov, vrste stra te gij in naj po memb nej ši akter ji. ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 26 • »Pro sto volj ne spod bu je val ne stra te gi je« s po moč jo ustvar ja nje in koor di ni ra nje prav ne ga okvir ja za pri - Med tem ko je zim ski turi zem pod pove ča nim pri ti - spod bu ja nja, oza veš ča nja in izme nja ve izku šenj sti - la ga ja nje) ter akter jem iz razi sko val nih, nevlad nih in skom, ki ga pov zro ča vpliv pod neb nih spre memb, lah - mu li ra jo akter je v tu riz mu, da pro sto volj no spre - dru gih orga ni za cij (npr. stro kov no in kri tič no nad zo - ko pod neb ne spre mem be alp ske mu polet ne mu turiz mu me ni jo svo je vede nje. Po mne nju stro kov nja kov je ro va nje, oza veš ča nje). dejan sko pri na ša jo dobi ček zara di kon ku renč ne pred - to izred no pomemb no in se lah ko upo rab lja na sko - • Naj manj ši pomen se pri pi su je vla ga te ljem in ban - no sti Alp. Vsee no pa se pred vi de va, da pove ča no šte - raj vseh nave de nih področ jih ukre pov (npr. pri preu - kam (npr. finan ci ra nje, poso ja nje). Toda pred vi de va vi lo obi skov pole ti ne more nado me sti ti pri ča ko va ne ga sme ri tvi in raz ši ri tvi ponud be desti na cij). se, da obsta ja jo veli ke raz li ke med drža va mi. upa da pozi mi. • »Trž no usmer je ne ino va cij ske stra te gi je« so sestav lje - Raz lič ne sku pi ne akter jev ima jo raz li čen pomen gle de Stro kov nja ki naj bolj odo bra va jo pro sto volj ne vrste ne iz ino va tiv nih turi stič nih proi zvo dov in sto ri tev, na vrsto stra te gi je. Regu la tiv ne pre po ve do val ne stra te gi - stra te gij, na regu la tiv ne stra te gi je pa gle da jo skep tič - za kate re je pri la ga ja nje osred nja poslov na dejav nost je so pred vsem dolž nost vlad nih delov nih sku pin na raz - no. Tovrst ne stra te gi je bi mora li izbra ti le takrat, ko desti na cij in zato obi čaj no vpli va jo na turi stič ni trg lič nih rav neh. Pro sto volj ne in trž no usmer je ne stra te gi je pro sto volj ne in trž no usmer je ne stra te gi je ne delu je jo. in pov pra še va nje gostov. To vklju ču je vsa področ ja pa so bolj odgo vor nost turi stič nih sku pin akter jev. Zu na nje pobu de in pri la ga ja nje raz lič nim rav nem so ukre pov in raz voj novih turi stič nih pri lož no sti. Stro - veli ke ga pome na. Čeprav so turi stič ne desti na ci je in kov nja ki meni jo, da so te stra te gi je zelo pomemb ne. 2.3.4  Sklep nji ho vi akter ji ključ ne ga pome na za dose ga nje spre - Po sa mez ne sku pi ne akter jev ima jo raz li čen pomen in Kljub občut nim pod neb nim spre mem bam bo tra di - memb, so vlad ni akter ji veli ke ga pome na pri oza veš - toč no dolo če ne funk ci je v pro ce su pri la ga ja nja. cio nal ni zim ski turi zem krat ko roč no in sred nje roč no ča nju in ustvar ja nju okvir nih pogo jev. • Obči ne, kan to ni oziroma regije in nacio nal ne vla de ohra nil svo jo funk ci jo. Več je spre mem be se pri ča ku je - Po sta lo je očit no, da bi mora le biti stra te gi je, ki jih so naj več je ga pome na. Poleg izva ja nja zako no da je jo na sred nji in dol gi rok. Pojav lja se vpra ša nje, ali desti na ci je upo rab lja jo za pri la go di tev pod neb nim spre - je nji ho va vlo ga oza veš ča nje na turi stič nih desti na - bodo lah ko alter na tiv ne dejav no sti, ki niso odvi sne od mem bam, sestav ni del raz voj nih stra te gij desti na cij in ci jah in med akter ji ter ustvar ja nje ugodnih razmer, sne ga, nado me sti le gos po dar ski pomen tra di cio nal ne - se ne bi sme le obrav na va ti loče no. Kar zade va izbi ro ki spod bu ja jo pri la ga ja nje. ga smu čar ske ga turiz ma. stra te gij, je tre ba upo šte va ti, da Alpe niso homo ge no • Turi stič ne desti na ci je in nji ho vi akter ji so temelj Od ziv alp ske ga turi stič ne ga trga je poleg pod neb nih območ je. Med narav ni mi raz me ra mi, pokra ji no in turi stič ne ga gos po dars tva in zato ključ ni dejav ni ki za spre memb prav tako moč no odvi sen od pri hod njih tren - druž be noe ko nom ski mi vidi ki obsta ja jo veli ke regio - izva ja nje ukre pov. Vsee no pa naj bi bil nji hov pomen dov in pre fe renc raz lič nih seg men tov gostov. Zdi se, da nal ne raz li ke. Pro ces pri la ga ja nja turiz ma ima pomemb - manj ši kot pomen vlad nih akter jev. veči na gostov ni nav du še na nad tem, da se mora pro sto - no nad na cio nal no dimen zi jo, ki velja za celot no območ je • Sred nji pomen se pri pi su je nadre gio nal nim turi stič - volj no pri la ga ja ti na vpli ve pod neb nih spre memb. Veli - Alp, na pri mer v po ve za vi z uve ljav lja njem stan dar dov nim insti tu ci jam (npr. lobi ra nju, infor ma ci jam ter ko gostov se odzo ve tako, da si izbe re dru go desti na ci jo obvla do va nja vpli vov pod neb nih spre memb na celot - oza veš ča nju), akter jem na nad dr žav nih rav neh (npr. (npr. območ ja, ki bodo zago to vo ime la sneg dlje časa). nem območ ju Alp. | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 27 2.4  Obli ko va nje nabo ra 1. korak turi stič nih proi zvo dov ranljivost destinacije 2.4.1.  Osnov ni pri stop in upo ra ba nabo ra 3. korak turi stič nih proi zvo dov pri stra teš kem splošna ranljivost primer oblikovanja turističnih proizvodov načr to va nju raz vo ja desti na cij splošna ranljivost ranljivost Me to da nabo ra turi stič nih proi zvo dov je dobro zna na visoka proizvodov alpsko smučanje ana li tič na in vizua li za cij ska meto da na področ ju poslov - golf pohodništvo vodne gorsko ne ga uprav lja nja. Njen glav ni namen je pod pre ti pro - dejavnosti kolesarstvo 2. korak park srednja doživetij ranljivost ce se stra teš ke ga načr to va nja in uprav lja nja spre memb folklora rokodelske in festivali delavnice v za ple te nih oko ljih. S pre no som te meto de na področ - zdravilišče posamezni gastronomija proizvod/ pomen je regio nal ne ga načr to va nja in uprav lja nja desti na cij zanimivost nizka turističnega proizvoda pro jekt Clim Alp Tour so nove mož no sti za pro ce se pomen poletni celoletni zimski turističnega kategorija proizvoda proizvoda pri la ga ja nja na pod neb ne spre mem be: povpraše- • dati pred no sti pri la go di tve nim potre bam in mož - vanje po proizvodu no stim pred vsem z ana li zo gos po dar skih posle dic raz lič nih spre memb turi stič nih dejav no sti, ki jih Sli ka 2.4.1: Kora ki obli ko va nja nabo rov turi stič nih proi zvo dov na pilot ni loka ci ji. ponu ja posa mez na desti na ci ja; • zago to vi ti, da so pri hod nje lokal ne pri la go di tve ne stra te gi je brez težav izve dlji ve v po sa mez ni regi ji; • vizua li zi ra ti pri hod nje sce na ri je na pod la gi seda njih nabo rov turi stič nih proi zvo dov z upo ra bo iste teh - ni ke; • izpe lja ti siste ma tič ne pro fi le in pri kaz turi stič nih pred no sti in sla bo sti desti na ci je; • obli ko va ti osno ve za raz pra ve v raz lič nih kon tek stih obli ko va nja stra te gij in odlo ča nja (lo kal ne delav ni - ce in nadre gio nal ne usta no ve). ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 28 Current Product Portfolio Example Na bo ri turi stič no usmer je nih proi zvo dov kaže jo tre - pri ka za no na osi x. Pomen teh proi zvo dov za posa - nut no zgrad bo turi stič ne ponud be na posa mez ni desti - mez no pilot no loka ci jo smo dolo či li z me to do pre pro - visoka alpsko smučanje na ci ji in nje no ran lji vost v pri hod njih pogo jih pod neb nih ste raz po re di tve ali pa s po moč jo podat kov o pro me tu. golf pohodništvo spre memb. Na gra fu je to pri ka za no z ve li kost jo mehurč ka. vodne gorsko dejavnosti kolesarstvo park Me to da nabo ra turi stič nih proi zvo dov se moč no osre - 3. korak: na kon cu smo v gra fu zdru ži li splo šno ran - srednja doživetij ranljivost folklora rokodelske in festivali delavnice do to ča na gos po dar ski vidik, saj gre za ana li zo regio - lji vost in pomen turi stič ne ga proi zvo da (gle de na sezo - zdravilišče gastronomija nal ne ga turiz ma. Poleg tega pa upo šte va tudi eko loš ke no). Na tej pod la gi smo lah ko za vsa ko pilot no loka ci jo nizka in druž be ne vpli ve pod neb nih spre memb (kot uve ljav - izde la li nabor turi stič nih proi zvo dov (glej sliko 2.4.2). poletni celoletni zimski ljen posto pek, upo rab ljen v pro jek tu Clim Alp Tour). Bolj kot je mehur ček v tem no sivem polju, ran lji vej ši kategorija proizvoda je proi zvod. Sli ka 2.4.2: Vzorč ni graf za obli ko va nje nabo ra turi stič nih proi zvo dov. 2.4.2  Kora ki obli ko va nja nabo ra turi stič nih Pro ces obli ko va nja nabo rov turi stič nih proi zvo dov (vsi proi zvo dov tri je kora ki) je podrob ne je raz lo žen v na daljevanju. Ob li ko va nje nabo ra turi stič nih proi zvo dov je zah te - ven pro ces, saj je za izde la vo izčrp ne ga nabo ra tre ba 2.4.3  Dolo či tev ran lji vo sti upo šte va ti, izme ri ti, ana li zi ra ti in zdru ži ti več para me - Ve lik izziv je pred stav lja lo dolo ča nje ran lji vo sti desti - trov. V sklo pu pro jek ta Clim Alp Tour so bili nabo ri na ci je in turi stič nih proi zvo dov. izde la ni z na me nom pred sta vi tve naj po memb nej ših V stro kov ni lite ra tu ri tež ko naj de mo dosled ne opi se turi stič nih proi zvo dov gle de na stop nje nji ho ve ran lji - ran lji vo sti. To, kar ran lji vost opi su je, kate ri dejav ni ki vo sti na posa mez ni desti na ci ji. Nabo ri turi stič nih proi - jo sestav lja jo in kako jo lah ko meri mo, ni pojas nje no zvo dov so bili izde la ni v treh kora kih. v neki splo šni raz la gi. Opre de li tve ran lji vo sti se raz li - 1. korak: naj prej smo dolo či li splo šno ran lji vost vsa ke ku je jo gle de na kon tekst (eko nom ski, okoljski ali druž - pilot ne loka ci je, ki jo sestav lja ta ran lji vost desti na ci je be ni), v ka te rem se opa zu je. Kljub temu pa lah ko in ran lji vost proi zvo dov. V gra fu je splo šna ran lji vost raz li ku je mo med dve ma osnov ni ma pri sto po ma: »pri - pri ka za na v treh raz re dih (vi so ka, sred nja in niz ka) na stop tve ga nja ozi ro ma nevar no sti narav nih nesreč« osi y. z vi di ka nara ve ali pod neb ja in »vi dik druž be ne ran lji - 2. korak: nato smo dolo či li naj po memb nej še turi stič - vo sti« z vi di ka druž be in eko no mi je. Prvi opi su je ran - ne proi zvo de pilot nih loka cij in jih raz vr sti li v po - lji vost kot stop njo izpo stav lje no sti, pri čemer zuna nji letne, zim ske in celo let ne turi stič ne proi zvo de. To je dogo dek dolo ča stop njo ran lji vo sti, dru gi pri stop pa | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 29 upo šte va pred vsem druž be noe ko nom ske in struk tur - podat ke zbra ti na raz lič nih rav neh in v raz lič nih obli - Za preu či tev ran lji vo sti turi stič ne indu stri je in turi - ne para me tre, pri čemer ni nuj no, da obsta ja zuna nji kah (na pri mer kvan ti ta tiv ni in kva li ta tiv ni podat ki). stič nih proi zvo dov na pilot nih loka ci jah pro jek ta Clim - dogo dek. Celost ni pri stop mora upo šte va ti tako odloču - Pre ston (2008) pra vi, da »med glav ne izzi ve, ki se poja vi jo Alp Tour je raz lo žen pri stop za obli ko va nje nabo rov jo či vpliv zuna nje ga dogod ka kot druž be noe ko nomske pri opredeljevanju ran lji vo sti, spa da opre de li tev ustrez nih turi stič nih proi zvo dov in opi sa na tre nut na situa ci ja dejav ni ke (Dietz 2006). Zara di te druž be noe ko nom - podat kov in kazal ni kov za dolo ča nje bio fi zič ne in druž be - na preu če va nih desti na ci jah. Pred stav lje ni so tudi ske sesta vi ne je za mer je nje ran lji vo sti tre ba zbra ti raz - ne/eko loš ke ran lji vo sti ter način zdru že va nja podat kov.« dejan ski nabo ri proi zvo dov pilot nih loka cij Clim Alp - lič ne podat ke iz raz lič nih virov. Podat ki o pod neb ju Ran lji vost lah ko raz de li mo na eko nom sko ran lji vost Tour (na pod la gi raz po lož lji vih podat kov in posre do - so lah ko na raz po la go za dolo če ne toč ke v po sa mez ni dolo če ne drža ve ali pod jet ja, okoljsko ran lji vost regi je va nih podat kih o pro me tu). Ti nabo ri se lah ko upo ra bi jo pokra ji ni, druž be noe ko nom ski in demo graf ski podat - ali eko si ste ma in druž be no ran lji vost posa mez ne sku pi - za to, da se spro ži jo raz pra ve na pilot nih loka ci jah ali ki pa so pogo sto na raz po la go samo na geo po li tič nih ne pre bi vals tva. Ven dar pa meje med eko nom sko, okolj - pa posre du je jo pomemb ne napot ke za more bit ne pri - rav neh (na držav ni ali lokal ni rav ni). Zato je tre ba sko in druž be no ran lji vost jo niso jasno opre de lje ne. la go di tve ne stra te gi je za posa mez ne proi zvo de in samo desti na ci jo. Do­lo­či­tev­(eko­nom­ske,­okoljske­in­druž­be­ne) ran­lji­vo­sti­desti­na­ci­je Kot je bilo ome nje no že zgo raj, mora mo pri dolo ča - nju ran lji vo sti posa mez ne drža ve, regi je ali skup no sti upo šte va ti tri vidi ke: ts t t o ekonomska blaginja; so prebivalstvo; s zanašanje (selitveni neto); o • eko nom sko ran lji vost, vij (BDP, ekstremne v v na naravne vire; l i ekonomske pogoj , e jl ijl (sneg, temperatura, demografske • okoljsko ran lji vost in na splošno naložbeno n n topografija, r a ozračje); r spremembe; ar geografska lega); (delež starega • druž be no ran lji vost. ak a a s odvisnost od turizma; ne prebivalstva); ksj naravne nesreče; (intenzivnost turizma, l V ok vi ru teh izred no hete ro ge nih para me trov lah ko m (suše, poplave, o b odvisnost trga dela ž politične razmere; o n u k snežni plazovi, (skupnostni duh). zemeljski plazovi, turi zem delu je kot pre mo sti tve ni vme snik. o od turizma, r o k rast destinacije, d e neurja). uravnoteženost Eko­nom­ska­ran­lji­vost delovne sile, zadovoljstvo strank). V pr vem kora ku smo oce ni li eko nom ski polo žaj vsa ke pilot ne loka ci je ter obrav na va li in ana li zi ra li nasled nje kazal ni ke eko nom ske bla gi nje in odvi sno sti od turiz ma: • BDP: eden ključ nih kazal ni kov mer je nja eko nom - Sli ka 2.4.3: Tri je ste bri mer je nja ran lji vo sti. ske bla gi nje;8 ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 30 Ranljivost destinacije je sestavljena iz kombinacije ekonomske, družbene in okoljske »smer«: – znižuje »splošna«: glede »relevantnost«: »standardizirana«: ocena HM glede izračunana: ranljivosti (parametri iz primarnega in sekundarnega zbiranja podatkov). Vsak parameter ranljivost in + jo na opredelitev HM upoštevana samo, standardizirana na podatke za pomembnost × je ponderiran in vsakemu se pripiše ocena ranljivosti od 1 do 5. Vsi parametri se seštejejo, zvišuje če so obstajali na 100 posamezno ocena ranljivosti na koncu pa se izračuna ponderirana ranljivost destinacije. ustrezni podatki pilotno območje ranljivost parameter vsebina parametra številka zbiranje smer pomembnost/ pomembnost/ pomembnost/ pilotna ocena ocena destinacije kazalnika podatkov vpliva tehtana tehtana tehtana lokacija ranljivosti ranljivosti (splošna) (relevantna) (relevantna pilotne lokacije pilotne lokacije standardizirana) (tehtana) splošen gospodarski realna rast BDP; delež rasti BDP v zadnjih petih A1 sekundarni – 10 % 10 % 13 % št. iz nabora 1–5 izračunano razvoj letih (trend 2002–2008) podatkov ekstremne gospodarske število izrednih gospodarskih dogodkov v destinaciji, kot so bankroti razmere in finančni škandali se je v zadnjih petih letih povečalo. Število A11i, A11ii primarni + 2 % 2 % 3 % št. iz nabora 1–5 izračunano izrednih gospodarskih dogodkov, kot so bankroti in finančni škandali podatkov se bo v naslednjih petih letih povečalo. splošno naložbeno razmere za vlaganja v nove okoljevarstvene projekte so bili ozračje v zadnjih petih letih razmeroma ugodni. Splošno naložbeno A4i, A4ii primarni – 4 % št. iz nabora izračunano razpoloženje je bilo v zadnjih petih letih razmeroma podatkov ugodno. ekonomska intenzivnost turizma delež: turistične nočitve / (stalno prebivalstvo* 100) => interpretacija: D30 sekundarni + 14 % 14 % 18 % št. iz nabora 1–5 izračunano ranljivost TI>1: v destinaciji prevladuje turistična industrija podatkov odvisnost trga dela delež: (število zaposlenih - davčni zavezanci v trgovini, gostinstvu A3 sekundarni + 10 % 10 % 13 % št. iz nabora 1–5 izračunano od turizma in prometu + število turističnih nočitev / 500) / 2/ skupno število podatkov zaposlenih – davčni zavezanci rast destinacije število razpoložljivih turističnih ležišč v zadnjih osmih D9 sekundarni + 7 % 7 % 9 % št. iz nabora 1–5 izračunano letih (2000–2008) podatkov uravnoteženost delovne delež delovne sile v destinaciji, ki izvira zunaj države sile (priseljeni delavci / destinacije – poletje. Delež delovne sile v destinaciji, A7i, A7ii primarni + 5 % 5 % 6 % št. iz nabora 1–5 izračunano lokalni delavci) ki izvira zunaj države destinacije – zima. podatkov zadovoljstvo strank kako zadovoljni ste bili z bivanjem v turistični destinaciji? D37 primarni in – 9 % št. iz nabora izračunano obstoječe ali nove raziskave in intervjuvanje obiskovalcev sekundarni podatkov selitveni saldo selitveni saldo (priseljeni prebivalci / izseljeni prebivalci) A12 sekundarni – 7 % 7 % 9 % št. iz nabora 1–5 izračunano 2002–2008 podatkov indeks starosti demografske spremembe (staranje / pomlajevanje družbe) 2008 A13a sekundarni + 8 % št. iz nabora izračunano družbena ranljivost podatkov skupnostni duh destinacija ima močan skupnostni duh; stalni prebivalci A5i primarni – 4 % 4 % 5 % št. iz nabora 1–5 izračunano med seboj sodelujejo in se med seboj podpirajo. podatkov okoljska ranljivost povprečna količina zapadlega snega, minimalna količina zapadlega snega, analiza sekundarni + 14 % 14 % 18 % št. iz nabora 1–5 izračunano zimske temperature, nadmorske višine najnižjega dela destinacije, povprečne delovnega podatkov okoljska nadmorske višine smučišča, lege pobočij, topografija, geografska lega. paketa 4 ranljivost naravne nesreče pojavnost ekstremnih naravnih nesreč C14 sekundarni + 6 % 6 % 8 % št. iz nabora 1–5 izračunano podatkov skupaj: 100 % 79 % 100 % Pre gled ni ca 2.4.1: Splo šna pre gled ni ca za mer je nje ran lji vo sti desti na ci je. ocene ranljivosti (glede na kategorije ranljivosti, ki jih je določil Chaix (2010) 5 = visoka, 4 = zmerno visoka, 3 = srednje, 2 = nizka, 1 = ni | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 31 • ekstrem ni eko nom ski pogo ji: kaže jo splo šno ekonom - Okolj­ska­ran­lji­vost Pri dolo ča nju ran lji vo sti desti na ci je smo upo šte va li sko situa ci jo; Okolj ski vidik je tret je področ je zani ma nja pri obrav - vse zgo raj našte te para me tre. Vze li smo jih iz pri mar - • splo šno nalož be no ozrač je: kaže zani ma nje vla ga te - na vi ran lji vo sti desti na ci je. Upo šte va li smo dve merili: nih in sekun dar nih podat kov, ki smo jih zbra li. Vsak ljev za dolo če no regi jo; • okolj ska ran lji vost: izra ču na na na pod la gi pov prečne para me ter smo pon de ri ra li in oce ni li z vred nost jo od • inten ziv nost turiz ma:9 kaže eko nom ski pomen turiz - koli či ne zapad le ga sne ga, mini mal ne koli či ne zapad - 1 do 5 (upo ra bi li smo ena ko les tvi co, kot jo upo rab lja ma v re gi ji; le ga sne ga, zim skih tem pe ra tur, nad mor ske viši ne Chaix (2010) pri oce nah ran lji vost smu čar skih obmo - • odvi snost trga dela od turiz ma:10 kaže pomen turi - naj niž je ga dela turi stič ne ga kra ja, pov preč ne nadmor - čij zara di pod neb nih spre memb – glej 2.2.2). Vse stič ne indu stri je za trg dela; ske viši ne smu čiš ča, lege pobo čij, topo gra fi je in geo - para me tre smo nato sešte li in izra ču na li pon de ri ra no • rast desti na ci je: kaže raz voj regi je v zad njih nekaj graf ske lege;11 ran lji vost desti na ci je. letih; • narav ne nesre če: kaže jo pogo stost/po jav nost ekstrem - • urav no te že nost delov ne sile: kaže odvi snost desti na - nih narav nih nesreč. ci je od delav cev migran tov; Do­lo­či­tev­ran­lji­vo­sti­proi­zvo­dov zvo dov. Ta ran lji vost je nato pove za na s splo šni mi • zado voljs tvo strank: kaže, kako gosti doje ma jo desti - Po tem ko oce ni mo eko nom sko, druž be no in okolj sko kazal niki ran lji vo sti spe ci fič ne desti na ci je. V ta namen na ci jo. ran lji vost pilot nih loka cij, je tre ba to zna nje pre ne sti smo upo ra bi li podo ben pri stop kot v av strij skem pro - Druž­be­na­ran­lji­vost še na raven posa mez nih proi zvo dov. Čeprav so v pre - jek tu Start Clim (Fleisch hac ker in For ma yer (2006) in Dru gi ste ber mer je nja ran lji vo sti desti na ci je se nana ša te klo sti raz pra ve o pod neb nih spre mem bah loče va le ga pri la go di li poseb nim potre bam pro jek ta Clim Alp - na druž be ni vidik. Upo šte va li in ana li zi ra li smo nasled - zgolj med zim skim in polet nim turiz mom, to danes Tour. Sesta vi li smo sez nam turi stič nih proi zvo dov, ki nje kazal ni ke: ni več smi sel no. Ker je pod neb na ran lji vost v sku pi ni smo jih raz de li li v zim ske, polet ne in celo let ne proi - • seli tve ni neto: kaže, ali pre bi vals tvo naraš ča ali upa da; polet nih turi stič nih proi zvo dov izred no raz ve ja na, je zvo de. Nato smo vsak proi zvod oce ni li gle de na nje - • delež sta re ga pre bi vals tva: kaže demo graf ske spre - tre ba podrob ne je preu či ti same proi zvo de. Zato obli - go vo vre men sko občut lji vost in potre be po narav nih mem be; ko va nje nabo rov turi stič nih proi zvo dov ne teme lji virih.12 Poleg tega smo upo šte va li tudi stroš kov no struk - • skup nost ni duh: kaže sode lo va nje in pod po re lokal - zgolj na splo šnem razu me va nju ran lji vo sti, ampak tu ro (stal ni stroš ki, varia bil ni stroš ki in dono snost ne skup no sti. upo šte va tudi ran lji vost posa mez nih turi stič nih proi - nalož be). Za dolo ča nje ran lji vo sti teh para me trov smo 8 Za mno ge pro jekt ne part ner je ni bilo mogo če pri do bi ti toč nih podat kov o BDP za tako poseb ne teri to rial ne eno te, kot so pilot ne loka ci je pro jek ta Clim Alp Tour. Zato smo mora li nare di ti prib liž ne oce ne; na pri mer, tako da smo upo šte va li BDP na rav ni NUTS 2 in ga ustrez no spre me ni li za posa mez no pilot no loka ci jo. To pome ni, da so nave de ne vred no sti samo prib liž ki. (stran 30) 9 Turi stič na inten ziv nost je količ nik med turi stič ni mi noči tva mi in šte vi lom pre bi val cev krat 100. TI > 1 pome ni veli ko odvi snost od turiz ma ozi ro ma da je turi zem pre vla du jo ča pano ga v re gi ji. Prim. Bausch (2009, 36) ter Har rer in Scherr (2002). 10 Odvi snost trga dela od turiz ma: hipo te za: 500 tu ri stič nih noči tev ustva ri eno zapo sli tev, pove za no s tu riz mom (v tr go vi ni, hotel ski dejav no sti, gostins tvu ali pro me tu). Raz mer je: (št. zapo sle nih, odvi snih od turiz ma, ki pla ču je jo davek na doho dek + šte vi lo noči tev/500)/2/skup no št. zapo sle nih, ki pla ču je jo davek na doho dek. Prim. Bausch (2009, 36) ter Har rer in Scherr (2002). Vred nost pa mora mo obrav na va ti pre vid no, saj jo zlah ka pre ce ni mo (na desti na ci jah z malo hote li, a ve li ko sekun dar nih ali zaseb no naje tih domov) ali pod ce ni mo (na desti na ci jah z ve li ko hote li in malo sekun dar nih ali zaseb no naje tih domov). 11 Okolj ska ran lji vost, kot jo meri in raz vrš ča Chaix (2010): 5 = viso ka, 4 = raz me ro ma viso ka, 3 = sred nja, 2 = niz ka, 1 = je ni. ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 32 upo ra bi li ena ko les tvi co, kot jo je za ana li zo okolj ske proizvod vremenska občutljivost, struktura stroškov/investicije potrebe po ran lji vo sti upo ra bil Chaix (2010). Na gla vo smo mora li naravnih virih* Stalni stroški Variabilni stroški Donosnost nal. ocena ranljivosti zelo visoka = 5 zelo visoki = 5 zelo visoki = 5 brez/nepomembna = 5 proizvoda obr ni ti le les tvi co dono sno sti nalož be, saj je smer vpli - visoka = 4 visoki = 4 visoki = 4 majhna = 4 Ø va rav no obrat na. Nato smo te para me tre pon de ri ra li srednja = 3 srednji = 3 srednji = 3 srednji = 3 nizka = 2 nizki = 2 nizki = 2 visoka = 2 (na pod la gi izra ču nov pro jekt ne ga part ner ja HM), jih brez = 1 brez = 1 brez = 1 zelo visoka = 1 sešte li in tako dobi li ran lji vost posa mez ne ga proi zvo - 1 da; na pod la gi tega smo lah ko ugo to vi li, ali nas proi - 2 zvod sta ne pre več ali pa se ga lah ko ponu di brez 3 pre ve li ke ga finanč ne ga tve ga nja in odvi sno sti od vre - 4… Ponder** 40 % 20 % 20 % 20 % men skih raz mer. * na pod la gi pro jek ta Start Clim (2006, 19), a pri la go je no kate go ri jam ran lji vo sti, kot jih je upo ra bil Inst Mont: 5 = viso ka, 4 = raz me ro ma viso ka, 3 = sred nja, 2 = niz ka, 1 = brez Do­lo­či­tev­splo­šne­ran­lji­vo­sti ** na pod la gi izra ču na HM Splo šna ran lji vost je sestav lje na iz ran lji vo sti desti­na­- Pre gled ni ca 2.4.2: Oce na ran lji vo sti proi zvo da. ci­je in ran lji vo sti proi­zvo­dov (glej poglav je 2.4.3), pri čemer sta obe ena ko pon de ri ra ni (50 %, 50 %) (sli ka jekt ni part ner v de lov nem pake tu 5 HM opra vil še ranljivost destinacije 2.4.4). splet no ana li zo, da bi ugo to vil, kate ri proi zvo di ali dejav - splošna no sti se naj bolj ogla šu je jo.13 Nato je te podat ke pri mer - ranljivost 2.4.4  Dolo či tev pome na turi stič ne ga proi zvo da jal s po dat ki, zbra ni mi na pilot nih loka ci jah. Za pri kaz ranljivost proizvodov V dru gem kora ku smo izra ču na li pomen glav nih turi - pome na dolo če ne ga proi zvo da za posa mez no regi jo stič nih proi zvo dov. Vsa ko pilot no loka ci jo smo zapro - smo upo ra bi li mehurč ke raz lič nih veli ko sti; naj več ji Sli ka 2.4.4: Dolo či tev splo šne ran lji vo sti. si li, naj našte je deset glav nih proi zvo dov na svo ji mehur ček pome ni naj po memb nej ši proi zvod, naj - posamezni desti na ci ji in posre du je podat ke o pro me tu za vsak manj ši pa naj manj pomem ben proi zvod v sklo pu glav - proizvod/ zanimivost posa mez ni proi zvod ozi ro ma zani mi vost. Če teh podat - nih turi stič nih dejav no sti, ki so na voljo. pomen turističnega kov nismo pre je li, smo upo ra bi li meto do pre pro ste proizvoda raz po re di tve, ki je teme lji la na oce nah same desti na ci - povpraše- vanje po je. Ker smo žele li vklju či ti še doda ten vidik, je pro - proizvodu Slika 2.4.5: Dolo či tev pome na turi stič ne ga proi zvo da. 12 Na les tvi ci od 1 (ni potreb) do 5 (zelo veli ke potre be). (stran 32) 13 Splet ni vir; marec 2010. | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 33 primer oblikovanja turističnih proizvodov Ta kri za očit no ni posle di ca rece si je, čeprav je gos po dar - splošna ska kri za v le tih 2008 in 2009 moč no vpli va la na turi - visoka ranljivost alpsko smučanje stič ni sek tor; prej je struk tur ne ga izvo ra (Kel ler 2005). golf pohodništvo Trg se spre mi nja: z glo ba li za ci jo je priš lo do vses plo - vodne gorsko dejavnosti kolesarstvo park šne ga pora sta v šte vi lu kon ku ren tov, ved no bolj zah - srednja doživetij ranljivost folklora rokodelske in festivali delavnice tev ni turi sti spod bu ja jo dose ga nje kako vost nih zdravilišče stan dar dov v tu riz mu, infor ma cij ska in komu ni ka cij - pomen gastronomija turističnega ska teh no lo gi ja pa je omo go či la dolo če no raven pre - proizvoda nizka gled no sti na trgu ter spre me ni la stra te gi je trže nja v zve zi poletni celoletni zimski kategorija proizvoda s pro mo ci jo in trgo va njem, s či mer je pou dar je na potre - Slika 2.4.6: Obli ko va nje nabo ra turi stič nih proi zvo dov za pilot ne loka ci je. ba po ino va ci jah v tem sek tor ju. Na alp skih območ jih se poleg teh spre memb na trgu pojav lja jo še struk tur ne teža ve, kot so pomanj ka nje pro - 2.4.5  Obli ko va nje nabo rov turi stič nih 2.5.  Splo šna stra te gi ja sto ra, ome jen obseg delo va nja za izbolj ša nje turi stič ne proi zvo dov za pilot ne loka ci je za celot no alp sko regi jo ponud be, teža ven dostop in pod neb ne spre mem be (Macc - Za obli ko va nje nabo ra turi stič nih proi zvo dov smo hia vel li 2006a; Swiss Con fe de ra tion 2010). turi stič ne proi zvo de pove za li z rav njo nji ho ve ran lji vo - 2.5.1  Zim ski turi zem v Al pah: bis tve ni Zdi se, da še zla sti pod neb ne spre mem be igra jo ključ - sti na spe ci fič ni desti na ci ji, s se zo no, v ka te ri jih ponu - dejav ni ki in izzi vi no vlo go: v zad njih nekaj zim skih sezo nah se je izka za - ja jo, in nji ho vim pome nom. Pomen proi zvo da je V zad njih nekaj deset let jih se je v tu riz mu zmanj ša lo lo, da so dobre snež ne raz me re pred po goj za dobro pri ka zan v ob li ki mehurč kov raz lič nih veli ko sti, splo - zani ma nje za alp ske desti na ci je, znat no pa se je zmanj ša - obra to va nje omre žij vleč nic in sedež nic ter smu čar skih šna ran lji vost proi zvo da pa s po lo ža jem mehurč ka na lo tudi pov preč no tra ja nje obi skov. Mno go desti na cij je sre dišč. To doka zu je tudi močan porast šte vi la smu čar - gra fu. Bolj kot je mehur ček temno sivem polju, ran lji - dose glo svo jo naj viš jo mož no stop njo raz vo ja in trg je skih dni in pro da nih smu čar skih kart v pre te klih nekaj vej ši je proi zvod. zdaj nasi čen (ONT 2009). Od leta 1990 do 2006 se je zim skih sezo nah v pri mer ja vi s prejš nji mi, v ka te rih je naraš ča nje šte vi la noči tev v ho te lih sko raj povsod umi ri - zapad lo le malo sne ga.14 Te spre mem be so ime le nega - lo, kar potr ju je zgo raj opi sa ni trend, šele pred krat kim ti ven uči nek še zla sti v smu čar skih sre diš čih na niž jih pa je ponov no priš lo do pora sta (BAK 2007; astat 2010). in sred njih nad mor skih viši nah (Va nat 2009). 14 Vanat vsa ko leto zbi ra sta ti stič ne podat ke za švi car ska, avstrij ska, fran co ska, ame riš ka in kanad ska smu čar ska sre diš ča. ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 34 Ker so zim ski špor ti naj po memb nej ši vir zasluž ka za izključ no nega tiv ne ga za ta sek tor, tem več se ob ustrez - iden ti tet in kul tur ne dediš či ne, tem več tudi kate re ga veli ko alp skih obmo čij, je zajam če na pri sot nost sne ga nem pred vi de va nju lah ko jem lje tudi kot pri lož nost. koli poten cial ne ga vidi ka v po nud bi turi stič nih dejav - posta la eden izmed ključ nih ele men tov nji ho ve ponud - no sti (šport, oko lje, pro sti čas, itd.) v raz lič nih počit niš - be. Toda stro kov nja ki s po droč ja turiz ma so ved no 2.5.2  Stra te gi je za alp ske desti na ci je kih kra jih. Dru gič, osre do to ča nje na pro mo ci jo naj bolj zane mar ja li pod neb ne spre mem be, ker bodo nji ho ve Tu ri stič na funk ci ja neke ga območ ja ni niko li edi na zna nih počit niš kih kra jev bo poma ga lo pove ča ti zani - posle di ce veči no ma posta le očit ne šele na dol gi rok. mož nost, tem več je ena izmed več mož nih funk cij. Da ma nje za dru ge, manj zna ne kra je. Izme nja va virov med Prav tako pa je veli ka koli či na zapad le ga sne ga v zad - se izog ne mo notra nji kon ku ren ci med raz lič ni mi funk - raz lič ni mi desti na ci ja mi zno traj ene ga geo graf ske ga njih nekaj zim skih sezo nah goto vo pris pe va la k temu, ci ja mi, mora jo biti te funk ci je uskla je ne. Inte gra ci ja območ ja lah ko torej pos pe ši delo ka li za ci jo turi stič nih da je bila ta prob le ma ti ka potis nje na še bolj v ozad je. in uskla di tev raz lič nih funk cij sta nuj ni, in sicer še zla - tokov, kar pozi tiv no vpli va na traj nost ni raz voj naj bolj Pod neb ni mode li pa vsee no kaže jo, da je segre va nje sti kjer je pro stor ome jen, kot je to v alp skih doli nah. zna nih desti na cij in spod bu ja poz na va nje narav ne in alp skih pre de lov več je od sve tov ne ga pov preč ja ter da Za turi zem so ohra nja nje nedo tak nje no sti pokra ji ne kul tur ne dediš či ne ter pove ču je pov preč no dol ži no obi - bo tako tudi osta lo (IPCC 2007; EEA 2009). V tem ter pra vi len raz voj proi zvod nih ter sta no vanj skih sosesk, skov turi stov (Vi ganò in Mot ti ro ni 2010). pri me ru je zelo ver jet no, da se bo narav na snež na meja še zla sti kar zade va počit niš ke domo ve, izzi vi, ki se Za ra di potre be po pre ma go va nju smu čar ske »mo no - pre mak ni la navz gor kot nepo sred na posle di ca viš jih lah ko obrav na va jo s pra vil nim načr to va njem mest in kul tu re« in več je raz no li ko sti raz po lož lji vih virov na tem pe ra tur in spre memb, pove za nih s snež ni mi raz - pode že lja.15 Tak šno načr to va nje mora posta ti del vode - gor skih območ jih s pro mo ci jo še nera zvi tih virov se me ra mi in pogo stost jo sne že nja (EEA 2009; OECD nja turi stič nih desti na cij ter na splo šno uprav lja nja jav - lah ko obli ku je jo stra teš ki pri sto pi, ki bi lah ko zame nja - 2007). Poleg tega pod neb ne spre mem be pov zro ča jo nih in zaseb nih sub jek tov, ki na njih delu je jo. li, inte gri ra li ali dopol ni li smu čar sko dejav nost, odvi - ved no bolj inten ziv ne poja ve, ki sicer lah ko pri ne se jo Pr vič, uprav lja nje desti na cij zah te va ustvar ja nje omre - sno od nad mor ske viši ne raz lič nih desti na cij. Nad mor ska veli ko sne ga ob niz kih tem pe ra tu rah, kot se je to zgo - žij. Inte gri ra no uprav lja nje tako desti na cij kot ozem lja viši na pred stav lja raz li ko val ni ele ment tako z vi di ka di lo v pre te klih nekaj sezo nah, ven dar lah ko prav tako omo go ča ure sni če va nje dveh ciljev: inte gra ci jo raz lik rele vant no sti turiz ma kot tudi občut lji vo sti na pod - pov zro či jo talje nje sne ga ob viš jih tem pe ra tu rah. med desti na ci ja mi, s či mer se odpra vi tež nja k ho mo - neb ne spre mem be: naj bolj zna ne turi stič ne desti na ci je To resno ogro ža alp ski turi zem, še zla sti v zim skem času, ge ni za ci ji dejav no sti, ki so na voljo turi stom, ter pove - v Al pah so na naj viš jih nad mor skih viši nah, ima jo saj bo to ime lo dol go traj ne posle di ce za zadev na turi stič - ča nje pre poz nav no sti obrob nih obmo čij. Posle di ca naj po memb nej še smu čar ske kom plek se ter so manj na sre diš ča. Ni pa nuj no, da se na vse to gle da kot nekaj tega je lah ko spod bu ja nje raz vo ja ne samo lokal nih občut lji ve na pod neb ne spre mem be.16 15 Npr. tirol ski pro gram za žič ni ce in smu čar ska območ ja (Ti ro ler Seil bahn- und Ski ge biets pro gramm) je deset let ni inte gri ra ni načr to val ski pro gram za uskla di tev raz lič nih poli tik načr to va nja (za mesta in pode že lje), izko riš ča nje alp skih obmo čij ter spod bu do raz vo ja in trans por ta (CIPRA 1998). 16 Podob ne stra te gi je se tre nut no upo rab lja jo v Fran ci ji, kjer vla da spod bu ja več jo raz ve ja nost turi stič nih zna me ni to sti na raz lič nih teri to rial nih rav neh, odvi sno od nad mor ske viši ne počit niš kih kra jev, in sicer s Con trats de Plan Etat Région (re gi ja Rona-Alpe), Plan de Tou ri sme de Savo ie 2007–2013 (de part ma Savo ja) ter Con trats de Déve lop pe ment Diver si fié (de part ma Isère). | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 35 Po­čit­niš­ki­kra­ji­na­niž­jih­nad­mor­skih Do­lo­či­tev­zna­čil­no­sti­in­spe­ci­fič­nost. Ker ti počit - Zato je nepred stav lji vo, da bi znat no zmanj ša li ali uki - viši­nah:­alter­na­ti­ve­smu­ča­nju niš ki kra ji z vi di ka raz no li ko sti ponud be ne more jo ni li smu ča nje; veli ko bolj še bi bilo raz vi ti flek si bil no Konec­vla­ga­nj­v smu­ča­nje. Očit na ovi ra pri kon ku - biti kon ku renč ni, lah ko zna čil no sti svo je ponud be stra te gi jo, ki se lah ko pre gle da in dopol ni na sred nji renč no sti manj ših alp skih desti na cij se pojav lja tako dolo či jo na način, ki bi jim omo go čal, da se raz li ku je - rok in pri la go di na kakr šne koli pod neb ne spre mem - zara di struk tur nih dejav ni kov, kot sta manj ša raz no li - jo od dru gih in s tem pri va bi jo turi ste.17 Trže nje v tu - be. Z vi di ka uva ja nja dopol nil nih dejav no sti pa bi kost in kako vost raz po lož lji vih sto ri tev, kot tudi zara - riz mu se mora osre do to ča ti pred vsem na ta dolo če ni smu ča nje posta lo eden izmed ele men tov, ki turi ste di situa cij skih dejav ni kov, kot je več ja občut lji vost na raz li ko val ni ele ment ter mora biti usmer je no k po ten - sku paj z dru gi mi viri pri vab lja jo na te desti na ci je.18 pod neb ne spre mem be (Bie ger 2006). Ti ele men ti bi cial nim stran kam, da vzbu di nji ho vo zani ma nje. Upo­šte­va­nje­ novih­ virov. Šir je nje obse ga zim skih mora li vodi ti k raz vo ju alter na tiv nih sred nje- ali dol - Izgradnja­mre­že­počit­niš­kih­kra­jev­na­viso­kih­nad­- pro sto ča snih dejav no sti se lah ko izka že za upo rab no go roč nih stra te gij, za kate re smu ča nje ni pri mar ni vir mor­skih­viši­nah.­Sode lo va nje med počit niš ki mi kra ji tako ob pred vi de nem zvi ša nju tem pe ra tur kot tudi zasluž ka na teh območ jih. To ne pome ni, da je tre ba na niž jih in viš jih nad mor skih viši nah bo ime lo pred - zato, da bi se desti na ci je pri la go di le spre mi nja jo če mu smu ča nje popol no ma opu sti ti, saj je v ve li ko pri me rih no sti za obe sku pi ni kra jev: prva sku pi na bi se lah ko se trgu. V tem pogle du je tre ba opre de li ti poten cial ne še ved no glav na dejav nost, ven dar bi se mora lo šte vi lo usme ri la na šir še seg men te trga in ponu ja la dejav no sti vire v tu riz mu, kot so kul tur na in narav na dediš či na naložb in dejav no sti, pove za nih s tem špor tom, v pri - in sto ri tve, ki dopol nju je jo smu ča nje, in cenej še nasta - ali seg ment well nes sa, in jih uspe šno upo ra bi ti. Na hod no sti zmanj ša ti. Da bi bile nalož be traj nost ne z vi - ni tve ne mož no sti, dru ga sku pi na pa lah ko s po moč jo šte vil nih desti na ci jah obsta ja potre ba po več jem osre - di ka eko no mič no sti, ne bi sme le biti usmer je ne sode lo va nja z manj zna ni mi počit niš ki mi kra ji (za do to ča nju na lokal ne vire (lo kal ne proi zvo de in tra di - h kre pi tvi smu čar skih pri lož no sti, tem več bi se mora - kate re je pogo sto zna čil na boga tej ša kul tur na iden ti te - ci je, narav ne vire, itd.), ki so dra go ce ni tako za turi ste le osre do to ča ti na izbolj še va nje obsto je če infra struk - ta) raz ši ri in dopol ni svo jo ponud bo. kot za lokal ne delež ni ke. tu re ozi ro ma izgrad njo novih vleč nic in sedež nic, ki se Po­čit­niš­ki­kra­ji­na­sred­njih­nad­mor­skih­viši­nah: No­tra­nja­in­nav­zven­usmer­je­na­inte­gra­ci­ja.­Inte gri - bodo lah ko upo rab lja le tudi pole ti; npr. za pre voz dopol­nil­ne­dejav­no­sti­k smu­ča­nju ra no uprav lja nje desti na cij bo upo rab no za pove zo va - pohod ni kov ali gor skih kole sar jev. Upo ra ba tak šne Flek­si­bil­na­stra­te­gi­ja. Stra te gi je za gor ske desti na ci je nje raz lič nih sesta vin lokal nih turi stič nih dejav no sti. infra struk tu re v dveh sezo nah (zim ski in polet ni) bi na sred njih nad mor skih viši nah so veli ko bolj zaple te - Hkra ti pa bo tre ba raz vi ti nove zuna nje pove za ve in pove ča la pri vlač nost desti na ci je tudi v po let nem času, ne. Neka te re tovrst ne desti na ci je ima jo med na ro den izme nja ti vire: prav za prav se lah ko ponud bo raz ši ri kar bi zmanj ša lo nje no odvi snost od zim ske ga turiz ma. slo ves, pri čemer nji hov pre stiž teme lji na smu ča nju. tudi z in te gra ci jo ponud be bolj poz na nih desti na cij 17 Območ je Achen tal v Nem či ji se je na pri mer odlo či lo za nalož bo v traj nost ni turi zem s po seb nim pou dar kom na narav nem oko lju, s či mer so zau sta vi li raz voj smu čar ske infra struk tu re (CIPRAI nfo, julij 2006). 18 Avstrij ski počit niš ki kraj Kitzbühel na pri mer pove ču je in raz vi ja svo je dejav no sti na viš jih nad mor skih viši nah kljub niz kim nad mor skim viši nam, kjer se naha ja jo smu čiš ča, hkra ti pa širi tudi ponud bo dejav no sti, ki so na voljo v zim skem času, pri čemer se osre do to ča zla sti na well ness (Zim merl 2001). ClimAlpTour | SPLOŠNI PREGLED | 36 s po nud bo manj zna nih desti na cij, s či mer se ustva ri bo dejav no sti in zna me ni to sti, desti na ci je na niž jih uved bo struk tur nih spre memb, potreb nih za spo pa da - siner gi ja, ki zado vo lji raz no vrst ne potre be turi stov. nad mor skih viši nah pa bodo ime le korist od pri vlač - nje s tre nut no kri zo v tu ri stič nem sek tor ju. Pre ži vet je Po­čit­niš­ki­kra­ji­na­viš­jih­nad­mor­skih­viši­nah: no sti trga, ki jo ustvar ja jo sled nji. smu čar ske indu stri je ni vpraš lji vo, vpraš lji vo je »eno - raz­voj­smu­ča­nja,­širi­tev­dejav­no­sti­in­inte­gra­ci­ja Pod­neb­ne­spre­mem­be­kot­spod­bu­da­za­obno­vo stran sko izko riš ča nje« gor skih obmo čij. Tak šen pro ces Kre­pi­tev­ dejav­no­sti. Osred nje turi stič ne dejav no sti Si cer bodo pod neb ne spre mem be res ime le nega ti ven lah ko načr tu je mo in uprav lja mo vna prej, če ne poza - na desti na ci jah na viš jih nad mor skih viši nah so pove - uči nek na zim ski turi zem na sred nji ozi ro ma dol gi bi mo, da se pod neb je, čeprav lah ko doži vi traj ne spre - za ne s smu ča njem. To ima dvoj no kon ku renč no pred - rok, toda spre mem be narav ne ga oko lja in vre men skih mem be, ne bo kar nena do ma spre me ni lo (Macc hia vel li nost: viš je nad mor ske viši ne tem desti na ci jam raz mer lah ko jem lje mo tudi kot pri lož nost za hitrej šo 2006a). omo go ča jo ne le, da so manj občut lji ve na pod neb ne spre mem be, tem več tudi, da ima jo korist od ome ji tve dejav no sti in more bit ne ga zaprt ja smu čišč na niž jih nad mor skih viši nah. Za ohra ni tev te kon ku renč ne pred no sti je tre ba pri mar ne vire izbolj ša ti s kre pi tvi jo smu čar ske infra struk tu re, ki osta ja naj bolj pri vla čen ele ment, ter z do pol nje va njem ponud be z dru gi mi dejav nost mi na sne gu, torej z zdru že va njem alp ske ga smu ča nja z dru gi mi dejav nost mi.19 Nav­zven­ usmer­je­na­ inte­gra­ci­ja. Ved no več ja izbi ra se lah ko dose že ne le z uva ja njem novih dejav no sti na desti na ci ji (če prav je to ome je no, saj je pove za no z viri na tem območ ju), tem več še zla sti s so de lo va njem z dru - gi mi desti na ci ja mi s pri sto pom, ki spod bu ja inte gra ci - jo. Posle dič no ima jo korist vsi: počit niš ki kra ji na viš jih nad mor skih viši nah bodo raz ši ri li svo jo ponud - 19 Ser faus (Ti rol ska), eno izmed naj po memb nej ših avstrij skih smu čar skih sre dišč, ter artič veli ko dru gih sre dišč je svo je s smu ča njem pove za ne dejav no sti dopol ni lo s po nud bo rh za otro ke (vključ no z igriš či in dru gi mi območ ji, name nje ni mi otro kom). Po dru gi . EB stra ni pa se je St. Moritz (Švi ca) osre do to čil na kul tur no dediš či no, ko je območ je Albu la/Ber ni na pred la gal za vklju či tev na Unes cov sez nam sve tov ne dediš či ne. Sli ka 2.5.1: Zim ska prav lji ca. | SPLOŠNI PREGLED | ClimAlpTour 37 UZA SCR lika Ze a Mnton t A štitu rafski ingoe k, G avše. PM 3 PILOTNE DEJAVNOSTI 3.1  Auron zo di Cado re Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITD3 Vene to NUTS 3: ITD3 Bel lu no Po vr ši na: 220 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 3584 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 16,2 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 800 m/2999 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Auron zo di Cado re (864 m) o Najb liž ji dostop na avto ce sto: Lon ga ro ne (47 km) ri sm Najb liž ja želez niš ka posta ja: Calal zo di Cado re (20 km) i ti tu m loo Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Tre vi so (118km), Benet - D ke (138 km) Sli ka 3.1.1: Pogled na mesto Auron zo di Cado re, v ozad ju naj več ja zna čil nost obči ne, Tre Cime di Lava re do. število postelj turistične nočitve 8000 400.000 350 000 . 7500 300 000 . domača država 250 000 . Nemčija 7000 Nizozemska 200 000 . Francija 150 000 . Avstrija 6500 druge evropske države 100 000 . druge države 6000 50 000 . 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1985 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.1.2: Raz voj desti na ci je gle de na šte vi lo postelj v le tih Sli ka 3.1.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.1.4: Pore klo polet nih gostov leta 2008 – Auron zo di od 1985 do 2008 – Auron zo di Cado re. v le tih od 1985 do 2008 – Auron zo di Cado re. Cado re. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 40 m ri ze 3.1.1  Swot ana li za zvo di, toda pri zim skih šport nih aktiv no stih so opaz ne i tu naj viš je rav ni ran lji vo sti in zato so te aktiv no sti tudi t nleo Pred no sti Sla bo sti v naj več ji nevar no sti. • Lepo ta in edins tve nost loka ci je: uvrš če na na Unes cov č p • Zmer no naraš ča joč nega tiv ni seli tve ni sal do; sez nam sve tov ne dediš či ne, 85 % površ ja je opre de lje - • sta rej še pre bi vals tvo; Gos po dar ski para me tri kaže jo sta bi len raz voj, naj bolj ran - jou nega kot »na rav no površ je« ali »gozd«, 65 % površ ja • niz ka teh no loš ka kako vost; lji vi para me tri pa so tisti, pove za ni z druž be ni mi in okolj - vla d pa spa da pod oko lje vars tve no območ je; • pomanj kljiv jav ni pre voz zno traj obči ne ter v ob či no; re • raz po la ga nje z vodo za izde la vo umet ne ga sne ga; • niz ko ka ko vost ni hote li; ski mi vidi ki. Na območ ju Auron za di Cado re je indeks P • porast zim ske ga turiz ma; • raz me ro ma dobro raz vi to smu čiš če na niž ji nad mor ski sta ro sti 170,53%, kar pome ni, da se tam kajš nja druž ba hitro • lokal ni obi ča ji, pove za ni s tu riz mom (od 1930); viši ni ter sla bo raz vi to smu čiš če na viš jih legah; • dobre pri lož no sti za polet ni turi zem (tre king, pohod niš tvo, • krat ka polet na in zim ska turi stič na sezo na; sta ra. Stop nja okolj ske ran lji vo sti v vi ši ni 4,5 po me ni, da je gor sko kole sar je nje, jeze ra, itd.); • pomanj ka nje skup ne ga načr to va nja. • kon ku renč ne cene (ho te li, resta vra ci je, smu čar ske kar te). tre ba ponov no raz mi sli ti o od vi sno sti od narav nih virov (še zla sti pri zim skih špor tih). Pri lož no sti Ne var no sti Au ron zo di Cado re ima sred njo prilagoditveno prož nost • Poten cial ne pove za ve s so sed nji mi smu čiš či (Cor ti na • Šte vil ni veli ko raz vi tej ši sosed nji kon ku ren ti; (3,25).22 Kljub temu pa je zave da nje nevar no sti zara di pod - d’Am pez zo, Super Ski Dolo mi ti); • v ve lja vi so zelo stro gi okolj ski pred pi si; • raz me ro ma lahek dostop; • pod neb ne in demo graf ske spre mem be; neb nih spre memb dokaj sla bo. Če bi se spre je li ukre pi za • naraš ča jo če turi stič no pov pra še va nje; • sve tov na gos po dar ska kri za: veli ko tve ga nje za finanč ne bolj alter na tiv ne turi stič ne dejav no sti (ki niso odvi sne od • lah ko se pro mo vi ra jo naj raz no vrst nej še dejav no sti in nalož be; novi špor ti; • vpli vi nove infra struk tu re na oko lje in pokra ji no; sne ga), obi sko val ci zatr ju je jo, da bi celo spre je li viš je cene. • oko lju pri jaz ne pobu de. • poča sno pri la ga ja nje nove mu turi stič ne mu pov pra še va nju. Stro kov nja ki s po droč ja turiz ma v tej regi ji niso ena ke ga mne nja, saj se boji jo, da bo šte vi lo gostov zara di tega upad - Pre gled ni ca 3.1.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Auron zo di Cado re. lo. Gastro no mi ja (z lo kal ni mi proi zvo di), uprav lja nje mine - ral nih/ter mal nih voda, zim sko in polet no pohod niš tvo 3.1.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in 3,06 (tek na smu čeh/tur no smu ča nje).21 Nabor turi - (krp lja nje) ter jez de nje so bili pred la ga ni kot ustrez ne alter - in pri la go di tve na prož nost stič nih proi zvo dov za Auron zo di Cado re se izra zi to osre - na ti ve za diver zi fi ka ci jo ponud be. Poleg tega bi se lah ko Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Auron zo di Cado - do to ča na šport ne dejav no sti in obse ga tako dejav no sti, ure di li pro sto ri za kam pi ra nje za mla de. Ome nje na je bila re 2,5120, kar pome ni, da je dokaj niz ka, stop nje splo šne pove za ne z alp ski mi polet ni mi špor ti, kot tudi tra di cio - tudi izbolj ša na pro mo ci ja same desti na ci je (pro pa gi ra nje ran lji vo sti pa se gib lje jo med 2,46 (gor sko kole sar je nje) nal ne zim ske špor te. Ran lji vi so raz lič ni turi stič ni proi - nje ne ga poten cia la v zve zi z na ra vo in pokra ji no). 20 Za vse pilot ne loka ci je v tret jem poglav ju velja les tvi ca za oce no ran lji vo sti Chaix (2010): 1 = neob sto je ča, 2 = niz ka, 3 = sred nja, 4 = raz me ro ma viso ka, 5 = viso ka stop nja ran lji vo sti. 21 Na voljo je bil izčr pen niz podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 13 od 13 pa ra me trov. 22 Zara di dosled no sti je bila upo rab lje na ista les tvi ca kot za oce no ran lji vo sti v tret jem poglav ju: 1 = neob sto je ča, 2 = niz ka, 3 = sred nja, 4 = raz me ro ma viso ka, 5 = viso ka prilagoditvena prož nost. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 41 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Ci­lji­obli­ko­va­nja­stra­te­gij destinacije proizvoda ranljivost proizvoda Glav ni cilj je tako krat ko roč no kot dol go roč no izbolj šati Tek na smu čeh Alp ski zim ski špor ti 2,51 3,60 3,06 9 ponud bo Auron za v zim ski sezo ni. Dru got ni cilji so pove - Tur no smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,51 3,60 3,06 2 ča ti pri hod turi stov in zmanj ša ti sezon sko odvi snost. Pla val ni baze ni Splo šni špor ti na pro stem 2,51 3,60 3,06 1 Stra­te­gi­je Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,51 3,40 2,96 10 De lež ni ki so opre de li li šti ri raz voj ne stra te gi je: Ple za nje Alp ski polet ni špor ti 2,51 3,40 2,96 7 Vod ne aktiv no sti Splo šni špor ti na pro stem 2,51 3,20 2,86 6 • tre nut no: ni napred ka, ni novih vla ganj; Kul tur na dediš či na Umet nost in kul tu ra 2,51 3,00 2,76 4 • smu ča nje: viso ko teh no loš ko sre diš če za smuk, izgrad - Po hod niš tvo Po hod niš tvo/spre ha ja nje 2,51 2,80 2,66 8 nja novih žič nic, nekaj novih hote lov in resta vra cij ipd., Dr sa nje Alp ski zim ski špor ti 2,51 2,80 2,66 5 ki bi zao kro ži le smu čar sko ponud bo; Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni špor ti 2,51 2,40 2,46 3 •­ alter na tiv ne obli ke smu ča nja: nova tipo lo gi ja smu čišč, Pre gled ni ca 3.1.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Auron zo di Cado re. pro sto smu ča nje, nor dij sko smu ča nje, krp lja nje, nekaj novih hote lov in resta vra cij ipd., ki bi zao kro ži le smu - Obi sko val ci zatr ju je jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, čar sko ponud bo; visoka ki vpli va jo na nji hov izbor dopust niš ke desti na ci je, kako - • »poleg dejav no sti na sne gu«: opu sti tev vla ga nja v in - tek na smučeh vost sto ri tev, raz no li kost dejav no sti in izle tov, gosto ljub - fra struk tu ro za smuk (in umet no zasne že va nje), Auronzo plavalni turno bazeni športno kulturna plezanje smučanje dediščina vodne aktivnosti nost in kako pri srč na je dobro doš li ca. Zanes lji vost vre me na naj bo desti na ci ja za dobro počut je, naku po va nje, gastro - drsanje gorsko kolesarjenje ranljivost srednja alpskosmučanje pohodništvo (sneg pozi mi, son ce pole ti) so gost je oce ni li kot pomemb - no mi jo in dru žin ski turi zem, ponu dil bo več infra struk - no, toda stro kov nja kom se ta para me ter zdi dokaj nepo - tu re, ki ni pove za na zgolj z zim ski mi špor ti (zdra vi liš ča, mem ben šport no sre diš če …). je ni/nizka Naj bolj ša stra te gi ja je bila »po leg dejav no sti na sne gu«. poletje vse sezone zima kategorija proizvoda 3.1.3  Pri la go di tve ne stra te gi je Rezul ta ti kaže jo, da bo raz voj na stra te gi ja, ki ni pove za - Sli ka 3.1.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Auron zo di Cado re. Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 na z zim skoš port ni mi dejav nost mi, tem več je usmer je na Tema prve delav ni ce: stra te gi je za raz voj zim ske ga turiz - na gosti telj ske kapa ci te te in dvo ran ske aktiv no sti, ver jet - ma v ita li jan ski obči ni Auron zo di Cado re. no ime la bolj še izi de, zla sti pri kon ku renč no sti in šte vi lu Tema dru ge delav ni ce: elek tron sko orod je DSS: pred sta - turi stov. Ta rezul tat se pojav lja dosled no pri raz lič nih vi tev pred hod nih rezul ta tov pro jek ta. sce na ri jih za pri hod nost in je pove zan pred vsem s spo - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 42 m ri ze sob nost jo stra te gi je, da gra di na seda njem turiz mu, pri i tu čemer pa upo šte va tudi mogo če pod neb ne, demo graf ske t nleo in kon ku renč ne spre mem be. To stra te gi jo je tre ba pove - č p za ti z okre pi tvi jo jav ne ga pre vo za, pred vsem pa pove za ti jou robne predele, saj se bodo potre be turi stov po jav nem vla dre pre vo zu zno traj desti na ci je ver jet no občut no pove ča le. P Oce­na Za čet ne stra te gi je, ki so jih pred la ga li orga ni za tor ji, so delež ni ki na prvi delav ni ci bolj natanč no opre de li li. Opo - zo ri li so na pre voz, ki zah te va več pozor no sti. Delež ni ki so oce nje va li stra te gi je na pod la gi več kazal ni kov, med nji mi ino va tiv no sti in izve dlji vo sti (pri za de ta varo va na območ ja in stroš ki vla ganj). Stra te gi ja za alter na tiv no smu ča nje je dobi la naj viš je oce ne za ino va tiv nost. Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta O pri la ga ja nju na pod neb ne spre mem be ne sme mo raz - miš lja ti loče no. Pod neb ne spre mem be dodat no pri ti ska - jo na že tako preo bre me njen turi stič ni sistem, ki ima svo je pred no sti in sla bo sti. Med tem ko je turi stič no pov - pra še va nje pri la go dlji vo in se vede nje turi stov hitro raz - c aljave vi ja, potre bu je turi stič na ponud ba več časa za načr to va nje I. V svo jih dejav no sti, da bi lah ko upo šte va la druž be no-eko - Sli ka 3.1.6: Tre Cime ‘Tri je vrho vi’ – zaš čit ni znak Dolo mi tov. nom ske in okolj ske ome ji tve. Vse ka kor obsta ja jo posa mez - ni ukre pi (npr. umet no zasne že va nje, načr to va nje smu čar skih mora biti izpol njen nasled nji pogoj: Auron zo mora vzpo - ste za, ipd.), ki jih lah ko izko ri sti jo turi stič ni ponud ni ki, sta vi ti bolj šo siner gi jo med raz lič ni mi usta no va mi, ki sode - a naj bolj odlo či len del pri la go di tve nih pri za de vanj bodo lu je jo pri uprav lja nju desti na ci je, in pove za ti raz drob lje ne tako ime no va ne »na čr to va ne pri la go di tve«. Vsee no pa člo veš ke in finanč ne vire. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 43 3.2  Pre so la na-Mon te Pora Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITC4 Lom bar dia NUTS 3: ITC46 Ber ga mo, ITC47 Bres cia Po vr ši na: 219 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 43.660 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 199 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 185 m/2521 m Uprav ni sre diš či in nju na nad mor ska viši na: Castio ne del la Pre so la na (870 m), Dar fo Boa rio Ter me (218 m) Najb liž ji dostop na avto ce sto: Seria te (49 km od Castio ne i llin del la Pre so la na), Rova to (49 km od Dar fo Boa rio Ter me) e arb Najb liž ji želez niš ki posta ji: Dar fo Cor na (29 km), Ber ga - L. G Sli ka 3.2.1: Pogled z Mon te Pora na gor sko veri go Pre so la na. mo (45 km) Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Ber ga mo (47 km), Mila - število postelj turistične nočitve 5000 350 000 . no (103 km) 4500 300 000 . 250 000 . 4000 200 000 . 3500 domača regija 150 000 . domača država 3000 Nemčija 100 000 . Francija 2500 50 000 . druge evropske države druge države 2000 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.2.2: Raz voj desti na ci je gle de na šte vi lo hotel skih postelj Sli ka 3.2.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve v ho - v le tih od 2000 do 2008 – Pre so la na-Mon te Pora. te lih v le tih od 2000 do 2008 – Pre so la na-Mon te Pora. Sli ka 3.2.4: Pore klo polet nih gostov v ho te lih leta 2008 – Pre so - la na-Mon te Pora. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 44 m ri ze 3.2.1  Swot ana li za 3.2.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov i tut n in pri la go di tve na prož nost leo Pred no sti Sla bo sti Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Pre so la na-Mon te č p • To območ je je že od nek daj zaz na mo val turi zem, • Smu čiš ča so na niž jih legah in so zato moč no odvi sna jo ki je tesno pove zan s smu čar skim sre diš čem; od koli či ne zapad le ga sne ga; Pora 2,22, kar pome ni, da je dokaj niz ka, stop nje splo šne u • dra go ce na pokra ji na in boga ti okolj ski viri; • sla ba sistem ska inte gra ci ja dejav no sti in sto ri tev, ki so ran lji vo sti pa se gib lje jo med 2,60 (to pli ce) in 3,40 (alpsko vla d • dva zdra vi liš ka kra ja; na voljo turi stom; reP • občut na pri sot nost indu strij ske ga sek tor ja (tek stil na in • pomanj ka nje viso ko ka ko vost nih nasta ni tve nih objek tov; smu ča nje).23 Nabor turi stič nih proi zvo dov za Pre so la na- grad be na pod jet ja) v po čit niš kih kra jih, ki so bliž je doli ni; • zdi se, da ima jo hote li teža ve z ve ča njem kapi ta la, zara di Mon te Pora je zelo raz no lik in obse ga alp ske zim ske športne • na splo šno raz šir jen pod jet niš ki duh; česar s te ža vo vla ga jo; • dobra pri vlač nost (po zi tiv ni seli tve ni neto); • močan vpliv zaseb nih apart ma jev in viken dov; aktiv no sti, umet nost in kul tu ro, well ness in doži vet ja v na - • v bli ži ni mest Ber ga mo in Mila no ter med na rod ne ga • v zad njih dese tih letih sta se zmanj ša la šte vi lo turi stov ra vi. Ran lji vi so raz lič ni turi stič ni proi zvo di, toda pri leta liš ča Orio al Serio. in pov pre čen čas obi ska; • velik digi tal ni raz ko rak; zimskih šport nih aktiv no stih so opaz ne naj viš je stop nje ran - • pano ge se zara di med na rod ne kon ku ren ce soo ča jo lji vo sti in zato so te aktiv no sti tudi v naj več ji nevar no sti. s struk tur no kri zo. Na vseh treh področ jih ran lji vo sti lah ko izpo sta vi mo kri - tič ne para me tre (gos po dar ske, druž be ne in okolj ske). Pri lož no sti Ne var no sti Čeprav desti na ci ja hitro raste (40-od stot na porast šte vi - • Pove ča nje doda ne vred no sti narav nih virov in zna čil nih • Turi stič ne sto ri tve so manj kon ku renč ne kot na dru gih polje del skih pri del kov; podob nih območ jih; la postelj od 2002 do 2008), stro kov nja ki oce nju je jo, da • pri lož nost za vklju či tev goz dars tva in kme tijs tva v tu ri stič ni • zamu da pri pri la ga ja nju ponud be sto ri tev spre mem bam, so splo šni nalož be ni pogo ji in nalož be ni pogo ji za nove sek tor; ki vpli va jo na turi stič ni trg; • pri lož nost za pro mo ci jo gor ske ga turiz ma, sku paj • turi stič ne mu pod jet niš tvu pri manj ku je ener gi je; okoljske pro jek te dokaj sla bi. Meni jo, da bi se lah ko obču - z zdra vi liš kim turiz mom in turiz mom, ki se osre do to ča • pomanj ka nje finanč nih sred stev, s ka te rim se spo pa da jo tek pri pad no sti skup no sti in sode lo va nje v skup no sti na na narav ne in kul tur ne zna me ni to sti; obči ne, lah ko spro ži porast šte vi la viken dov; • na tem območ ju živi nad pov preč no šte vi lo mla dih • veli ka nevar nost zemelj skih pla zov in poplav zara di tej desti na ci ji še izbolj ša la. Sicer pa ima desti na ci ja z oce - lju di, kar ustvarja ugo dne razmere za dina mi čen pomanj ka nja pri mer nih pre ven tiv nih ukre pov; nje no stop njo v vi ši ni 3 ali 4 (od vi sno od smu čar ske ga sodo ben raz voj pod jet niš tva; • nevar nost mar gi na li za ci je na trgu zara di pomanj klji ve • poso do bi tev med na rod ne ga leta liš ča Orio al Serio, teh no loš ke ino va ci je, neza dost ne rav ni poklic ne ga sre diš ča) nad pov preč no stop njo ran lji vo sti v zve zi z od - ki slu ži kot osred nje voz liš če za turi ste tako iz Ita li je uspo sab lja nja ter več je ran lji vo sti zara di kri ze, ki vpli va vi snost jo od narav nih virov. kot iz tuji ne. na indu strij ski sek tor; • gost pro met. Prilagoditvena prož nost območ ja Pre so la na-Mon te Pora je neko li ko pod pov preč jem (2,91). Prib liž no 40 % obi - Pre gled ni ca 3.2.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Pre so la na-Mon te Pora. sko val cev se zave da vse več je nevar no sti zara di pod neb - nih spre memb. Vsaj 23 % obi sko val cev bi bilo pri prav lje nih spre je ti viš je stroš ke turi stič nih sto ri tev, da bi se lah ko 23 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 12 od 13 pa ra me trov. spre je li pri la go di tve ni ukre pi. Gastro no mi ja (z lo kal ni - | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 45 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost dopu sti in kraj ši obi ski na izbra nih območ jih. Za dose - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda ga nje spre memb v tu ri stič nih tren dih in pri ča ko va njih je Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,22 3,40 2,81 10 po eni stra ni potreb no, da se lokal no pre bi vals tvo in orga - Snež ni park Alp ski zim ski špor ti 2,22 3,40 2,81 9 ni za tor ji poto vanj bolj zave da jo novih potreb turi stov; če Ro ko del ske delav ni ce Sta re šege/na va de 2,22 3,20 2,71 6 pa želi mo omo go či ti nove sto ri tve in infra struk tu ro, pa Zdra vi liš če Darfo Well ness/to pli ce/zdrav je 2,22 3,00 2,61 8 je po dru gi stra ni potreb na več ja nalož be na zmog lji vost, Kul tur na dediš či na Umet nost in kul tu ra 2,22 3,00 2,61 5 Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,22 3,00 2,61 4 če upo šte va mo, da se zad nja leta pri hod ki iz turiz ma Na ra vo slov ne učne poti Do ži vet ja v na ra vi 2,22 2,80 2,51 3 zmanj šu je jo. Zdra vi liš če Angolo Well ness/to pli ce/zdrav je 2,22 2,60 2,41 7 V ta namen ima jo stra te gi je, ki se izva ja jo, tri glav ne Pre gled ni ca 3.2.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Pre so la na-Mon te Pora. cilje: • pove ča nje kul tur ne zave sti in stro kov nih spo sob no sti vost sto ri tev, raz no li kost dejav no sti in izle tov, gosto ljub - orga ni za tor jev poto vanj in lokal ne ga pre bi vals tva kot visoka nost in kako pri srč na je dobro doš li ca. Obi sko val ci pri - pred po goj za izbolj ša nje zmož no sti tega območ ja, da alpsko smučanje po ro či la dru gih lju di oce nju je jo kot manj pomemb na ali sprej me turi ste; rokodelske snežni park folklora kulturna delavnice naravoslovne dediščina pomemb na, stro kov nja ki pa meni jo, da je ta para me ter • pro mo ci ja obsto je čih virov, ki v tre nut nem uprav ljav - in festivali u ne poti č zdravilišče ranljivost srednja Darfo zdravilišče zelo pomem ben pri izbo ru dopust niš ke desti na ci je. skem mode lu še niso bili ustrez no izrab lje ni; Angolo • bolj raz no li ka ponud ba sto ri tev – kar pa mora ustre za - 3.2.3 Pri la go di tve ne stra te gi je ti nalož be ni zmog lji vo sti na tem območ ju. je ni/nizka poletje vse sezone zima Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 Stra­te­gi­je kategorija proizvoda Tema prve delav ni ce: raz voj turi stič nih stra te gij in ukre - Ob li ko va nje kul tu re gosto ljub no sti: Sli ka 3.2.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Pre so la na-Mon te Pora. pov na niž je in sred nje leže čih alp skih desti na ci jah v Lom - • uspo sab lja nje lokal ne ga pre bi vals tva, vključ no z upo - bar di ji. ra bo lokal nih medi jev in tek mo vanj za pro mo ci jo bolj - mi proi zvo di in gastro nom ski mi pri re di tva mi), valo ri za - Tema dru ge delav ni ce: opre de li tev turi stič nih raz voj nih še skr bi za videz počit niš ke desti na ci je (npr. bal kon ci ja alp skih pašni kov in nadalj nji raz voj turi stič nih proi - stra te gij za pilot no loka ci jo. z naj lep ši mi roža mi, naj lep ša izlož ba itd.). Sode lo va - zvo dov za mla de so bili pred la ga ni kot ustrez ne alter na ti ve Na­men­in­cilji nje s šo la mi za šir je nje tovrst ne kul tu re med mla di mi; za diver zi fi ka ci jo ponud be. Ob moč je je že več let zna no kot turi stič na desti na ci ja za • uspo sab lja nje za orga ni za tor je poto vanj, ki zaje ma lokal - Obi sko val ci trdi jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki dru žin ske dopu ste: za polet ja so bili zna čil ni dol gi obi - ne ekskur zi je za spod bu ja nje glob lje ga in bolj raz no li - vpli va jo na nji hov izbor dopust niš ke desti na ci je, kako - ski, zla sti v po čit niš kih hiši cah, za zimo pa smu čar ski ke ga poz na va nja lokal ne kul tu re in pokra ji ne, vključ no ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 46 m ri ze z upo ra bo teh no lo gij in orga ni za ci je ekskur zij na dru - • diver zi fi ka ci ja ponu je nih dejav no sti s po moč jo sode - Cilj zago tav lja nja hotel ske ponud be, ki ni odvi sna od i tu ge desti na ci je s po dob nim trž nim polo ža jem. lo va nja z bliž nji mi leto viš či (npr. smu čar ski mi sre diš či let ne ga časa, je delo ma pove za n s po bu da mi, ki se lahko t nleo Raz bre me nje va nje dohod ne ga in odhod ne ga pro me ta ali leto viš či ob jeze rih na sosed njih območ jih). dose že jo z zgo raj opi sa ni mi ukre pi, čeprav je učin ko vi - č p s pro mo ci jo novih oblik meh ke mobil no sti: Po ve če va nje pro duk tiv no sti z upo šte va njem šte vi la raz - tost šir še pove za na z zmož nost jo posa mez nih hote lir jev jou • bolj ši dostop na območ je. Izbolj ša nje učin ko vi to sti po lož lji vih postelj v ho te lih in še zla sti v apart ma jih: ozi ro ma kon zor ci jev, da izva ja jo in pro mo vi ra jo stra te gijo. vla dre jav ne ga pre vo za (kar zade va urni ke, pove za ve in infor - • usta vi tev hotel ske ponud be, ki je veza na na let ni čas, Očit no je, da počit niš ke hiši ce, ki ima jo že več deset le tij P ma ci je) v naj več ji mož ni meri in spod bu ja nje bolj še ga in upo ra ba teh hote lov za dolo če ne dejav no sti, ki jih je močan vpliv na tem območ ju, ovi ra jo turi stič ni raz voj sode lo va nja med zaseb ni ki (npr. last ni ki hote lov) gle - mogo če orga ni zi ra ti (npr. kul tur ni dogod ki, kon fe ren - območ ja. Če želi jo pobu de učin ko vi to pove če va ti pro - de uprav lja nja pove zav z mi lan skim med na rod nim ce, itd.); duk tiv nost teh enot, mora jo teme lji ti na novih ome ji - leta liš čem Orio al Serio, • uved ba novih orga ni za cij skih in trž nih mode lov za pro - tvah gle de grad nje počit niš kih hišic, ki bi jih uved le • sto ri tve na območ ju. Raz voj pobud za zmanj ša nje upo - mo ci jo naje ma počit niš kih hišic za kraj ši dopust, tudi posa mez ne obči ne, in na nepo sred ni ude lež bi last ni kov. ra be oseb nih vozil (npr. pre po ved pro me ta v zgo do - z ne po sred nim vklju če va njem last ni kov. Cilj je pove ča - Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta vin skih mest nih jedrih, pogod be no dogo vor je ne cene nje skup ne ga šte vi la obi skov turi stov v le to viš ču. Glav ni pred po goj za uved bo in izved bo zgo raj nave de - za tak si je ali lokal ne avto bu se, ki turi ste pelje jo do glav - Oce­na nih stra te gij je bolj še sode lo va nje med jav ni mi in zaseb - nih zna me ni to sti, ter more bit na pove za va z gon do lo Z iz je mo gon do le, za kate ro bodo potreb ne natanč ne ni mi ponud ni ki sto ri tev na tem območ ju, ki bi bilo med obči no Castio ne del la Pre so la na in smu čar skim razi ska ve gle de izve dlji vo sti in traj no sti, so za stra te gi je usmer je no v iz va ja nje skup nih stra te gij. V ta namen bo sre diš čem Mon te Pora). in pobu de, ki jih pred vi de va ta zgor nji toč ki, potreb ne tre ba dolo či ti vod jo pro ce sa, ki bo: Pou dar ja nje glav nih zna čil no sti počit niš ke ga območ ja in ome je ne nalož be; te stra te gi je se zlah ka ure sni či jo v kraj - • delo val kot zako ni ti posred nik, ki ga priz na va jo vse diver zi fi ka ci ja dejav no sti s po moč jo omrež ne ga pove zo - šem ali sred njem roku, dokler jih pod pi ra jo in izva ja jo vklju če ne stran ke; va nja turi stič nih zna me ni to sti na območ ju: lokal ni ponud ni ki sto ri tev. • uskla je val skup ne stra te gi je vseh glav nih delež ni kov; • opre de li tev naj raz lič nej ših zna me ni to sti na območ ju Pou dar ja nje glav nih zna čil no sti leto višč in diver zi fi ka ci - • poskr bel, da ima jo vsi vple te ni mož nost sode lo va ti in in nji ho vo omrež no pove zo va nje (po temat skih sklopih, ja zna me ni to sti s po moč jo sode lo va nja z bliž nji mi leto - tudi sode lu je jo pri izva ja nju teh stra te gij; kot so kul tu ra, oko lje, hra na in vino ter šport), hkra ti viš či se lah ko izva ja ta le sred nje- ali dol go roč no. Stro šek • nad zo ro val nji ho vo izved bo in rezul ta te. pa pro mo ci ja dolo če ne teme, ki je zna čil na za to teh pobud bo dokaj visok, pole ga tega pa se bodo mora - območ je. Tako se bodo lah ko zbra li viri, ki bodo ponu - le nuj no izva ja ti na pod la gi jav no-za seb ne ga part ners tva. je nim zna me ni to stim doda li vred nost, nalož be pa se V vsa kem pri me ru pa se lah ko viso ko ka ko vost ne sto ri tve bodo osre do to ča le zgolj na območ ja, za kate ra je ver - in več ja raz no li kost turi stič nih zna me ni to sti zago tav lja jo jet no, da bodo bolj dobič ko no sna; le z viri, ki so na voljo zara di omrež ne ga pove zo va nja. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 47 3.3  Renon/Rit ten Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITD1 Pro vin cia Auto no ma Bol za no/Bo zen (Tren - ti no-Alto Adi ge/Südti rol) NUTS 3: ITD10 Bol za no/Bo zen Po vr ši na: 111 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 7430 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 67 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 256 m/2260 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Renon/Rit - ten (1198 m) is Dostop z vzpe nja čo iz sre diš ča Bol za na/Boz na redn . A Najb liž ji dostop na avto ce sto: Bol za no/Bo zen (17 km) A Sli ka 3.3.1: Pokra ji na Renon/Rit ten. Najb liž ja želez niš ka posta ja: Bol za no/Bo zen (11,5 km) Najb liž je med na rod no leta liš če: Bol za no/Bo zen (13 km) število postelj turistične nočitve 4000 400.000 3500 350.000 3000 300.000 2500 250.000 Nemčija 2000 200.000 domača država Avstrija 1500 150.000 Švica 1000 100.000 druge evropske države druge države 500 50.000 0 0 1990 1995 2000 2005 2010 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.3.2: Raz voj desti na ci je gle de na šte vi lo postelj v le tih Sli ka 3.3.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.3.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Renon/Rit ten. od 1990 do 2008 – Renon/Rit ten. v le tih od 1970 do 2008 – Renon/Rit ten. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 48 m ri ze 3.3.1  Swot ana li za 3.3.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov i tut n in pri la go di tve na prož nost leo Pred no sti Sla bo sti Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Renon/Rit ten 2,11, č p • Dol ga, uko re ni nje na tra di ci ja polet ne ga turiz ma z ugod nim • V zad njih letih ni bilo red nih zim skih pada vin; jo pod neb jem in majh no koli či no pada vin pole ti (po dob no • gozd na meja se neneh no viša; kar pome ni, da je dokaj niz ka24. Stop nje splo šne ran lji vo - u kot na dru gih območ jih na Juž nem Tirol skem); • na desti na ci ji pri manj ku je vod nih virov; sti pa se gib lje jo med 2,26 (gor sko kole sar je nje/ga stro no - vla d • smu čiš če leži na naj viš jem delu desti na ci je; • desti na ci ja do zdaj še ni popol no ma raz vi la svo je ga reP • zim ski turi zem se je do zdaj raz vi jal kot »meh ki« turi zem, poten cia la za proi zvod njo umet ne ga sne ga. mi ja) in 2,86 (šport na tek mo va nja) in so si dokaj bli zu. za dru ži ne in s ši ro ko ponud bo dejav no sti, ki niso pove - Nabor turi stič nih proi zvo dov za Renon/Rit ten je moč no za ne s smu ča njem; • desti na ci ja ponu ja enkrat ne raz gle de po bliž njih gorah; usmer jen v šport ne aktiv no sti in zaje ma aktiv no sti s po - • desti na ci ja je dostop na brez upo ra be oseb nih vozil, in droč ja alp skih/splo šnih polet nih in zim skih špor tov ter sicer z upo ra bo sodob ne kabin ske žič ni ce. šport na tek mo va nja. Ran lji vi so raz lič ni turi stič ni proi - zvo di, toda pri šport nih tek mo va njih in alp skem smu ča - Pri lož no sti Ne var no sti nju so opaz ne naj viš je stop nje ran lji vo sti in zato so te • Zara di viš jih tem pe ra tur v do li ni bo nara slo šte vi lo • Nego to vost gle de pada vin v pri hod no sti lah ko vpli va na obi sko val cev v po let ni sezo ni; flo ro in fav no; aktiv no sti tudi v naj več ji nevar no sti. • zara di lege smu čar ske ga območ ja na viš jih nad mor skih • zara di viš jih tem pe ra tur in pomanj ka nja vod nih virov na 5-od stot na stop nja rasti BDP med 2002 in 2008 je zelo viši nah bo manj ša ver jet nost pomanj ka nja sne ga; mogo ča desti na ci ji bo umet no zasne že va nje v pri hod no sti tež je; je tudi širi tev smu čiš ča ob upo šte va nju dejs tva, da se • dru ga območ ja, ki so bila do zdaj pole ti pre mrz la, bodo niz ka in zara di nje je pove ča na ran lji vost desti na ci je. Veči - desti na ci ja osre do to ča na polet ni turi zem; posta la kon ku renč na na trgu »os ve žu jo čih« polet nih na osta lih para me trov (druž be nih in okolj skih) stop njo • pro mo ci ja traj nost ne mobil no sti in dopu stov brez počit nic z well nes som. avto mo bi lov. ran lji vo sti zni žu je jo. Toda na žalost ni bilo mogo če upo - šte va ti veli ko para me trov in zato je oce na ran lji vo sti dokaj Pre gled ni ca 3.3.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Renon/Rit ten. nena tanč na. Pri tej loka ci ji je zani mi vo to, da pre bi vals - tvo posta ja vse mlaj še (in deks sta ro sti je 76,67 %), kar je v nas prot ju z ve či no osta lih pilot nih loka cij. Re non/Rit ten ima neko li ko nad pov preč no prilagoditveno prož nost (3,28). Na spre mem be stra te gij zara di traj nost - nih in okolj skih meril se gle da kot na pri lož nost za raz - voj desti na ci je. 24 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 8 od 13 pa ra me trov. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 49 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost nji raz voj osre do to ča ti na polet ni turi zem. V tem pogle - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda du na ugod no pod neb je z naj viš ji mi polet ni mi tem pe - Šport na tek mo va nja Šport na tek mo va nja/do god ki 2,11 3,60 2,86 1 ra tu ra mi pod 30 sto pinj in lah ko dostop nost desti na ci je Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,11 3,40 2,76 8 gle da jo kot na ključ na dejav ni ka za uspeh v pri hod no - Zdra vi liš ča Well ness/to pli ce/zdrav je 2,11 3,00 2,56 7 sti. Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,11 3,00 2,56 6 Stra­te­gi­je Jez de nje Splo šni špor ti na pro stem 2,11 3,00 2,56 4 Po hod niš tvo Po hod niš tvo/spre ho di 2,11 2,80 2,46 10 Na delav ni ci o stra te gi jah so se poleg ohra nja nja zim ske Na ra vo slov ne učne poti Do ži vet ja v na ra vi 2,11 2,80 2,46 2 sezo ne obrav na va le tri izjem no pomemb ne teme pod skup - Dr sa nje Alp ski zim ski špor ti 2,11 2,60 2,36 3 nim ime nom »meh ke polet ne počit ni ce«: zdrav je, mobil - Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,11 2,40 2,26 9 nost in gastro no mi ja. Na teh stva reh bo glav ni pou da rek Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni špor ti 2,11 2,40 2,26 5 pri nadalj njem stra teš kem načr to va nju in raz vo ju proi - Pre gled ni ca 3.3.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Renon/Rit ten. zvo dov. Zdrav je: da bi lah ko Renon/Rit ten uvr sti li med zdra vi - 3.3.3  Pri la go di tve ne stra te gi je liš ke desti na ci je, je po mne nju ude le žen cev potre ben visoka Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1 nadalj nji stra teš ki raz voj proi zvo dov. Ena izmed nalog je Tema delav ni ce: raz voj stra te gij in proi zvo dov. izbolj ša nje sode lo va nja med kme tijs tvom in turiz mom, folklora pohodništvo športna in festivali alpsko tekmovanja smučanje Na­men­in­cilji kar se obrav na va kot osno va za nadalj nje izbolj ša nje zdra - naravoslovne jezdenje zdravilišče drsanje srednja gorsko u ne poti č gastronomija kolesarjenje Po tra di ci ji je naj po memb nej ša polet na sezo na: ljud je ve ga nači na pre hra nje va nja turi stov in doma či nov. Prav ranljivost v vro či Bol zan ski doli ni že več let poz na jo Renon/Rit ten tako se pred vi de va raz voj obsež nih dejav no sti, ki vklju - kot polet no zdra vi liš ko desti na ci jo (ki ponu ja polet no ču je jo nad zo ro va no telo vad bo za kre pi tev zdrav ja. Da bi je ni/nizka osve ži tev). Zim ski turi zem je raz me ro ma šibek. Majh no lah ko Renon/Rit ten uvr sti li med zdra vi liš ke desti na ci je poletje vse sezone zima kategorija proizvoda smu čar sko sre diš če Cor no del Renon obi sku je jo doma - in desti na ci je »alp ske ga well nes sa«, bodo v pri hod nje nudi li Sli ka 3.3.5: Nabor turi stič nih proizvodov – Renon/Rit ten. či ni iz oko li ce Bol za na in dru ži ne. Pod neb ne spre mem - alp sko zdrav lje nje, kot so na pri mer kope li iz tra ve. Osnov - be so že nega tiv no vpli va le na zim ski turi zem, pro ge za ni pogoj je zaš či ta »zdra vil ne« pokra ji ne in zdra ve ga oko - tek na smu čeh pa so z niž jih nad mor skih višin že pre sta - lja na območ ju Renon/Rit ten. vi li na vrh območ ja Cor no del Renon. Ude le žen ci delav - Mo bil nost: območ je Renon/Rit ten je dostop no s so dob - ni ce želi jo ohra ni ti zim ski turi zem na območ ju Cor no no gon do lo viso ke zmog lji vo sti, ki vozi iz sre diš ča Bol za - del Renon, a obe nem pou dar ja jo, da bi se moral nadalj - na. Prav tako je na voljo zgo do vin ski tram vaj, ki pove zu je ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 50 m ri ze glav na nase lja na območ ju Renon/Rit ten z gon do lo, ki Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta stim za obe področ ji pogo sto neus pe šno, na pri mer zara - i tu vozi na Cor no del Renon. Pred nedav nim uve de na kar - t n De lež ni ki v tu riz mu in obči na bodo svo je delo nada lje - di pomanj ka nja med se boj ne ga razu me va nja. Mor da bo leo ti ca mobil no sti turi stom omo go ča poto va nje zno traj va li ob upo šte va nju opre de lje nih tem. V pri hod njih letih potre ben posred nik, ki bo struk tu ri ral in nad zo ro val pro - č p desti na ci je in po vsej Juž ni Tirol ski brez dodat nih stroš - jo bo tre ba nare di ti še veli ko za nadalj nji raz voj novih in ces, s po moč jo kate re ga se bosta obe sku pi ni uči li dru ga u kov. To bo turi ste spod bu di lo, da potu je jo brez avto mo - obsto je čih tem. Sode lo va nje med kme tijs tvom in turiz - od dru ge. vla dre bi la. Še bolj se bo torej izbolj šal avto bu sni pre voz in celo P mom je bilo na dru gih desti na ci jah kljub jasnim kori - raz po lož lji vost tak si jev. Da bi se območ je Renon/Rit ten še bolje pred sta vi lo kot desti na ci ja z meh ko mobil nost - jo, je v na čr tu jav na pro mo ci ja e-mo bil no sti. Ga stro no mi ja: nosil ci odlo či tev so pou da ri li, da jasnost in var nost posta ja ta lju dem vse pomemb nej ši. Regio nal - na kuhi nja in regio nal ni proi zvo di so ena izmed oblik odzi va na te zah te ve, hkra ti pa lah ko poma ga jo kre pi ti lokal ne in regio nal ne gos po dar ske cikle. Da se lah ko to območ je raz li ku je od sosed njih desti na cij, bodo raz vi te lokal ne spe cia li te te, kot so gove di na in jedi s su še ni mi hruš ka mi (ime no va ni mi Kloat ze). Oce­na Tu kaj pred stav lje na stra te gi ja je bila na desti na ci ji izde la - na pred nekaj mese ci. Od takrat so bili spre je ti prvi pomemb ni ukre pi za ure sni či tev zastav lje nih ciljev, kot je na pri mer uved ba kar ti ce mobil no sti, ki je ome nje na zgo raj. Sode lo va nje med obči no, turi stič no zve zo in ponud - ni ki sto ri tev pote ka zelo dobro. Stra teš ki načr to val ci so dolo či li osem delov nih sku pin, ki bodo v na sled njem mese cu inten ziv no dela le na stra teš kem raz vo ju proi zvo - artičrh dov. Tako lah ko oce nju je mo, da so mož no sti za ure sni či - . EB tev zastav lje nih ciljev zelo dobre. Sli ka 3.3.6: Alp ska sve ži na. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 51 3.4  Val gri senc he Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITC2 Val le d’Ao sta/Vallée d’Ao ste NUTS 3: ITC20 Val le d’Ao sta/Vallée d’Ao ste Po vr ši na: 113 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 188 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 1,6 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 1510 m/3660 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Val gri senc he iv arh (1660 m) VAA i sas ca; R Najb liž ji dostop na avto ce sto: Aosta (23 km) am . C Najb liž ja želez niš ka posta ja: Arvier (15 km) D Najb liž je med na rod no leta liš če: Tori no (147 km) Sli ka 3.4.1: Pano ram ski pogled na umet no jeze ro Val gri senc he. število postelj turistične nočitve 600 45.000 40.000 500 35.000 domača država 400 30.000 (brez domače regije) 25.000 Francija 300 domača regija 20.000 Nizozemska 200 15.000 Nemčija 10.000 Švica 100 5 0 . 00 druge evropske države druge države 0 0 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.4.2: Raz voj desti na ci je gle de na šte vi lo postelj v le tih Sli ka 3.4.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.4.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Val gri senc he. od 1980 do 2008 – Val gri senc he. v le tih od 1995 do 2008 – Val gri senc he. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 52 m ri ze 3.4.1  Swot ana li za 3.4.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov i tut n in pri la go di tve na prož nost leo Pred no sti Sla bo sti Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Val gri senc he 3,30, • Loka ci ja gle de na glav no doli no in najb liž ji več ji turi stič ni kraj: č p • Snež na ode ja ni zanes lji va (ni siste mov umet ne ga zasne že va nja); jo Gran Para di so, gor ska skup nost Val dig ne – Mon te Bian co; • noč na zaba va; kar pome ni, da je nad pov preč na, stop nje splo šne ran lji - u • lede nik Rui to; • ni uskla je ne pro mo ci je in izob li ko va nih pro mo cij skih stra te gij; vo sti pa se gib lje jo med 2,45 (lo kal ni proi zvo di) in 3,55 vla d • odlič na loka ci ja za heli ski; • malo zaseb nih turi stič nih ponud ni kov; re • polet no pohod niš tvo; P • ni jav ne ga pre vo za ob nede ljah in sto ri tev »na zah te vo«; (he li ski)25. Nabor turi stič nih proi zvo dov za Val gri senc he • nedo tak nje na div ja pokra ji na; • sta ri hote li in nasta ni tve ni objek ti; • pohod niš ke poti in kam pi; je moč no usmer jen v šport ne aktiv no sti ter zaje ma aktiv - • potre ba po vla ga nju v ob no vo nasta ni tve nih objek tov; • cenov no ugod ne dejav no sti za dru žin ski turi zem; • ni brez žič ne inter net ne pove za ve; no sti s po droč ja alp skih polet nih in zim skih špor tov in • mir na in tiha loka ci ja; • tra di ci ja, obrt in zna čil ni izdel ki (tka ni ne); • sla ba uskla je nost turi stič nih ponud ni kov; pohod niš tvo. Ran lji vi so raz lič nih turi stič ni proi zvo di, • ugod ne vre men ske razmere v zim ski sezo ni; • sla bo raz vit zim ski turi zem; • malo mla dih lokal nih turi stič nih pod jet ni kov; toda pri alp skih zim skih špor tih so opaz ne naj viš je stopnje • prist ni odno si med turi sti in lokal nim pre bi vals tvom (ni mno žič ne ga turiz ma); • sta ra nje pre bi vals tva in splo šno upa da nje šte vi la pre bi vals tva; ran lji vo sti in zato so te aktiv no sti tudi v naj več ji nevar - • umet no zasne že va nje; • ni mla dih dru žin zara di pomanj ka nja vrt cev in služb; • po ve če va nje obse ga polet ne ga turiz ma; • hlad na polet ja; no sti. • temat ski izle ti; • odda lje nost pri mar nih sto ri tev Val gri senc he je imel med leti 2002 in 2008 nega tiv no • orga ni za ci ja šport nih dogod kov; • kra tek obisk. • veli ko lokal nih dru štev in klu bov stop njo rasti BDP, kar je še pove ča lo nje go vo gos po darsko • ni šna ponud ba. ran lji vost. Šte vi lo postelj je med leto ma 2002 in 2008 Pri lož no sti Ne var no sti naglo naraš ča lo (71 %). Zara di kom bi na ci je veli ke turi - • Ure ja nje območ ja jezu; • Loka ci ja ne vklju ču je narod ne ga par ka Gran Para di so; • gor sko kole sar je nje »off-road«; • neza nes ljiv pri ho dek; stič ne inten ziv no sti in veli ke ga šte vi la zapo sle nih v tu riz - • šport na tek mo va nja in dejav no sti na viso ki rav ni; • pre vi so ki stroš ki pre bi va nja na loka ci ji (go ri vo in kur ja va); mu lah ko na tej desti na ci ji opa zi mo veli ko gos po dar sko • mre že nje obsto je čih virov; • razmere po ruši tvi jezu; • raz voj nišnih proi zvo dov; • skro men pri ho dek od turi stov; odvi snost od turiz ma. Indeks sta ro sti je 277,78 %, kar • mre že nje turi stič nih ponud ni kov in delež ni kov; • neu god na lega gle de na glav ne pro met ne pove za ve in več ja pome ni, da je druž ba sta ra in da se še naprej sta ra, kar • turi stič ne kme ti je; mesta; • konč na ure di tev in izbolj ša nje ponud be prog za tek na smu čeh; • lokal ni turi stič ni davek. pove ču je nje no stop njo druž be ne ran lji vo sti. • zame nja va žič nic; Val gri senc he ima niz ko prilagoditveno prož nost (2,29), • obli ko va nje in izde la va novih zna čil nih proi zvo dov; • ponov no ovred no te nje območ ja jezu; kar je pred vsem posle di ca gos po dar ske situa ci je na desti - • tuji vodi či in turi sti pom la di in pole ti (ši rok trg); na ci ji. Kljub temu delež ni ki meni jo, da bodo spre mem - • bolj ša zase de nost vikend hišic; • bolj še sode lo va nje z dru gi mi obči na mi; • boga ta sodob na kul tur na in umet niš ka dediš či na (ve li ko umet ni kov na loka ci ji). 25 Na voljo je bil izčr pen niz podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke Pre gled ni ca 3.4.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Val gri senc he. za 13 od 13 pa ra me trov. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 53 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost zem na delav ni cah Net Sy Mod, z ana li zo Swot in a pli ka - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda ci jo DSS/e-tool26, ki jo je raz vi la beneš ka Uni ver sità Cà He li ski Alp ski zim ski špor ti 3,30 3,80 3,55 10 Fos ca ri. Tur no smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 3,30 3,60 3,45 5 Tema dru ge delav ni ce: obli ko va nje stra te gij po meri za Šport na tek mo va nja Šport na tek mo va nja/do god ki 3,30 3,60 3,45 3 alp sko turi stič no desti na ci jo, ki so jo že pri za de le pod - Ple za nje Alp ski polet ni špor ti 3,30 3,40 3,35 4 neb ne spre mem be, in sicer na delav ni cah Net Sy Mod, Ro ko del ske delav ni ce Sta re šege in nava de 3,30 3,20 3,25 1 Via fer ra ta Te mat sko pohod niš tvo 3,30 3,00 3,15 2 z ana li zo Swot in a pli ka ci jo DSS/e-tool, ki so jo preizkusili Po hod niš tvo Po hod niš tvo/spre ho di 3,30 2,80 3,05 9 s podporo RAVA Env in RAVA Tour. Na ra vo slov ne učne poti Do ži vet ja v na ra vi 3,30 2,80 3,05 7 Na­men­in­cilji Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni špor ti 3,30 2,40 2,85 6 Po sa mez ne pri la go di tve ne stra te gi je so name nje ne urav - Lo kal ni proi zvo di Vr hun ske resta vra ci je 3,30 1,60 2,45 8 no te že nju turi stič nih sezon. Pred no sti pilot ne loka ci je so Pre gled ni ca 3.4.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Val gri senc he. nedo tak nje na nara va, lega, elit ni gosti ter ljud ska tra di - ci ja in obrt. Val gri senc he je tre nut no bolj usmer jen v po - be pri stra te gi ji lokal ne ga turiz ma, ki jih pov zro ča skrb let ni turi zem, zara di česar ni veli ko vla ganj v tu ri stič no visoka heliski zara di pod neb nih spre memb, ugod no vpli va le na nji ho - pano go. Obli ko va nje pri la go di tve nih stra te gij upo šte va športna turno športno tekmovanja rokodelske smučanje zavarovana plezanje vo orga ni za ci jo in da obsto je či pred pi si za zaš či to oko lja pod neb ne spre mem be in je usmer je no v re še va nje tega delavnice plezalna pot pohodništvo gorsko naravoslovne pozi tiv no vpli va jo na nove raz voj ne pro jek te. Vlo ga oko - prob le ma. kolesarjenje u ne poti č lokalni proizvodi ranljivost srednja lje vars tve nih in nevlad nih social nih orga ni za cij je bila Na druž be nem in gos po dar skem področ ju je namen pri - prav tako oce nje na pozi tiv no. la go di tve nih stra te gij pre pre či ti odse lje va nje s po de že lja s po moč jo traj nost nih reši tev, ki bi ustva ri le nova delov - je ni/nizka 3.4.3  Pri la go di tve ne stra te gi je na mesta. poletje vse sezone zima kategorija proizvoda Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 Pri la go di tve ne stra te gi je so name nje ne tudi izbolj ša nju Slika 3.4.5: Nabor turističnih proizvodov – Valgrisenche. Tema prve delav ni ce: obli ko va nje stra te gij pri la ga ja nja lokal ne ga in med kra jev ne ga jav ne ga pre vo za, s či mer bi na pod neb ne spre mem be in nji hov vpliv na alp ski turi - lah ko odgo vo ri li na pri ča ko va no rast turiz ma. 26 Več infor ma cij o a pli ka ci ji na splet ni stra ni pro jek ta. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 54 m ri ze Stra­te­gi­je proi zvo dov, kul tur ne ga turiz ma in traj nost ne mobil no - i tu Z upo ra bo ana li ze Swot in DSS/e-tool so lokal ni akter ji sti. Raz voj turiz ma bi lah ko postal združ ljiv z dol go roč - t nleo pred sta vi li pred lo ge za turi stič no pano go in gos po dar ski nim traj nost nim raz vo jem. č p raz voj območ ja, ki ga bodo v pri hod no sti pri za de le pod - Pro mo ci ja lokal nih izdel kov je nuj na za zago to vi tev nepo - jou neb ne spre mem be. sred ne ga pozi tiv ne ga učin ka na gos po dars tvo loka ci je: vla dre Opre de li li so tri vodil ne stra te gi je za raz voj turiz ma: prva pove ča nje obse ga elit ne ga šport ne ga turiz ma je ver jet no P je moč no usmer je na v pro mo ci jo šport nih dejav no sti (Val - naj bolj ša reši tev za vzpo sta vi tev kon kret nih učin kov na gri senc he: šport ni raj), dru ga v kul tur no ponud bo in tra - lokal ni sistem, obe nem pa bo ome ji lo odse lje va nje. di ci jo (Val gri senc he: pre pro sto čudo vi ta) in tret ja v dru ži no Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta (Val gri senc he: za vsa ko gar). De lež ni ki so obli ko va li nasled nje smer ni ce: Lo kal ni delež ni ki so pou da ri li pomemb nost bolj traj nost - • upo šte va nje pod neb nih spre memb kot pomemb ne ga nih vidi kov alp ske ga turiz ma (npr. nara vo, kul tu ro, gastro - dela turiz ma in regio nal ne ga načr to va nja; no mi jo in well ness) in pomen dobrih odno sov med • izbolj ša nje pro met ne ga siste ma za zago to vi tev učin ko - držav lja ni, zdru že nji in usta no va mi. vi te pove za ve tudi za turi stič ne potre be; Meh ke raz voj ne stra te gi je so bolj še od inten ziv nih, saj so • spod bu ja nje in izbolj ša nje ponud be regio nal nih turi - dol go roč no usmer je ne v traj nost ni raz voj in manj bre - stič nih dejav no sti. me ni jo oko lje. So de lu jo či so za pro jekt poka za li veli ko zani ma nje. Na Oce­na delav ni cah so orga ni za tor ji oza veš ča li o pod neb nih spre - Oprav lje na je bila pon de ri ra na oce na stra te gij na pod la - mem bah in omo go či li stik med delež ni ki. gi nasled njih para me trov: stroš ki okolj skih vpli vov na lokal no gos po dars tvo, vpli vi na turi zem, ino va ci je, vpliv na oko lje, izve dlji vost in traj nost ni vidi ki. Kot pred nost ni nalo gi sta bili izpo stav lje ni izbolj ša nje in inte gra ci ja ponud be turi stič nih dejav no sti. Raz voj smu - čiš ča bi moral pote ka ti vzpo red no s pro mo ci jo lokal nih | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 55 3.5  Zgor nje Posoč je Lo ka ci ja: Slo ve ni ja NUTS 2: SI02 Zahod na Slo ve ni ja NUTS 3: SI021 Goriš ka Po vr ši na: 941 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 19.700 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 21 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 109 m/2864 m Upravna središča in njihova nad mor ska viši na: Bovec (460 m), Koba rid (235 m), Tol min (201 m) . čjetoo S Najb liž ji dostop na avto ce sto: Nova Gori ca (40km od Tol - mi na) arčič, LTOn . Le Najb liž ji želez niš ki posta ji: Jese ni ce (68 km od Bov ca), M Sli ka 3.5.1: Most na Soči in Tol min – vstop v Zgor nje Posoč je. Most na Soči (7 km od Tol mi na) Najb liž je med na rod no leta liš če: Ljub lja na (92 km od Tol - število postelj turistične nočitve mi na) 5000 275.000 4500 250.000 4000 225.000 domača država 3500 200.000 Nemčija 175.000 3000 Avstrija 150.000 2500 Italija 125.000 Nizozemska 2000 100.000 Francija 1500 75.000 Združeno kraljestvo 1000 50.000 Švica 500 25.000 druge evropske države 0 0 druge države 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.5.2: Raz voj desti na ci je gle de na šte vi lo postelj v le tih Sli ka 3.5.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.5.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Zgor nje od 1970 do 2008 – Zgor nje Posoč je. v le tih od 1970 do 2008 – Zgor nje Posoč je. Posoč je. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 56 m ri ze 3.5.1  Swot ana li za 3.5.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov i tut n in pri la go di tve na prož nost leo Pred no sti Sla bo sti Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Zgor nje Posoč je • Sta rej še in hitro sta ra jo če pre bi vals tvo; č p • Na viso ko gor sko smu čiš če Kanin pod neb ne spre mem be jo z vi di ka pomanj ka nja sne ga bis tve no ne vpli va jo; • sla ba pro met na poveza nost z os ta lo Slo ve ni jo; 2,03 in je zato raz me ro ma niz ka, stop nje splo šne ran lji - u • pove za nost viso ko gor ske ga smu čiš ča smu čiš če Kanin • slab jav ni promet; vo sti pa se gib lje jo med 1,81 (lo kal ni proi zvo di) in 2,71 vla d z ita li jan skim smu čiš čem Sel la Nevea; • veli ka odvi snost od let ne sezo ne; re • zasta re lost smu čar ske infra struk tu re in neren ta bil no P • inten ziv na rast šte vi la pre no čišč; (alp sko smu ča nje/ja dral no padals tvo)27. Nabor turi stič - • polet na turi stič na sezo na izra zi to pre vla du je nad zim sko poslo va nje viso ko gor ske ga smu čiš ča Kanin; nih proi zvo dov je izjem no raz no lik in obse ga aktiv no sti turi stič no sezo no; • niz ka stop nja turi stič ne zase de no sti; • raz vi ti pro gra mi aktiv nih počit nic in špor tov v na ra vi • pomanj ka nje turi stič nih proi zvo dov za pri mer sla be ga s po droč ja alp skih polet nih in zim skih špor tov ter umet - vre me na; (vode, ribo lov, jadral no padals tvo); • sla ba komu ni ka ci ja in sode lo va nje med turi stič ni mi nost in kul tu ro, doži vet ja v na ra vi in vrhun ske resta - • raz vi ti pro gra mi incen ti ves za sku pi ne; delež ni ki na področ ju turiz ma in obči na mi ter med • boga ta in raz no vrst na flo ra; vraci je. Ran lji vi so raz lič ni turi stič ni proi zvo di, toda pri obči na mi zno traj desti na ci je; • zgo do vin ska dediš či na prve sve tov ne voj ne. • pomanj ka nje pro gra mov za posa mez ni ke; alp skih zim skih in polet nih špor tih (alp sko smu ča nje/ja - • osre do to če nje na vod ne špor te na reki Soči. dral no padals tvo) so opaz ne naj viš je stop nje ran lji vo sti in zato so te aktiv no sti tudi v naj več ji nevar no sti. Toda Pri lož no sti Ne var no sti • Inve sti tor s kon cep tom za smu čiš če Kanin in širi tev • Nera zu me va jo ča in neod ziv na raz voj na poli ti ka lokal nih v pri mer ja vi z dru gi mi regi ja mi je skup na ran lji vost raz - tam kajš njih smu čišč; skup no sti; me ro ma niz ka. • obči ni Tol min in Koba rid se mora ta aktiv ne je vklju či ti • spre mem ba vod ne ga reži ma reke Soče s pri to ki zara di v smu čiš če Kanin; kli mat skih spre memb in vpliv na vod ne špor te; Če prav je rast BDP zelo sta bil na (34 % od 2002 do • raz ši ri tev zim ske turi stič ne ponud be tudi čez mejo v Ita li jo; • naravne nesreče; 2008), so dru gi gos po dar ski para me tri oce nje ni kot bolj • z no vi mi turi stič ni mi proi zvo di napol ni ti praz ne turi stič ne • nevar nost, da bo raz voj turiz ma name sto na novih turi - kapa ci te te; stič nih proi zvo dih teme ljil le na novih turi stič nih ležiš čih. kri tič ni. Ljud je so mne nja, da se je v zad njih petih letih • inter pre ta tiv no vode nje po narav nih zna me ni to stih pove ča lo šte vi lo ekstrem nih gos po dar skih dogod kov, kot in zgo do vin ski dediš či ni; • pre nos dobrih izku šenj med lokal ni ma turi stič ni ma so ban kro ti in škan da li, in zato ne vedo, kaj lah ko pri - orga ni za cij ama zno traj desti na ci je. ča ku je jo v pri hod nje. Še en ran lji vi para me ter je indeks Pre gled ni ca 3.5.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Zgor nje Posoč je. sta ro sti v vi ši ni 162,21 %, kar kaže, da se druž ba hitro sta ra. Zgor nje Posoč je ima prilagoditveno prož nost v vi ši ni 2,85. Čeprav so splo šni nalož be ni pogo ji oce nje ni dokaj pozi - tiv no, so nalož be ni pogo ji za nove okoljske pro jek te oce - nje ni kot manj ugod ni. Kljub temu se zdi, da igra jo nevlad ne 27 Na voljo je bil izčr pen niz podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 13 od 13 pa ra me trov. orga ni za ci je pomemb no vlo go na desti na ci ji in ljud je se | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 57 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Tema prve delav ni ce: opre de li tev poten cial nih turi stič - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda nih proi zvo dov za Zgor nje Posoč je v lu či pri la go di tve Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,51 3,40 2,71 8 pod neb nim spre mem bam. Ja dral no padals tvo Alp ski polet ni špor ti 2,51 3,40 2,71 5 Tema dru ge delav ni ce: obli ko va nje podrob nih potencial - Vod ne aktiv no sti Splo šne šport ne aktiv no sti 2,03 3,20 2,61 10 nih turi stič nih proi zvo dov za Zgor nje Posoč je v lu či pri - Kul tur na dediš či na Umet nost in kul tu ra 2,51 3,00 2,51 6 la go di tve pod neb nim spre mem bam. Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,51 3,00 2,51 4 Po hod niš tvo Po hod niš tvo/spre ho di 2,51 2,80 2,41 9 Na­men­in­cilji Na ra vo slov ne učne poti Do ži vet ja v na ra vi 2,51 2,80 2,41 2 V Zgor njem Posoč ju polet na turi stič na sezo na izra zi to Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni špor ti 2,51 2,40 2,21 7 pre vla du je nad zim sko turi stič no sezo no. Odvi snost od Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,51 2,40 2,21 3 polet ne sezo ne bi lah ko diver zi fi ci ra li z us pe šnej šim delo - Lo kal ni proi zvo di Vr hun ske resta vra ci je 2,51 1,60 1,81 1 va njem viso ko gor ske ga smu čiš ča Kanin. Tega ne ogro ža - Pre gled ni ca 3.5.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Zgor nje Posoč je. jo kli mat ske spre mem be v smi slu pomanj ka nja sne ga, tem več nje go va zasta re la smu čar ska infra struk tu ra in zave da jo nevar no sti, ki so pove za ne s pod neb ni mi spre - perma nent no neren ta bil no poslo va nje. To se ni izbolj ša - visoka mem ba mi, tako da ven dar le obsta ja mož nost za pri la go - lo niti po čez mej ni smu čar ski pove za vi z ita li jan skim di tve ne ukre pe. Alter na ti ve za diver zi fi ka ci jo vklju ču je jo smu čiš čem Sel la Nevea. Polet na sezo na se mora od mno - folklora jadralno pohodništvo vodne in festivali padalstvo dejavnosti kulturna alpsko lokal ne in kuli na rič ne proi zvo de (lo kal ne roko del ske žič ne »raf ting mono kul tu re« na reki Soči nuj no usme ri ti dediščina smučanje naravoslovne ranljivost srednja u ne poti č gastronomija izdelke in lokal no kuhi njo) ter dejav no sti za turi ste, ki jih še v dru ge turi stič ne pro duk te. gorsko kolesarjenje lokalni proizvodi zani ma jo zgo do vin ski dogod ki (Mu zej prve sve tov ne vojne Stra­te­gi­je in zgo do vin ski spo me ni ki). Lo kal ni delež ni ki s po droč ja turiz ma so iden ti fi ci ra li je ni/nizka Obi sko val ci zatr ju je jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, 43 idej oz. ukre pov v šir šem smi slu, ki so s po seb nim poletje vse sezone zima kategorija proizvoda ki vpli va jo na nji hov izbor počit niš ke desti na ci je, širo ka ozi rom na pod neb ne spre mem be pomemb ne za raz voj Slika 3.5.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Zgor nje Posoč je. ponud ba dejav no sti in ekskur zij ter avten tič nost regi je. turi stič ne desti na ci je Zgor nje Posoč je. Pet ukre pov, ki so Stro kov nja ki daje jo stroš kom veli ko več ji pomen kot pa jih z me to do Nomi nal Group Tech ni que izbra li za nadalj - obi sko val ci te desti na ci je. nje delo so: Inter pre ta tiv no vode nje po narav ni in kul - tur ni dediš či ni, ter me, delav ni ce za izde la vo lokal nih 3.5.3  Pri la go di tve ne stra te gi je izdel kov, šole v na ra vi na zaba ven način ter nad grad nja Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 že obsto je če šport ne ponud be. Delež ni ki so dolo či li mož - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 58 m ri ze no sti nadalj nje ga raz vo ja turiz ma s po moč jo vpra šal ni - ci ja ma zno traj desti na ci je mora pre ra sti v so de lo va nje. i tu kov za upo ra bo siste ma za pod po ro odlo ča nju, ki ga je Dostav na žič ni ca na viso ko gor sko smu čiš če Kanin naj t nleo raz vi la beneš ka Uni ver sità Cà Fos ca ri. Pon de ri ra na oce - bo kot osnov na infra struk tu ra delež na red nih sub ven cij č p na stra te gij je bila nare je na na pod la gi para me trov, kot so s stra ni drža ve. jou gos po dar ski stroš ki z okolj ski mi vpli vi na lokal no gos po - vla dre dars tvo, vpli vi na turi stič ni sek tor, ino va ci je, vpliv na P oko lje, izve dlji vost in traj nost. Delež ni ki so podrob ne je dode la li pred log stra te gi je za raz voj inter pre ta tiv ne ga vode nja po narav ni in kul tur ni dediš či ni. Oce­na De lež ni ki se zave da jo, da lah ko kli mat ske spre mem be zara di poten cial ne ga vpli va na vod ni režim reke Soče, ki je pomem ben gene ra tor šport ne ga turiz ma v pri hod no - sti vpli va jo na turi stič no gos po dars tvo v de sti na ci ji. V se - da njo sti pa je potreb no naj prej oza ve sti ti dejs tvo, da turi zem ne teme lji zgolj na turi stič nih poste ljah, tem več tudi na turi stič nih pro duk tih. Ob naraš ča jo čem šte vi lu turi stič nih postelj je nuj no raz vi ja ti nove turi stič ne pro - duk te. Izziv za nadalj nje delo je ob kre pi tvi jadral ne ga padals tva in Poti miru v Po soč ju ure di tev jav ne ga pro - me ta zno traj desti na ci je, izo bra že va nje turi stič ne ga kadra, raz voj turi stič nih pro gra mov za mrtvo sezo no in defi ni - ci ja zim ske ponud be v do li ni. Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta Po goj za nadalj nje ure sni če va nje pri la go di tve nih stra te - gij je pre se či nera zu me va nje in neod ziv no raz voj no poli - artičrh ti ko lokal nih skup no sti. Kon ku ren ca med tre mi lokal ni mi . EB skup nost mi in dve ma lokal ni ma turi stič ni ma orga ni za - Sli ka 3.5.6: Pisa na jesen. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 59 3.6  Zugs pit ze-Kar wen del Lo ka ci ja: Nem či ja NUTS 2: DE21 Ober ba yern NUTS 3: DE216 Bad Tölz-Wol frats hau sen, DE21D Gar misch-Par ten kirc hen Po vr ši na: 49,38 km2 (Grai nau) + 654,8 km2 (re gi ja Kar - wen del) = 704,18 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 3589 (Grai nau) + 25.621 (re gi ja Kar - wen del) = 29.210 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 73 (Grai nau), 39 (re gi ja Kar - wen del) Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 680 m/2963 m. Uprav na sre diš ča in nji ho va nad mor ska viši na: Grai nau nh. E (758m), regi ja Kar wen del: Mitten wald (923m), Krün W (875 m), Wall gau (866 m), Koc hel a. See (Walc hen see) Sli ka 3.6.1: Pogled na Grai nau s se ve ro vz ho da, v ozad ju Zugs pit ze. (803 m), Jac he nau (800 m), Leng gries (680 m) število postelj turisti ne no č čitve 8000 1.400.000 7000 1.200.000 6000 1.000.000 5000 domača država 800.000 Severna Amerika 4000 600.000 Italija 3000 Nizozemska 400.000 2000 Združeno kraljestvo druge evropske države 1000 200.000 druge države 0 0 2000 2002 2004 2006 2008 2010 1990 1995 2000 2005 2010 leto Regija Karwendel Grainau regija Karwendel leto Grainau leto leto regija Karwendel poletje Grainau poletje regija Karwendel zima Grainau zima Sli ka 3.6.2: Raz voj desti na ci je gle de na šte vi lo postelj v le tih Sli ka 3.6.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.6.4: Pore klo vseh gostov v letu 2008 – Grai nau; Zugs pit ze- od 2000 do 2010 – Zugs pit ze-Kar wen del. v le tih od 1990 do 2010 – Zugs pit ze-Kar wen del. Kar wen del. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 60 m ri ze Najb liž ji dostop na avto ce sto: iz Grai nau-a: Esc hen lo he Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Inns bruck (63km od Grai - 3.6.2  Pri la go di tve ne stra te gi je i tut n (23 km), iz regi je Kar wen del: Großweil/Mur nau (22 km nau-a in 37 km od Mit ten wald-a), München (130 km od Pod pro jekt Grai nau leo do Koc hel/Walc hen see) Grai nau-a in 100 km od Leng gries-a) Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 7 č p jo Najb liž ja želez niš ka posta ja: želez niš ka pove za va teče skozi Teme delav nic: obli ko va nje pri la go di tve nih stra te gij, razvoj u celot no pilot no območ je 3.6.1  Swot ana li za alp ske ga narav ne ga doživ ljaj ske ga par ka. vla dreP Pred no sti Sla bo sti Pod pro jekt Kar wen del • Raz no li ka pokra ji na in neo kr nje na nara va; • Majh na smu čiš ča z ne za nes lji vo snež no ode jo zara di niz ke Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 5 • širo ka in raz no vrst na ponud ba šport nih turi stič nih nad mor ske viši ne (ve či na smu čišč na nad mor ski viši ni zani mi vo sti pole ti in pozi mi; prib liž no 800–1700 m); Teme delav nic: štu di ja izve dlji vo sti za narav ni park v regi ji • dobro raz vi ta mre ža prog za tek na smu čeh • neza nes lji va snež na ode ja na pro gah za tek na smu čeh; • neza dost na ponud ba kako vost ne nasta ni tve; Kar wen del. ter kole sar skih in pohod niš kih poti. • niz ka stop nja lokal nih ino va cij; • neu strez na infra struk tur na pove za va med obči na mi v re gi ji Kar wen del. Na­men­in­cilji Ve či na smu čišč in tekaš kih prog pilot ne loka ci je leži na Pri lož no sti Ne var no sti • Dol go roč ne pred no sti pod neb nih spre memb za raz li ko • Moč na kon ku ren ca bliž nje Tirol ske v Av stri ji; nad mor ski viši ni med 700 in 1800 me trov, zato bodo pod - od juž noe vrop skih desti na cij; • pod neb ne spre mem be bodo moč no vpli va le neb ne spre mem be nega tiv no vpli va le na pokri tost s snežno • stro kov no regio nal no sode lo va nje med obči na mi na zanes lji vost snež ne ode je na smu čiš čih z na me nom izva ja nja skup nih regio nal nih in turi stič nih in pro gah za tek na smu čeh. ode jo, kar bo ogro zi lo obstoj tra di cio nal nih zim skih špor - raz voj nih stra te gij (na pri mer v ob li ki nadre gio nal ne ga tov v re gi ji. Obči ne na pilot ni loka ci ji zato išče jo prilož - narav ne ga par ka); • raz voj zim skih/ce lo let nih turi stič nih proi zvo dov, nost za traj nost ni raz voj, s ka te rim bi si zago to vi le obstoj. neod vi snih od sne ga. Pogoj za uspe šen pri hod nji raz voj je celo let na turi stič na Pre gled ni ca 3.6.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Zugs pit ze-Kar wen del. ponud ba. Cilj je vzpo sta vi ti in obli ko va ti zani mi vo sti in proi zvo de, neod vi sne od let nih časov in pod neb ja, ter oza - veš ča ti o pod neb nih spre mem bah. Da bi ustre gli spre - me nje nim željam potro šni kov in obli ko va li novo ponud bo, bodo obsto je če narav no oko lje traj nost no raz vi ja li s pou - dar kom na raz vo ju sred stev za aktiv no doživ lja nje alpske - ga sve ta, name sto da bi neneh no spod bu ja li le tra di cio nal ne zim ske špor te. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 61 Stra­te­gi­je jo od tra di cio nal nih zim skih špor tov in se prib li žu je jo nič ne infra struk tu re in s tem uni če va nja nara ve. Novi V ob či ni Grai nau se ure ja alp ski narav ni doživ ljaj ski park aktiv ne mu doži vet ju alp ske nara ve in traj nost ne mu razvo - proi zvo di ponu ja jo celo let ne zani mi vo sti in so pri mer ni (Al pi ner Natu rer leb nis park), v ka te rem bodo pred stav - ju obsto je če ga narav ne ga oko lja. V sklo pu pro jek ta Clim - za oza veš ča nje o oko lju in pod neb nih spre mem bah ter lje ni tipič ni ele men ti alp ske nara ve in pokra ji ne v re gi ji Alp Tour se je poja vi la ide ja o vzpo sta vi tvi narav ne ga par ka tako lah ko pri po mo re jo k no ve mu razu me va nju prob le - Grai nau, na kate re je vpli va la lokal na kul tu ra, in pou - Baye risc her Kar wen del, ki bi pri po mo gel k traj nost ne - ma ti ke. dar je ne spre mem be oko lja sko zi čas (tudi gle de na pod - mu regio nal ne mu raz vo ju in vzpo sta vi tvi skup ne trženjske Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta neb ne spre mem be). Kon cept je sestav ljen iz več delov, mre že. V ok vi ru postop ne vzpo sta vi tve narav ne ga par ka Raz voj alp ske ga narav ne ga doživ ljaj ske ga par ka v ob či ni glav ni ele ment so učne poti (vključ no z uč no pot jo pod - je AFI v pr vem kora ku nare dil razi ska vo izve dlji vo sti Grai nau se bo po zaključ ku pro jek ta še nada lje val, saj je neb nih spre memb), v sklo pu kate rih bodo postav lje ne v so de lo va nju z lo kal ni mi delež ni ki, da bi ugo to vil potencia - sestav ljen iz raz lič nih ele men tov, ki jih ne bo mogo če infor ma cij ske toč ke in posta je z raz lič ni mi dejav nost mi, le in tve ga nja narav ne ga par ka v re gi ji. Na pod la gi rezul - izve sti do zaključ ka pro jek ta. Poleg tega bo tre ba veli ko ki bodo ponu ja le prak tič ne izkuš nje. Poleg učnih poti bo ta tov so se v dru gem kora ku obči ne odlo či le, da bodo sto ri ti tudi na področ ju trže nja, da bo pro jekt postal pri - park ponu jal raz sta vo, vode ne ogle de z us po sob lje ni mi nare di le načrt za narav ni park. Obli ko va nje raz voj ne ga ljub ljen. vod ni ki in splet no pred sta vi tev. Pose ben pou da rek je na načr ta v ok vi ru pro jek ta Clim Alp Tour bo zago to vi lo veli - Na pod la gi razi ska ve izve dlji vo sti in raz voj ni načrt se nago var ja nju raz lič nih cilj nih sku pin in na ponud bi sezon - ko pred po go jev za vzpo sta vi tev narav ne ga par ka. bodo obči ne v re gi ji Kar wen del odlo či le, ali bodo dokonč - skih izdel kov, ki so na voljo vse leto. Ustvar ja mo torej nov Oce­na no vzpo sta vi le narav ni park. Če se bodo zanj odlo či le, celo let ni izde lek, ki bo ponu jal doži vet ja in infor ma ci je Stra te gi je, izbra ne za pilot no desti na ci jo Zugs pit ze-Karwen - bodo nare di le nadalj nje načr te za ure di tev narav ne ga o na ra vi ter hkra ti pove čal oza veš če nost o pod neb nih del, teme lji jo na obli ko va nju novih proi zvo dov, neodvisnih par ka. spre mem bah. od pod neb ja in sne ga, in se odda lju je jo od tra di cio nalnih V re gi ji Kar wen del šest občin – Mit ten wald, Krün, Wall - šport no usmer je nih zim skih zani mi vo sti. Oba pri sto pa gau, Koc hel am See, Jac he nau in Leng gries – že nekaj traj nost no izbolj šu je ta oko lje in se osre do to ča ta na aktivno časa razi sku je pri lož no sti za zago to vi tev traj nost ne ga raz - doživ lja nje nara ve, tako da izko riš ča ta poten cia le naravnega vo ja. Pou da rek je na stra te gi jah, ki se vse bolj odda lju je - oko lja in hkra ti ne zah te va ta vzpo sta vi tve obsež ne teh - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 62 3.7  Comu nità Mon ta na Alto Tana ro Ceba no Monre ga le se Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITC1 Pie mon te NUTS 3: ITC16 Cuneo Po vr ši na: 646 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 19.493 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 31 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 302 m/2634 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Ceva (386 m) m Najb liž ji dostop na avto ce sto: Ceva ri ze Najb liž ja želez niš ka posta ja: Ceva i tut n Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Cuneo (51 km), Tori no le lo ssati eC . Fo (126 km) M Sli ka 3.7.1: Pogled na Ligur ske Alpe z meje med Pie mon tom in Ligu ri jo. število postelj turistične nočitve 2400 100.000 90.000 2200 80.000 2000 70.000 domača država Francija 1800 60.000 50.000 Nemčija 1600 40.000 Afrika in Bližnji vzhod nekdanja Sovjetska zveza 1400 30.000 Nizozemska 20.000 1200 druge evropske države 10.000 druge države 1000 0 1990 1995 2000 2005 2010 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.7.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1990 Sli ka 3.7.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.7.4: Pore klo vseh gostov leta 2008 – Comu nità Mon ta na. do 2008 – Comu nità Mon ta na. v le tih od 1990 do 2008 – Comu nità Mon ta na. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 63 3.7.1  Swot ana li za Pred no sti Sla bo sti • Pri sot nost bliž njih regio nal nih narav nih par kov (Park v zgor njem delu dolin Pesio in Tana ro ter • Sla ba koor di na ci ja in frag men ta ci ja gos po dar skih akter jev; Narav ni park v Li gur skih Alpah) ter veli ko vars tve nih obmo čij Natu ra 2000 v bli ži ni smu čiš ča; • zapuš ča nje veli ke ga dela kme tij skih zem ljišč in polje del skih obmo čij, še zla sti v go rah • pri sot nost več jih obmo čij z mor fo lo gi jo in izpo stav lje nost jo son cu, ki sta ustrez ni tako za alp sko • ran lji vost območ ja v po ve za vi s hi dro loš ko in geo loš ko nesta bil nost jo ter ved no slab šim kot tudi za nor dij sko smu ča nje; vzdr že va njem oko lja; • pri sot nost obmo čij z oko ljem, pri mer nim za zim ske in polet ne špor te; • obi ski turi stov se osre do to ča jo na kraj ša obdob ja v letu; • Pri sot nost zgo do vin ske gor ske želez niš ke pove za ve, ki se še ved no upo rab lja na celot nem • le malo pri lož no sti za nadalj nji raz voj; območ ju zgor nje ga dela doli ne Tana ro; • pomanj ka nje pobud, ki so usmer je ne h kre pi tvi siner gij med akter ji na tem območ ju, • poten cial na dostop nost več jih gra vi ta cij skih obmo čij (To ri no, Cuneo, zahod na Ligu ri ja); vključ no s sou de lež bo pri odlo ča nju; • poten cial ne pokra ji ne in objek ti (me sta in vasi), ki so bili pove či ni zapuš če ni, pred stav lja jo • sla bo trže nje; nove pri lož no sti za turi zem; • na tem območ ju se je zapr lo več hote lov in turi stič ni trg ni zado sti močan; • turi stič ne pri lož no sti pozi mi (smu ča nje) in pole ti (spre ha ja nje, pokra ji na); • raz pa da jo če, zapuš če ne stav be in objek ti v oko li ci smu čar skih postaj pred stav lja jo • kako vost pode žel ske pokra ji ne; nevar nost za oko lje; • pri sot nost zdra vi lišč in ter mal nih vrel cev; • slab sistem jav ne ga pre vo za • dobro ohra nje no narav no oko lje in pokra ji na, ki ju ozna ču je sožit je med člo ve kom in nara vo. • sla ba pro mo ci ja območ ja in nje go vih zna čil no sti zunaj nje go vih meja. Pri lož no sti Ne var no sti • Poten cial za raz voj kme tijs tva in goz dars tva kot gonil ne sile za pro mo ci jo novih oblik traj nost ne ga • Zmanj še va nje pome na pokra ji ne in okolj skih zna čil no sti, vzpo red no z ni ža njem kako vo sti gos po dar ske ga raz vo ja z vpli vom na turi zem in lokal no skup nost; živ lje nja in pri vlač no sti za turi ste; • »vpliv imi dža«, ki ga ponu ja bli ži na raz lič nih par kov (Na rav ni park v Pri mor skih Alpah, zgor njih • izgu ba stro kov ne ga poz na va nja in zna nja, pove za ne ga s tra di cio nal ni mi proi zvo di in pro ce si; delih dolin Pesio in Tana ro, Ligur skih Alpah ter Narod ni park Mer can tour); • izčr pa nje člo veš kih virov (za ra di sta ra nja in migra cij v ur ba na oko lja), še zla sti na gor skih • traj nost ni turi zem z majh nim vpli vom (glej želez ni co Ceva-Or mea, ki slu ži pre bi val cem narav ne ga območ jih, kar pov zro ča opuš ča nje služb v kme tijs tvu in goz dars tvu; par ka v zgor njem delu dolin Pesio in Tana ro ter v na rav nem par ku v Li gur skih Alpah, in sicer • pomanj ka nje zave sti lokal ne upra ve ter šir še lokal ne skup no sti o okolj skih in pode žel skih s po sta ja ma Ormea in Gares sio); vred no tah; • pro mo ci ja turiz ma, ki teme lji na oko lju in nara vi; • kri tič ni raz voj cest, avto cest ne infra struk tu re in ener get skih pro jek tov (in du strij ske vetr ne • zim ske aktiv no sti, kot je »tu ri zem z majh nim vpli vom«, še zla sti za smu čar ske ture in hojo elek trar ne, proi zvod nja bio ma se, itd.) na tem območ ju brez popol ne ana li ze mož nih stroš kov po sne gu na celot nem makroob moč ju Ligur skih in Pri mor skih Alp; vpli va na oko lje in druž bo; • obsto je če smu čar ske posta je (Ga res sio 2000 in Vio la St. Gree) kot »eko posta je« zno traj več je ga • pre majh na upo ra ba ozi ro ma opuš ča nje upo ra be lokal nih turi stič nih virov, kot je zdra vi liš če narav ne ga in zaš či te ne ga narav ne ga območ ja; na območ ju Gares sia ozi ro ma veli ko hote lov, ki so sedaj zapr ti; • ohra ni tev biot ske raz no vrst no sti in tra di cio nal nih pro ce sov, ki ustvar ja jo kon ku renč no pred nost • ran lji vost območ ja, ki je pove za na s hi dro geo loš ko nesta bil nost jo, ki jo sprem lja ved no za lokal no gos po dars tvo; slab ša skrb za oko lje; • lokal na kme tij ska proi zvod nja in trž ni ce s kraj šo oskr bo val no veri go; • sta ra nje pre bi vals tva in vses plo šno slab ša nje demo graf ske struk tu re; • usme ri tve in stra te gi je, ki lah ko zadost no pro mo vi ra jo in šči ti jo doli ne in gre be ne med Pie - • neza dost no vla ga nje v po de žel ski in kme tij ski sek tor; mon tom in Ligu ri jo (alp sko-ape nin ski bio loš ki kori dor) z us trez ni mi načr to val ni mi meha niz mi, • pomanj ka nje pobud in pre da nih člo veš kih virov v ob či nah, ki bi bili osre do to če ni na kre pi tev ki pove zu je jo nove raz voj ne pro jek te v ener gij skih sek tor jih (in du strij ske vetr ne elek trar ne, siner gij med akter ji na tem območ ju, vključ no s sou de lež bo pri odlo ča nju; proi zvod nja bio ma se, itd.) in infra struk tu ro (nove ceste, želez ni ce, itd.) z raz vo jem pode že lja, • nera zu me va nje, da je turi zem gos po dar ska pri lož nost za to območ je. polje dels tvom in turiz mom, ob tem pa ome ju je jo nji hov vpliv na pokra ji no in oko lje. Pre gled ni ca 3.7.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Comu nità Mon ta na. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 64 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Gos po dar ski para me tri so sta bil ni, izje ma je le šte vi lo postelj, destinacije proizvoda ranljivost proizvoda ki je od leta 2002 do leta 2008 upad lo za 6 %. Naj bolj Tur no smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,55 3,60 3,08 8 ran lji vi para me tri so pove za ni z druž be ni mi in okolj ski - Šport na tek mo va nja Šport na tek mo va nja/do god ki 2,55 3,60 3,08 1 mi vidi ki. Stop nja okolj ske ran lji vo sti v vi ši ni 4,5 kaže, Ple za nje Alp ski polet ni špor ti 2,55 3,40 2,98 5 da je desti na ci ja ran lji va v po ve za vi s ko li či no zapad le ga Kul tur na dediš či na Umet nost in kul tu ra 2,55 3,00 2,78 6 sne ga, pov preč ni mi tem pe ra tu ra mi, nad mor sko viši no Zdra vi liš ča Well ness/to pli ce/zdrav je 2,55 3,00 2,78 4 Po hod niš tvo Po hod niš tvo/spre ho di 2,55 2,80 2,68 10 smu čišč, geo graf sko lego in topo gra fi jo. Pogoste narav ne Na ra vo slov ne učne poti Do ži vet ja v na ra vi 2,55 2,80 2,68 9 nesre če to ran lji vost samo še pove ča jo. Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,55 2,40 2,48 3 Co mu nità Mon ta na ima prilagoditveno prož nost, ki je Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni špor ti 2,55 2,40 2,48 2 neko li ko pod pov preč jem (2,90). Kljub temu zave da nje Lo kal ni proi zvo di Vr hun ske resta vra ci je 2,55 1,60 2,08 7 o ne var no sti zara di pod neb nih spre memb, pri ča ko va ne m Pre gled ni ca 3.7.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Comu nità Mon ta na. ugod no sti, ki izvi ra jo iz spre memb stra te gij zara di pod - ri ze neb nih spre memb, zau pa nje v do bre nalož be ne pogo je i tut n 3.7.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in mne nje, da obsta ja jo ustrez ne alter na ti ve za raz voj turiz - le loe visoka in pri la go di tve na prož nost ma, kaže jo poten cial za pri la go di tev. C pohodništvo Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Comu nità Mon - Tako obi sko val ci kot delež ni ki meni jo, da so kako vost športna turno športno tekmovanja kulturna smučanje plezanje dediščina Health zdravilišče ta na 2,55, kar pome ni, da je dokaj niz ka, stop nje splo šne sto ri tev, raz no li kost dejav no sti in ekskur zij ter gosto ljub - spa gorsko kolesarjenjenaravoslovne gastronomija ranljivost srednja u ne poti č ran lji vo sti pa se gib lje jo med 2,08 (lo kal ni proi zvo di) in nost in dobro srč na dobro doš li ca zelo pomemb ni dejav - lokalni proizvodi 3,08 (tur no smu ča nje/šport na tek mo va nja).28 Nabor turi - ni ki, ki vpli va jo na izbor počit niš ke desti na ci je. Pomen stič nih proi zvo dov za Comu nità Mon ta na je izjem no raz - stroš kov obi sko val ci in delež ni ki oce nju je jo raz lič no. je ni/nizka no lik, osre do to ča pa se na alp ske polet ne in zim ske špor te. Podob no kot pri dru gih desti na ci jah delež ni ki obi čaj no poletje vse sezone zima kategorija proizvoda Ran lji vi so raz lič ni turi stič ni proi zvo di, toda pri alp skih pre ce nju je jo pomen stroš kov. Sli ka 3.7.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Comu nità Mon ta na. šport nih aktiv no stih so opaz ne naj viš je rav ni ran lji vo sti in zato so te aktiv no sti tudi v naj več ji nevar no sti. 28 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 11 od 13 pa ra me trov. 29 Velja tudi za Entrac que. (stran 66) | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 65 3.7.3  Pri la go di tve ne stra te gi je29 va nje stra te gij izbolj ša nja in raz vo ja ob pod neb nih spre - nje ne pod neb ne razmere, gos po dar sko rast in raz voj turiz - Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 mem bah. Naj bolj zani mi ve rezul ta te so pred sta vi li na ma. Stal ni odbor ponud ni kov, ki sode lu je pri uprav lja - Tema prve delav ni ce: pred sta vi tev prve ga sklo pa podatkov, delav ni ci o mož no stih oza veš ča nja o gor skem turiz mu nju splet ne stra ni in dru gih skup nih pobud, bo obo ga til raz pra va in opre de li tev kri tič nih točk zim ske ga in polet - (EASW), ki je pote ka la v Cevi v so de lo va nju s Sve tov nim turi stič no ponud bo in izbolj šal oza veš če nost o no tra njem ne ga turiz ma in glav nih pri lož no sti. skla dom za nara vo. To je bil glav ni inte rak tiv ni dogo dek, poten cia lu lokal ne ga turi stič ne ga siste ma na rav ni doli ne. Tema dru ge delav ni ce: delav ni ca o mož no stih oza veš ča - sode lu jo či pa so priš li z obeh pilot nih loka cij. Delav ni ca je Sode lo va nje stro kov nja kov in obla sti v od bo ru omo go ča nja o gor skem turiz mu (EASW) »360° pogled na gor ski bila pri lož nost za sode lo va nje in izme nja vo izku šenj med oce nje va nje lokal nih posle dic pod neb nih spre memb in turi zem: stra te gi je v ča su spre memb« (v so de lo va nju s Sve - obe ma loka ci ja ma. Ob zaključ ku delav ni ce so šti ri več de - odlo ča nje o iz va ja nju pri mer nih pri la go di tve nih ukre pov, tov nim skla dom za nara vo). lež niš ke sku pi ne pred la ga le pet mož nih pro jek tov. V za - pri čemer se zana ša jo na pod po ro veli ke ga šte vi la lokal nih Na­men­in­cilji ključ ni raz pra vi so opre de li li tudi nekaj skup nih točk. delež ni kov in stro kov nja kov ter sta len dotok novih infor - Teme, ki jih je tre ba upo šte va ti pri stra te gi jah za Piemon - Tako je za območje Comunità Montana nasta la tudi skup - ma cij v so de lo va nju z gor sko skup nost jo. te, smo opre de li li s po moč jo raz lič nih metod, ki so obrav - na turi stič na splet na stran. To območ je je bilo namreč Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta na va le pov pra še va nje (de lav ni ca o mož no stih oza veš ča nja opre de lje no kot tisto, ki ima naj slab šo turi stič no ponud - De jav ni ki uspe ha so: smo tr na usta no vi tev stal ne ga odbo - o gor skem turiz mu, cilj ne sku pi ne, vpra šal ni ki) in ponud - bo, med tem ko je Entrac que z več zor nih kotov pri mer ra ponud ni kov, orga ni za ci ja izo bra že vanj za lokal ne pre - bo (ana li za loka ci je in zbi ra nje repre zen ta tiv nih podat - naj bolj še prak se. Splet no stran še ved no obli ku je jo. Njen bi val ce o tu riz mu in pod neb ju ter poso dab lja nje splet ne kov). Tako smo dobi li pre gled nad potre ba mi, tre nut nim namen je na jasen in zani miv način pred sta vi ti mož no sti stra ni, da bi odse va la real no sta nje. Zani ma nje za upo - sta njem in poten cia lom loka cij. Ker je turi stič na ponudba za celo let ni turi zem v do li ni. Pod vods tvom Nacio nal ne ga rabo novih oro dij na lokal ni rav ni naraš ča. Z nji mi bi pre cej skrom na in nepri mer na, je glav ni cilj spod bu di ti zdru že nja gor skih skup no sti Pie mon te bo splet na stran lahko izbra li tiste poli ti ke, ki so sklad ne s po tre ba mi pri - spre mem be pri seda njem pri sto pu do turiz ma. Glav ni naj ver jet ne je pove za la cilj uskla di tve med lokal ni mi ponud - la ga ja nja. Rezultati pro jek ta in pri dob lje no zna nje bodo cilj je vzpo sta vi ti uprav lja nje na šir šem območ ju (vsaj na ni ki s pro mo ci jo več se zon ske ga turiz ma, pri čemer se ne pilotni lokaciji Comunità Montana omo go či li, da bolje rav ni doli ne), ki bi zaje ma lo več delež ni kov, kate rih dejav - bo ome ji la le na zim sko obdob je, kar je za območ je Ceve unov či lokal no ponud bo turi stič nih dejav no sti. Na dol - no sti je tre ba uskla di ti. Ti se mora jo ude le ži ti izo bra že - sicer velja lo v pre te klo sti. Obli ko va nje splet ne stra ni zah - gi rok bodo ime li gosti na voljo stro ko ven in zani miv vir vanj, na kate rih jim je tre ba pred sta vi ti nači ne, kako te va dejav no sode lo va nje delež ni kov s pi lot ne loka ci je (lo - infor ma cij, ki bo upo šte val regio nal ne pod neb ne spre - izbolj ša ti odpor nost lokal ne ga siste ma na pod neb je in nje - kal nih obla sti, nevlad nih orga ni za cij, turi stič nih ponud ni kov, mem be. go vo prož nost. razi sko val cev, ipd.). Stra­te­gi­je Oce­na Re zul ta ti vseh delav nic in sestan kov z obeh pilot nih loka - Iz bra na stra te gi ja zdru žu je cilje, pove za ne s po tre ba mi, cij (En trac que in Ceva-Ga res sio) so pomemb ni za obli ko - ki so zna čil ne za loka ci jo: ino va ci je, prož nost, spre me - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 66 3.8  Entrac que Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITC1 Pie mon te NUTS 3: ITC16 Cuneo Po vr ši na: 160 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 878 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 5 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 904 m/3297 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Entrac - que (904 m) m eu ri ze tracq Najb liž ji dostop na avto ce sto: Sant'Al ba no Stu ra (42 km) i tu n t n i E d le e Najb liž je želez niš ke posta je: Roc ca vio ne (14 km), Bor go n lo u e m C o San Dal maz zo (15 km), Cuneo (25 km) C Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Cuneo (43 km), Tori no Sli ka 3.8.1: Pogled iz zra ka na Entrac que. (140 km), Nica (141 km) število postelj turistične nočitve 1500 50.000 1400 45.000 1300 1200 40.000 1100 domača država 1000 35.000 Nizozemska 900 Francija 30.000 Nemčija 800 Severna Amerika 700 25.000 druge evropske države 600 500 20.000 1990 1995 2000 2005 2010 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto Sli ka 3.8.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1990 Sli ka 3.8.3: Celo let ne turi stič ne noči tve v le tih od 1990 Sli ka 3.8.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Entrac que. do 2008 – Entrac que. do 2008 – Entrac que. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 67 3.8.1  Swot ana li za Pred no sti Sla bo sti • Obsto je če kme tij ske proi zvod nih mreže; • Neza dost na ra ba goz dov in pašni kov; • veli ko pri vlač nih pokra jin in narav nih zna čil no sti, kar dokazuje tudi obstoj Regio nal ne ga narav - • neneh no zmanj še va nje šte vi la pre bi valcev v no tra njo sti doli ne; ne ga par ka Pri mor ske Alpe; • sta ra jo če se pre bi vals tvo; • ved no več ja dov zet nost za okolj ske in pode žel ske vred no te; • manj ša nje šte vi la lokal nih poslov nih sosesk v majh nih krajih; • splo šno raz šir jen sistem sto ri tev na pode že lju, ki obi sko val cem nudi gosto ljub nost, lokal ne • zna ten upad zapo sle no sti v kme tijs tvu kot glav ni dejav no sti ter uči nek tega, vključ no kme tij ske pri del ke in kako vost ne roč ne izdel ke; z okolj ski mi vpra ša nji; • raz me ro ma dobri odno si z ur ba ni mi sre diš či v Pie mon tu; • pri sot nost več jih obmo čij z mor fo lo gi jo in naklo ni pobo čij, ki so ustrez ni tako za alp sko kot tudi • pri sot nost turiz ma zgolj v kraj ših obdob jih med letom ter zna ten delež obi sko val cev, za nor dij sko smu ča nje; ki pri ha ja jo le na dnev ne izle te; • turi stič na območ ja, ki so pomemb na na regio nal ni rav ni, posle di ca tega pa je dokaj struk tu ri ran • ten den ca zmanj še va nja šte vi la služb v in du stri ji in v manj ših in sred nje veli kih pod jet jih; sistem turi stič ne name sti tve; • pomanj ka nje funk cio nal nih pove zav med turi stič ni mi sre diš či; • kre pi tev odno sov med pod jet ji in usta no va mi; • še ved no obsto je ča vses plo šna nag nje nost k in di vi dua liz mu v po slov nem vede nju; • moč na poraš če nost z goz do vi; • teža ve pri ustvar ja nju sta bil nih raz me rij med raz lič ni mi stran ka mi. • raz me ro ma veli ko šte vi lo pod je tij, ki delu je jo v raz lič nih gos po dar skih sek tor jih; • pri sot nost kako vost nih narav nih obmo čij, ki jih vodi jo raz lič ne insti tu ci je (par ki), obmo čij, ki so pri mer na za zim ske špor te, in zdra vi lišč; • še ved no splo šno raz šir je no priz na va nje kul tur nih kore nin in vred not; • znat na pri sot nost muze jev in objek tov, ki hra ni jo doku men ta ci jo. Pri lož no sti Ne var no sti • Okolj ska in pode žel ska dediš či na kot pomem ben dejav nik v pro ce su inte gri ra ne ga • Upad pome na oko lja, med dru gim zara di pro ce sa odse lje va nja s po de žel skih obmo čij; traj nost ne ga raz vo ja; • zmanj še va nje pome na goz dov in pašni kov, še zla sti zara di dom nev ne sla be dono sno sti • pove ča na dov zet nost splo šne jav ne upra ve ter lokal ne skup no sti za okolj ske vred no te; vzdr že va nja in izbolj šav ter isto ča sno niža nje kako vo sti živ lje nja ter pri vlač no sti za turi ste; • pove ča nje doda ne vred no sti okolj skih in narav nih virov kot pomemb nih dejav ni kov • vse bolj pri so ten trend kraj ših turi stič nih obi skov; traj nost ne ga in inte gri ra ne ga raz vo ja; • raz drob lje nost ponud be turi stič nih proi zvo dov in pro stor ska raz pr še nost raz lo gov za noči tve/ • slo ves, zara di kate re ga je vsaj na regio nal ni rav ni zim ski turi zem postal pomemb na gos po dar ska obi ske. Posle dič na pri sot nost v me di jih ne zado stu je za pro mo ci jo pra ve ga poten cia la tega pano ga (nor dij sko smu ča nje); območ ja; • raz me ro ma dina mi čen druž be ni kon tekst, ki je znak vital no sti, ki ni pri sot na na dru gih gor skih • slab ša nje notra njih odno sov zno traj lokal ne skup no sti, ki je na neka te rih območ jih, pove za no območ jih; tudi z ne sta bil nost jo demo graf ske struk tu re; • raz voj pode žel skih proi zvod nih dejav no sti, pove za nih z oko ljem in narav ni mi viri, ki so zna čil ni • teža ve v pro ce su ure sni če va nja skup nih name nov in izva ja nja skup nih stra te gij, gle de kate rih za to območ je; so se stri nja li raz lič ni druž be noe ko nom ski akter ji; • mož nost pove zo va nja neka te rih vidi kov lokal ne ga gos po dars tva (npr. turi zem, doma ča obrt, • vse več ja kon ku ren ca dru gih turi stič nih sre dišč s po dob ni mi turi stič ni mi dejav nost mi; kako vost ni kme tij ski pri del ki); • še ved no obsto je ča vses plo šna nag nje nost k in di vi dua liz mu v po slov nem vede nju. • veli ko raz voj nih pri lož no sti v tu ri stič ni indu stri ji, pri čemer je izho dišč na situa ci ja veli ko bolj ugod na kot situa ci je v dru gih alp skih doli nah; • izkuš nje pri uprav lja nju pro jek tov, ki vklju ču je jo naj raz lič nej še delež ni ke, tako jav ne kot zaseb ne (Te ri to rial ni pakt, Lea der, PTI, PISL, Inter reg); • raz voj pobud, ki so usmer je ne h kre pi tvi siner gij med akter ji na tem območ ju. Pre gled ni ca 3.8.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Entrac que. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 68 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Ra zen hitro sti, s ka te ro se raz vi ja turi stič na infra struk tu - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda ra, kaže jo vsi gos po dar ski para me tri pod pov preč no raven Tek na smu čeh Alp ski zim skišport 2,68 3,60 3,14 9 ran lji vo sti. Šte vi lo postelj se je v le tih 2002 do 2008 pove - Šport na tek mo va nja Šport na tek mo va nja/pri re di tve 2,68 3,60 3,14 6 ča lo za 64 %, kar je sicer pozi tiv no, ven dar je tre ba z nji - Alp sko smu ča nje Alp ski zim skišport 2,68 3,40 3,04 8 mi paz lji vo gos po da ri ti. Zara di raz me ro ma niz ke turi stič ne Šport no ple za nje Alp ski polet ni šport 2,68 3,40 3,04 1 inten ziv no sti (0,52) si mora ta turi stič na desti na ci ja neka - Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,68 3,00 2,84 7 Pla val ni baze ni Splo šna ponud ba špor tov 2,68 3,00 2,84 3 ko zago to vi ti, da se bodo inve sti ci je izpla ča le. Okolj ska v pro sto ru/na pro stem ran lji vost (za na ša nje na narav ne vire pri zim skih špor tih) Na ra vo slov ne učne poti Iz kus tvo nara ve 2,68 2,80 2,74 10 je oce nje na zelo viso ko. To dejs tvo je pri nadalj njem raz - Šport ni par ki Dru ge pro sto ča sne 2,68 2,60 2,64 4 vo ju turi stič ne desti na ci je tre ba na vsak način upo šte vati. aktiv no sti na pro stem Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,68 2,40 2,54 5 En trac que ima raz me ro ma viso ko pri la go di tve no prož - m Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,68 2,40 2,54 2 nost (3,54). Délež ni ki kaže jo pozi ti ven odnos do upo - ri ze šte va nja pod neb nih spre memb v pro ce su raz vi ja nja i tu Pre gled ni ca: 3.8.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Entrac que. t n turi stič ne desti na ci je. Mne nja so, da bi nji ho ve orga ni za - le loe 3.8.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov ci je lah ko ime le kori sti od spre memb v stra te gi ji, ki nasta - C visoka in pri la go di tve na prož nost ja jo zara di težav s pod neb ni mi spre mem ba mi. Pre pri ča ni alpsko smučanje športna folklora in festivali tekmovanja Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Entrac que je oce nje na so, da so raz me re za inve sti ci je v nove okoljske pro jek te športno plezanje tek na smučeh plavalni športni bazeni z 2,68, kar pome ni, da je raz me ro ma niz ka, rav ni skup - ugod ne, in tudi obi sko val ci ugo tav lja jo, da daje spo što - parki gorsko kolesarjenje gastronomija ranljivost srednja naravoslovne učne poti nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 2,54 (gor sko kole sar je nje) va nje oko lja pose ben pou da rek dejav no stim, ki jih ponu - do 3,14 (tek na smu čeh/šport na tek mo va nja).30 Sez nam ja turi stič na desti na ci ja. Kot pomemb ne alter na ti ve pri proi zvo dov v En trac que-u je moč no usmer jen v šport. Ob raz vo ju turiz ma so bili ome nje ni hote lir ski sek tor, kmeč - je ni/nizka pri mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa ki turi zem (po čit ni ce na kme ti jah in v ko čah), pa tudi poletje vse sezone zima kategorija proizvoda alp ske zim sko-šport ne dejav no sti dose gajo naj viš je rav ni želja, da se vpe lje jo šport na tek mo va nja za mla di no in Sli ka 3.8.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Entrac que. ran lji vo sti, in so zato naj bolj tve ga ne. otro ke. 30 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 10 od 13 pa ra me trov. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 69 Kot naj po memb nej še fak tor je, ki vpli va jo na nji ho vo izbi - ro počit niš ke desti na ci je, so (stro kov nja ki in obi sko val ci ena ko) oce ni li kako vost sto ri tev ter raz no li kost aktiv no sti in pestrost izle tov. 3.8.3  Pri la go di tve ne stra te gi je31, Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 Tema prve delav ni ce: zim ski turi zem na pilot ni loka ci ji Entrac que: »Sneg in zim ski turi zem: kak šni so obe ti za pri hod nost?« Tema dru ge delav ni ce: mož no sti oza veš ča nja o gor skem turiz mu (EASW) »360° pogled na gor ski turi zem: stra te - gi je v ča su spre memb« (v so de lo va nju s WWF). eu trac qni E ità d nu moC 31 Glej poglav je 3.7.3: Pri la go di tve ne stra te gi je za pilot no območ je Comu nità Mon ta na. Sli ka 3.8.6: Entrac que pozi mi. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 70 3.9  Hei di land/Pi zol bah nen Lo ka ci ja: Švi ca NUTS 2: CH05 Ostsch weiz NUTS 3: CH055 St. Gal len Po vr ši na: 676 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 49.660 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 73,5 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 400 m/3056 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Sar gans (480 m) m ri ze G Najb liž ji dostop na avto ce sto: avto ce ste se vije jo sko zi i tu An t n en celot no pilot no regi jo le ah lo lb eC izo Najb liž ja želez niš ka posta ja: želez niš ke lini je se vije jo sko zi P celot no pilot no regi jo Sli ka 3.9.1: Pogled na čudo vi to pohod niš ko pot – »pot petih jezer« – pod vrhom »Pi zol«, na kate re ga se lah ko povzp ne te v or ga ni za ci ji Pizol bah nen. Najb liž je med na rod no leta liš če: Zürich (85 km) število postelj turistične nočitve 6000 600.000 5500 500.000 5000 domača država 400.000 4500 Nemčija 4000 300.000 Severna Amerika Italija 3500 200.000 Združeno kraljestvo 3000 Avstrija 100.000 druge evropske države 2500 druge države 2000 0 1990 1995 2000 2005 2010 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.9.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1995 Sli ka 3.9.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.9.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Hei di land/ do 2008 – Hei di land/Pi zol bah nen. v le tih od 1995 do 2008 – Hei di land/Pi zol bah nen. Pi zol bah nen. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 71 3.9.1  Swot ana li za 3.9.2  Pri la go di tve ne stra te gi je Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 3 Pred no sti Sla bo sti Tema prve delav ni ce: infor ma ci je o pro jek tu Clim Alp - • Raz me ro ma dober izho dišč ni polo žaj (pou da rek na • Obli ko va ti je tre ba novo stra te gi jo raz vo ja desti na ci je; polet nem turiz mu, dobra raz ve ja nost ponud be); • sode lo va nje med delež ni ki pod vods tvom pri stoj nih Tour, izho dišč nem polo ža ju regi je z vi di ka pod neb nih • lega v bli ži ni Züric ha (enod nev ni izle ti) in Graubünde na orga nov neka te rih desti na ci ji je še ved no pre šib ko; spre memb, obli ko va nje potreb in ciljev na regio nal ni (naj več je švi car ske turi stič ne regi je); • šib ke lokal ne pobu de za izved bo pro jek tov; • dober jav ni pre voz v pri mer ja vi s po dob ni mi desti na ci ja mi • ozaveščenost je še ved no pre niz ka; rav ni. v med na rod nem pro sto ru; • sla bo sti v pri mer ja vi s kon ku ren ti (npr. Vorarl berg) Tema dru ge delav ni ce: opre de li tev jasnih podro čij delo - • upo šte va nje pod neb nih tve ganj pri pro stor skem z vi di ka cen in bli ži ne velikih urbanih središč v juž ni načr to va nju; Nem či ji. va nja, izbor pri sto pov za dose go reši tev. • pri prav lje nost na sode lo va nje in zave da nje nje go ve pomemb no sti; Tema tret je delav ni ce: poskus opre de li tve in obli ko va nja • finanč no moč ni turi stič ni part ner ji; pro jek tov na pod la gi opre de lje nih podro čij delo va nja. • raz me ro ma viso ka raven občut lji vo sti delež ni kov. Na­men­in­cilji Pri lož no sti Ne var no sti Na men je opre de li ti izho dišč ni polo žaj desti na ci je, predvsem • Kre pi tev celo let ne ga turiz ma; • Potreb ne so veli ke nalož be, kar pa je tež ko ure snič lji vo; • raz ši ri tev turi stič ne ponud be na niž jih legah (po le ti pa nje ne pred no sti in poseb no sti. Na tej pod la gi želi jo • kon ku ren ca; in pozi mi, npr. well ness cen ter v Bad Raga zu); • zmanj še va nje pome na manj ših smu čar skih sre dišč obli ko va ti stra te gi jo, s ka te ro bi turi zem ostal zani mi va in • zgoš če va nje dono sne zim ske šport ne infra struk tu re na niž jih legah. in obmo čij z za go tov lje nim sne gom; kon ku renč na pano ga tudi v ča su pod neb nih spre memb. • utr di tev desti na ci je ter nje nih turi stič nih proi zvo dov Stra te gi je za Pizol bah nen in dru ge ponud ni ke turi stič nih in sto ri tev; • pou da rek na pred no stih regi je ter na pod neb no sto ri tev bodo del raz voj ne stra te gi je za Hei di land. pomemb nih in traj nost nih turi stič nih pri lož no stih; Stra­te­gi­je • mož nost pro mo vi ra nja traj nost nih proi zvo dov, pove za nih s švi car skim tek ton skim območ jem Sar do na, ki je uvrš če no De sti na ci ja Hei di land ima raz me ro ma dober izho dišč ni na Unes cov sez nam sve tov ne dediš či ne, in mobil nost jo na člo veš ki pogon. polo žaj za pri la ga ja nje na pod neb ne spre mem be zah va - lju joč že zdaj dobro raz vi te mu polet ne mu turiz mu v re - Pre gled ni ca 3.9.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Hei di land/Pi zol bah nen. gi ji. Ta je pomemb na enod nev na turi stič na desti na ci ja za pre bi val ce šir še ga območ ja Züric ha. Turi stič na ponud ba je obe nem tudi raz ve ja na in omo go ča raz lič ne nači ne pri la ga ja nja. Rezul tat je bila splo šna stra te gi ja, ki ima za izho diš če seda nje objek te in proi zvo de pa tudi pred no sti regi je. To pred vsem pome ni kre pi tev polet ne ga in celo - let ne ga turiz ma. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 72 Oce­na Raz voj ne stra te gi je so izve dlji ve, saj gra di jo na poseb nih zna čil no stih in pred no stih turi stič ne regi je ter sku ša jo naj ti eno ten pri stop zno traj raz voj ne stra te gi je za Hei di - land. Ure sni če va nje tega enot ne ga pri sto pa pa bo mor da težav no, saj gre za novej šo desti na ci jo, ki mor da še ni spo sob na v ce lo ti prev ze ti te vlo ge in posa mez nim ponud - ni kom sto ri tev ponu di ti zadost no pod po ro. Na dalj nji ukre pi na desti na ci ji po zaključ ku pro jek ta Stra te gi je in ukre pi, obli ko va ni na delav ni cah Clim Alp - Tour, so pri po mo gli k oza veš ča nju turi stič nih delež ni - m kov o pod neb nih spre mem bah, nji ho vih posle di cah in ri ze potreb ni pri la go di tvi. Na pod la gi teh infor ma cij so delež - i tut n ni ki z de sti na ci je Hei di land in ponud nik želez niš kih sto - le loe ri tev Pizol bah nen opre de li li raz lič ne sme ri vpli vov in C name ra va jo raz vi ti raz lič ne nove proi zvo de in pro jek te, ki so pomemb ni za pri la ga ja nje na pod neb ne spre mem - be in kate rih raz voj so na delav ni cah pod pr li. G Anen ahlb izoP Figure 3.9.5: Smučarski raj Pizolbahnen. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 73 3.10  Alta Puste ria/Hoch pu ster tal število postelj Lo ka ci ja: Ita li ja 15.000 NUTS 2: ITD1 Pro vin cia Auto no ma Bol za no/Bo zen (Tren - 14.500 ti no-Alto Adi ge/Südti rol) 14.000 NUTS 3: ITD10 Bol za no/Bo zen 13.500 13.000 Po vr ši na: 394 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 12.485 (leta 2008) 12.500 Šte vi lo pre bi val cev na km2: 32 12.0001990 1995 2000 2005 2010 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 1111 m/3139 m leto Sli ka 3.10.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1990 do 2010 – Alta puste ria/Hoch pu ster tal. Najb liž ji dostop na avto ce sto: Bres sa no ne/Bri xen (60 km) Najb liž ja želez niš ka posta ja: želez niš ki pro met v ce lot ni pilot ni regi ji Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Bol za no/Bo zen (107 km), Inns bruck (132 km), Vero na (173 km) turistične nočitve 2.000.000 1.800.000 ria 1.600.000 steu domača država 1.400.000 lta P Nemčija A 1.200.000 Avstrija 1.000.000 Švica 22% ri sti co 800.000 Tu Nizozemska r zio 600.000 Francija son 400.000 Združeno kraljestvo o r, C 200.000 druge evropske države e g druge države g 0 en 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 ö ch leto leto poletje zima . SM Sli ka 3.10.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.10.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Alta puste ria/ Sli ka 3.10.1: Pokra ji na na območju Tre Cime/Drei Zin nen. v le tih od 1970 do 2008 – Alta puste ria/Hoch pu ster tal. Hoch pu ster tal. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 74 3.10.1  Swot ana li za 3.10.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost Pred no sti Sla bo sti Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Alta Puste ria/Hoch pu - • Pomem ben delež obnov lji vih virov ener gi je na desti na ci ji; • Turi zem izven sezo ne še ni raz vit do svo je ga pol ne ga v Ita li ji je ta desti na ci ja dobro zna na po svo jih eko loš kih poten cia la; ster tal je oce nje na z 2,28, torej je niz ka, vre dno sti skup - stan dar dih; • na neka te rih pre de lih desti na ci je še ved no obsta ja jo nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 1,94 (lo kal ni proi zvo di) • zelo dobra infra struk tu ra za jav ni pre voz; teža ve z do stop nost jo kljub dobre mu siste mu jav ne ga • do zdaj na desti na ci ji ni bilo resnej ših težav s po manj ka - pre vo za. do 2,94 (tek na smu čeh/alp sko smu ča nje).32 Sez nam njem sne ga. V pri mer ja vi z dru gi mi desti na ci ja mi so tukaj proi zvo dov je raz no lik in zaje ma aktiv no sti s po droč ja snež ne pada vi ne zanes lji ve; • teh no lo gi je za umet no zasne že va nje so dobro raz vi te in alp skih polet nih in zim skih špor tov, vrhun ske resta vra ci - tem pe ra tu re še ved no omo go ča jo proi zvod njo sne ga. je, well ness, izkus tvo nara ve kot tudi umet nost in kul tu - ro. Ob pri mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov Pri lož no sti Ne var no sti pa alp ske šport ne ponud be kaže jo naj viš jo raven ran lji - • Eko loš ka občut lji vost desti na ci je se lah ko še bolj ogla šu je • Tež ko si je pred stav lja ti zim sko sezo no brez smu ča nja; m in posta ne odlo čil ni dejav nik, ki vpli va na izbi ro turi stov; • kon ku ren ca dru gih smu čar skih desti na cij na trgu; vo sti in so zato naj bolj tve ga ne. ri ze • neka te ri pre de li na tej desti na ci ji bi dobro izko ri sti li pod - • vse več ji stroš ki umet ne ga zasne že va nja; Od vi snost trga dela od turiz ma je pre cej viso ka (55 %). i tu neb ne spre mem be, saj obsta ja mož nost, da bo polet je • dina mi ka dam pinš ke ga niža nja cen na dru gih desti na ci jah t n posta lo milej še, kar bi pozi tiv no vpli va lo na polet ni turi zem. pred stav lja ogro ža kako vost ponu je nih dejav no sti. Poleg tega je tudi inten ziv nost turiz ma nad pov preč na, le loe kar pome ni, da je turi zem pre vla du jo ča dejav nost v re - C Pre gled ni ca 3.10.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Alta Puste ria/Hoch pu ster tal. giji. Indeks sta ro sti v re gi ji je 102,70 %, kar pome ni, da so v tej druž bi ena ko mer no zasto pa ne vse sta rost ne sku - pi ne. Pri la go di tve na prož nost je nad pov preč na (3,39). Pro da - ja kart pod je tij za uprav lja nje žič nic je veli ka, viso ka pa je tudi pov preč na dnev na pora ba. Prib liž no 37 % zemljišč je še ved no nera zvi tih in pred stav lja jo mož nost za nadalj - nji raz voj. Gost je izjav lja jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki vpli - va jo na nji ho vo izbi ro počit niš ke desti na ci je, kako vost sto - ri tev, lah ke trans port ne pove za ve, avten tič nost, pa tudi lokal na gastro no mi ja in lokal ni proi zvo di. 32 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 8 od 13 pa ra me trov. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 75 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Stra­te­gi­je destinacije proizvoda ranljivost proizvoda De lež ni ki in nosil ci odlo ča nja v tu riz mu bi radi območ - Tek na smu čeh Alp ski zim ski šport 2,28 3,60 2,94 5 je Alta Puste ria/Hoch pu ster tal raz vi li in obli ko va li v celo - Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,28 3,40 2,84 8 let no desti na ci jo za aktiv ne turi ste in dru ži ne. Na desti na ci ji Šport no ple za nje Alp ski zim ski šport 2,28 3,40 2,84 3 prav tako želi jo ustva ri ti osnov ne pogo je za rekrea ci jo Zdra vi liš ča Well ness/To pli ce/Zdrav je 2,28 3,00 2,64 9 v ti hem in mir nem oko lju. V na da lje va nju so opre de lje - Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,28 3,00 2,64 2 Po hod niš tvo Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 2,28 2,80 2,54 10 ni cilji za nadalj nji stra teš ki raz voj turi stič nih proi zvo dov Na ra vo slov ne učne poti Iz kus tvo nara ve 2,28 2,80 2,54 7 in sto ri tev. Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,28 2,40 2,34 6 Za aktiv ne turi ste: proi zvo di za aktiv ne turi ste se bodo Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,28 2,40 2,34 4 raz vi li tako za zim ski kot polet ni turi zem. Pozi mi se bo Lo kal ni proi zvo di Vr hun ske resta vra ci je 2,28 1,60 1,94 1 vzdr že val in raz vi jal tra di cio nal ni in pre vla du jo či proi - Pre gled ni ca 3.10.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Alta Puste ria/Hoch pu ster tal. zvod – alp sko smu ča nje, in sicer tako, da se bo še bolj izbolj ša la kako vost smu čišč. Še bolj se bodo raz vi le pri - 3.10.3 Pri la go di tve ne stra te gi je lož no sti za otro ke in dru ži ne, na pri mer vars tvo za otro - visoka Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1 ke. Poleg alp ske ga smu ča nja bi radi ude le žen ci delav ni ce Tema delav ni ce: raz voj stra te gij in proi zvo dov. še bolj raz vi li tudi meh kej še aktiv no sti, veza ne na sneg, folklora tek na in festivali pohodništvo smučeh športno Na­men­in­cilji s pou dar kom na zim skem pohod niš tvu in teku na smu - zdravilišče plezanje srednja alpsko smučanje gorsko gastronomija naravoslovne kolesarjenje Re gi ja je zna na po svo jih dol gih in ostrih zimah. V zad - čeh. Da se zago to vi mož nost teka na smu čeh v pri hod - ranljivost u ne poti č lokalni proizvodi njih nekaj letih so regio nal ni delež niki opa zili rah lo oto - no sti, bodo pro ge pre stav lje ne na viš je lege. Da se pove ča pli tev, ki je pov zro či la milej še zime in podalj šano polet no pri vlač nost zim ske ga pohod niš tva, se mora jo raz vi ti temat - je ni/nizka sezo no. Obe sezo ni, zim ska in polet na, sta zelo pomemb - ske učne poti (Alpe, poti za uži tek itd.). poletje vse sezone zima kategorija proizvoda ni. Pole ti je neko li ko več obi skov (www.pro vinz.bz.it/as - Po le ti bo aktiv ni turi zem teme ljil pred vsem na pohod - Sli ka 3.10.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Alta Puste ria/Hoch - tat), čeprav ude le žen ci delav ni ce trdi jo, da je ustvarjeni niš tvu in kole sar je nju. Da bi še bolj izbolj ša li pri vlač nost pu ster tal. prihodek v zim ski sezo ni znat no viš ji. Stri nja jo se, da mora pohod niš ke ga turiz ma, so pred la ga li ure di tev več temat - biti cilj stra te gi je raz voj in obli ko va nje območ ja Alta Puste - skih pohod niš kih poti, na pri mer Dolo mi ti kot Unes co - ria/Hoch pu ster tal v ce lo let no desti na ci jo. va sve tov na dediš či na za turi ste, ki jih zani ma geo lo gi ja, in poti, ki pove zu je jo alp ske koče v tej regi ji. Za bolj šport ne turi ste se bodo izbolj ša le ple zal ne poti via fer ra - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 76 ta tako, da se bodo doda le nove teme. Ena izmed teh tem bi bila lah ko prva sve tov na voj na, saj v go rah na območ - ju Alta Puste ria/Hoch pu ster tal obsta ja veli ko zani mi vih zgo do vin skih vojaš kih zna me ni to sti. Za izbolj ša nje kole - sar ske ga turiz ma se bodo raz vi le več dnev ne kolesarske aktiv no sti. Prav tako bodo na voljo e-ko le sa za sta rej še. Spro sti tev: aktiv no pre živ lja nje dopu sta in sproš ča nje si ne nas pro tu je ta; prav za prav sta moč no pove za na, saj stra - te gi ja med dru gim pred vi de va reši tve za umir ja nje pro - me ta v mest nih sre diš čih ter izbolj ša nje kole sar skih poti in jav ne ga pre vo za. Od teh ukre pov bodo ime li korist m pred vsem aktiv ni turi sti in dru ži ne. ri ze Oce­na i tut n Ob moč je Alta Puste ria/Hoch pu ster tal ima ugod no pod - le loe neb je, ki delež ni kom omo go ča, da v sklo pu rele vant ne ga C stra teš ke ga načr to va nja izva ja jo in raz vi ja jo tako polet ne kot tudi zim ske turi stič ne dejav no sti. Teme, za kate re si pri za de va jo delež ni ki v tu riz mu, bodo obro di le žele ne rezul ta te. Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta Re gi ja ima dobre možnosti za zim ski in polet ni turi zem. Izka že se lah ko, da bo rea li za ci ja načr tov za obli ko va nje con brez avto mo bi lov in izbolj ša nje avto bu sne ga siste - ma težav na, ker je upo ra ba avto mo bi lov glo bo ko zasi - dra na v na va dah pre bi val cev in turi stov. V pre te klo sti so pri za de va nja za umir ja nje pro me ta v sre diš čih mest na artičrh Juž nem Tirol skem spod le te la, ker so se temu upr li last ni - . EB ki trgo vin in pre bi val ci. Sli ka 3.10.6: Živo pi sno živ lje nje. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 77 3.11  Kranj ska Gora Lo ka ci ja: Slo ve ni ja NUTS 2: SI02 Zahod na Slo ve ni ja NUTS 3: SI022 Gorenj ska Po vr ši na: 256 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 5416 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 21 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 596 m/2864 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Kranj ska rao gora (806 m) j ska G ran K Najb liž ji dostop na avto ce sto: Jese ni ce (22km), Trbiž (15 km) ar čič, LTOn . Le Najb liž ji želez niš ki posta ji: Jese ni ce (22 km), Trbiž (15 km) M Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Ljub lja na (64 km), Celo - Sli ka 3.11.1: Jeze ro Jasna v bli ži ni Kranj ske Gore, v ozad ju Julij ske Alpe. vec (66 km) število postelj turistične nočitve 7000 700.000 6500 600.000 domača država 6000 500.000 Italija 5500 Nemčija 400.000 Združeno kraljestvo 5000 300.000 Nizozemska 4500 Severna Amerika 200.000 Avstrija 4000 Francija 3500 100.000 druge evropske države 3000 0 druge države 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.11.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1970 Sli ka 3.11.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.11.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Kranj ska do 2008 – Kranj ska Gora. v le tih od 1970 do 2008 – Kranj ska Gora. Gora. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 78 3.11.1  Swot ana li za 3.11.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost Pred no sti Sla bo sti Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Kranj ska gora je oce nje - • Lega na tro me ji; Ita li ja, Avstri ja, Slo ve ni ja (več je zič nost) • Sta rej še in hitro sta ra jo če pre bi vals tvo; in bli ži na evrop skih emi tiv nih trgov; • zara di niz ke nad mor ske viši ne v zim ski sezo ni tež ko na z 2,97, kar pome ni, da je v sred njem raz po nu, rav ni • dobra dostop nost zara di niz ke nad mor ske viši ne; doseg lji vih 100 smu čar skih dni; skup nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 2,68 (ga stro no mi ja) • tra di ci ja orga ni za ci je dveh šport nih tek mo vanj v sve tov nem • pomanj ka nje turi stič nih proi zvo dov za pri mer poka lu v zim skih špor tih; sla be ga vre me na; do 3,28 (tek na smu čeh).33 Sez nam proi zvo dov je usmer - • po šte vi lu turi stič nih noči tev polet na sezo na rah lo pred nja či • neu re jen miru jo či pro met ob koni cah sezon; jen v šport in zaje ma veli ko aktiv no sti na pro stem. Ob pred zim sko; • slab jav ni pre voz zno traj desti na ci je. • Etno graf sko bogas tvo; legen de in zgod be (Zla to rog, Kekec). pri mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa zim sko-šport ne dejav no sti poka že jo naj viš je rav ni ran lji - vo sti in so zato naj bolj tve ga ne. Pri lož no sti Ne var no sti Od vi snost trga dela od turiz ma je zelo viso ka (54 %), šte - m • Nor dij ski cen ter Pla ni ca – celo let ni turi zem; • Kraj ša zim ska sezo na; vi lo postelj v tej turi stič ni desti na ci ji se je v le tih od 2000 • alter na tiv ni viri hla je nja smu čar skih naprav in hkrat ne ga • izpad pri hod kov zara di odpo ve di zim skih tekem ri ze ogre va nja dru gih objek tov; v sve tov nem poka lu; do 2008 znat no zmanj ša lo, kar je še pris pe va lo k nje ni i tu • preu smer ja nje žič ni čar jev na polet ni turi zem; • izpad pri hod kov zim ske ga turiz ma bo ne gle de na t n gos po dar ski ran lji vo sti. Délež ni ki so celot no inve sti cijsko le • ure ja nje miru jo če ga pro me ta in jav ne ga pre vo za vla ga nja v raz voj polet ne ga in celo let ne ga turiz ma loe zno traj desti na ci je; zelo tež ko nado me sti ti; ozrač je oce ni li kot zelo sla bo. Poleg tega je tu še okolj ska C • kmeč ki turiz mi s pro gra mom za šole in dru ži ne. • pove ča na ero zi ja zara di pro pa da nja goz da, kot posle di ca ran lji vost, ki zna ša 5, in kaže, da je tre ba zana ša nje na ško dljiv cev zara di dvi ga tem pe ra tur; narav ne vire (zla sti v zve zi z zim sko šport no ponud bo) zno va pre teh ta ti. Pre gled ni ca 3.11.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Kranj ska Gora. Kranj ska gora ima sred njo pri la go di tve no prož nost (2,99). Délež ni ki kaže jo pozi ti ven odnos do upo šte va nja pod - neb nih spre memb v pro ce su raz vi ja nja turi stič ne desti - na ci je. Mne nja so, da bi nji ho ve orga ni za ci je lah ko ime le korist od spre memb v stra te gi ji, ki nasta ja jo zara di težav s pod neb ni mi spre mem ba mi, in so se stri nja li s tem, da pre bi val ci aktiv no sode lu je jo pri pro ce su uprav lja nja in odlo ča nja o re gi ji. Kot pomemb na alter na ti va pri nadalj - njem raz vo ju je bila pred la ga na turi stič na ponud ba iz 33 Na voljo je bil izčr pen niz podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 13 od 13 pa ra me trov. Kek če ve ga sve ta, ki bi ponov no oži vi la nek da nji način | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 79 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Tema dru ge delav ni ce: obli ko va nje podrob nih poten cial - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda nih turi stič nih proi zvo dov za Kranj sko Goro v lu či pri la - Tek na smu čeh Alp ski zim ski šport 2,97 3,60 3,28 4 go di tve pod neb nim spre mem bam. Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,97 3,40 3,18 10 Na­men­in­cilji Led no ple za nje Alp ski zim ski šport 2,97 3,00 2,98 1 Kranj ska Gora ima boga to turi stič no tra di ci jo. Po inten - Po hod niš tvo Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 2,97 2,80 2,88 9 ziv nej šem raz vo ju zim ske ga turiz ma v dru gi polo vi ci Na ra vo slov ne učne poti Izkus tvo nara ve 2,97 2,80 2,88 2 Igral ni ce & igre na sre čo Dru ge pro sto ča sne aktiv - 2,97 2,60 2,78 7 prejš nje ga sto let ja danes veči no turi stič nih noči tev ponov - no sti v za pr tih pro sto rih no rea li zi ra v po let ni sezo ni. Pov preč na viši na smu čišč Po ro ke in pri re di tve Po ro ke in pri re di tve 2,97 2,60 2,78 6 s 1000 me tri je naj niž ja med obrav na va ni mi test ni mi Šport ni par ki Dru ge pro sto ča sne 2,97 2,60 2,78 5 območ ji. Kot tra di cio nal no »ni žin ska« smu čar ska desti - aktiv no sti na pro stem Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,97 2,40 2,68 8 na ci ja je zelo pomemb na za Slo ve ni jo tudi z vi di ka orga - Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,97 2,40 2,68 3 ni za ci je dveh tek mo vanj za sve tov ni pokal v zim skih Pre gled ni ca 3.11.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Kranj ska Gora. špor tih. Ob zave da nju kli mat skih spre memb in pri sot - no sti »ze le nih zim« že v pre te klo sti, zim ske sezo ne ne gre odpi sa ti, saj bi bil njen izpad zelo tež ko nado mest ljiv. živ lje nja. Poleg tega je tudi nuj no vlo ži ti več napo ra v bolj - Žič ni čar ski sek tor se usmer ja na polet no sezo no, raz vi ja visoka še trže nje in bolj šo rekla mo. pa se dodat na polet na ponud ba. pohodništvo tek na smučeh igralnice & igre na srečo poroke in prireditve ledno naravoslovne Gost je izjav lja jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki vpli - Stra­te­gi­je športni plezanje u ne poti č parki gastronomija alpsko smučanje gorsko srednja va jo na nji ho vo izbi ro počit niš ke desti na ci je, avten tič nost Lo kal ni delež ni ki s po droč ja turiz ma so iden ti fi ci ra li ranljivost kolesarjenje regi je pa tudi gosto ljub nost in pri sr čen spre jem. 32 idej oz. ukre pov v šir šem smi slu, ki so s po seb nim ozi - rom na pod neb ne spre mem be pomemb ne za raz voj turi - je ni/nizka 3.11.3  Pri la go di tve ne stra te gi je stič ne desti na ci je Kranj ska Gora. poletje vse sezone zima Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 Šest ukre pov, ki so jih z me to do Nomi nal Group Tech ni - kategorija proizvoda Tema prve delav ni ce: opre de li tev poten cial nih turi stič nih que izbra li za nadalj nje delo so: kmeč ki turiz mi s pro gra - Sli ka 3.11.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Kranj ska Gora. proi zvo dov za Kranj sko Goro v lu či pri la go di tve pod neb - mom za šole in dru ži ne, Nor dij ski cen ter Pla ni ca, Out door nim spre mem bam. polet ni park, 5-dnevni turi stič ni pro duk ti za raz lič ne sta rost ne sku pi ne, ure ja nje miru jo če ga pro me ta in ure ja - nje pro me ta v alp skih doli nah. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 80 De lež ni ki so dolo či li mož no sti nadalj nje ga raz vo ja turiz - zaš či te ne ga območ ja Tri glav ske ga narod ne ga par ka v pri - ma s po moč jo vpra šal ni kov za upo ra bo siste ma za pod - hod no sti izklju če na. Kranj ska Gora bo tudi v pri hod nje po ro odlo ča nju, ki ga je raz vi la beneš ka Uni ver sità Cà pomemb na zim ska turi stič na desti na ci ja inten ziv ne je pa Fos ca ri. se mora osre do to či ti na raz vi ja nje polet nih in celo let nih Pon de ri ra na oce na stra te gij je bila nare je na na pod la gi turi stič nih pro duk tov med kate ri mi so bili med ide ja mi para me trov, kot so gos po dar ski stroš ki z okolj ski mi vpli - izpo stav lje ni Out door polet ni park, orga ni zi ra ni šport ni vi na lokal no gos po dars tvo, vpli vi na turi stič ni sek tor, dogod ki za mno ži ce, Kek če va deže la od Moj stra ne do ino va ci je, vpliv na oko lje, izve dlji vost in traj nost. Rateč za pri mer sla be ga vre me na pa Kranj sko gor ski park De lež ni ki so podrob ne je dode la li pred log stra te gi je za doži ve tij. raz voj kmeč ke ga turiz ma s pro gra mom za šole in dru ži - Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta ne in ure ja nje miru jo če ga pro me ta in ure ja nje pro me ta De lež ni ki in lokal na turi stič na orga ni za ci ja izka zu je jo m v alp skih doli nah na območ ju obrav na va nje desti na ci je. pri prav lje nost za sode lo va nje za ure sni če va nje iden ti fi ci - ri ze Sled nja sicer sam po sebi ni turi stič ni pro dukt je pa zelo ra nih idej za ukre pe. Za ure ja nje miru jo če ga pro me ta v va - i tut n pomem ben kot osno va za nasta nek novih turi stič nih seh in pro me ta v alp skih doli nah sta osno vi pro met na le loe pro duk tov. štu di ja obči ne in rezul ta ti pro jek ta Dynalp. Za ude ja nja - C Oce­na nje kmeč ke ga turiz ma v de sti na ci ji, ki ima poten cial De lež ni ki se zave da jo pod neb nih spre memb in nji ho ve - v šetvil nih mul ti pli ka tor skih dejav no stih je pogoj bolj ši ga učin ka na zim sko sezo no, saj so bili zara di niz ke nad - posluh lokal ne skup no sti. Delež ni ki, lokal na turi stič na mor ske viši ne že v pre te klo sti pogo sto soo če ni z ze le ni mi orga ni za ci ja in lokal na skup nost mora jo na ide jah dela ti zima mi. More bit na širi tev smu čišč v viš je lege je zara di naprej. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 81 3.12  Sur sel va Lo ka ci ja: Švi ca NUTS 2: CH05 Ostsch weiz NUTS 3: CH056 Gri sons Po vr ši na: 463 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 5799 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 12,5 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 962 m/3328 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Disen tis/ Mustér (1130 m) Najb liž ji dostop na avto ce sto: Tamins (50 km) Najb liž ja želez niš ka posta ja: želez niš ki pro met v ce lot ni eth pilot ni regi ji T. Lu Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Luga no (110 km), Zürich Sli ka 3.12.1: Pogled z Obe ralp pas sa – izvir Rena – na zgor njo doli no Sur sel va. (147 km), Mila no (214 km) število postelj turistične nočitve 2000 200.000 160.000 1500 domača država 120.000 Nemčija 1000 Nizozemska 80.000 Belgija Združeno kraljestvo 500 40.000 druge evropske države druge države 0 0 1990 1995 2000 2005 2010 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.12.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1995 Sli ka 3.12.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.12.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Sur sel va. do 2008 – Sur sel va. v le tih od 1995 do 2008 – Sur sel va. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 82 3.12.1  Swot ana li za 3.12.2  Pri la go di tve ne stra te gi je Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 3 Pred no sti Sla bo sti Tema prve delav ni ce: infor ma ci je o pro jek tu Clim Alp - • Leži v Graubünde nu, vodil ni švi car ski turi stič ni regi ji; • Celot na regi ja je nesta bil na, kar pov zro ča nego to vost • osred nja lega v Al pah s privlačnim območ jem pri pre la zu ter poča sen raz voj in odlo ča nje; Tour ter opredelitev regio nal nih potreb in ciljev. Gott hard, ki ima velik poten cial za raz voj turiz ma; • viso ka stop nja vple te no sti lokal ne poli ti ke; Tema dru ge delav ni ce: spod bu ja nje sode lo va nja med regio - • lahek dostop (z last nim in jav nim pre vo zom) v pri mer ja vi • orga ni za ci ja turi stič ne ga trže nja na pre ho du; poslov no z dru gi mi podob ni mi desti na ci ja mi v med na rod nem načr to va nje še ni vzpo stav lje no; nal ni mi delež ni ki (na pod la gi rezul ta tov ana li ze social - pro sto ru; • tre ba je obli ko va ti nove stra te gi je za raz voj desti na ci je; nih omre žij). • upo šte va nje pod neb nih tve ganj pri pro stor skem sla bo sode lo va nje med delež ni ki in pomanj ka nje načr to va nju; mre že nja na splo šno; Tema tret je delav ni ce: stra te gi je izva ja nja pri la go di tve - • finanč no moč ni turi stič ni part ner ji, kot je Sedrun • zara di sla bih izku šenj v pre te klo sti raz lič ni manj ši nih ukre pov in pri hod njih pro jek tov. (25-od stot ni diver zi fi ka cij ski fak tor v hi droe ner ge ti ki in delež ni ki v tu riz mu nima jo volje sode lo va ti z nosilci goz dars tvu, in novi turi stič ni vla ga te lji v An der mat tu; odločitev; Na­men­in­cilji • kul tur ne zna me ni to sti (sa mo stan v Di sen ti su); • pomanj ka nje raz no li ke ponud be in proi zvo dov pole ti; De sti na ci ja je tre nut no v fazi uva ja nja kore ni tih spre - • infra struk tu ra v sklo pu pro jek ta Por ta Alpi na (še nedo - pre ve li ka osre do to če nost na zimo; m kon ča na, ven dar je dostop do NEAT, nove železniške • pozi mi slab dostop zara di zaprt ja ceste (čez pre laz memb zara di veli ke zuna nje nalož be v grad njo nove turi - ri ze proge prek Alp, že omo go čen); Obe ralp; vla ki pa vozi jo in pove za ve so zanes lji ve); stič ne vasi v An der mat tu, ki leži tik ob prvot no pred vi de ni i tu • lokal ni poli ti ki sku ša jo zago to vi ti jav na sreds tva. • odvi snost od jav ne ga pro ra ču na. t n pilot ni loka ci ji. Glav na stra te gi ja za blažitev vpli vov pod - le loe neb nih spre memb, ki je tre nut no pred vi de na, je obsež na C Pri lož no sti Ne var no sti širi tev smu čiš ča (žič nic in prog) ozi ro ma zdru ži tev dveh • Kre pi tev celo let ne ga turiz ma; • Potreb ne so veli ke nalož be, kar pa je tež ko ure snič lji vo; • kre pi tev polet ne turi stič ne oskr bo val ne veri ge • desti na ci ja pro pa da; ni obno vi tve nih pobud; prej loče nih smu čišč. in ponud be proi zvo dov; • neus pe šna inku ba ci ja lokal nih pod je tij ter malih Stra­te­gi­je • zgoš če va nje dono sne zim ske šport ne infra struk tu re in sred njih turi stič nih pod je tij; in obmo čij z za go tov lje nim sne gom; • lokal ni poli ti ki se vme ša va jo v pro ces spre memb; De sti na ci ja je v fazi moč ne ga upa da, ki vodi v he te ro ge no • raz voj ne pri lož no sti zara di pri sot no sti nove ga vla ga te lja • uprav lja nje desti na ci je se znaj de v sle pi uli ci/je struk tu ro malih in sred njih turi stič nih pod je tij. Gle de na v An der mat tu, ki vla ga tudi v Se drun in sorod na pod jet ja, neus pe šno; ki uprav lja jo z žič ni ca mi (učin ki pre lit ja iz Ander mat ta • turi stič ni pano gi pri manj ku je pod po ra dru gih sesta vo glav ne sku pi ne, ki je sode lo va la na vseh treh delav - in inku ba ci ja pod je tij); delež ni kov; ni cah (uprav ni usluž ben ci, last ni ki malih pod je tij in pred - • pou da rek na pred no stih regi je, pod neb ju ter traj nost nih • odvi snost od pro jek ta za raz voj švi car skih Alp turi stič nih proi zvo dih in sto ri tvah; v An der mat tu; stav ni ki pre voz ni kov), je bil glav ni pou da rek na vseh • mož nost pro mo vi ra nja traj nost ne ga turiz ma, pove za ne ga • zmanj še va nje pome na manj ših smu čar skih sre dišč delav ni cah na dveh glav nih sla bo stih območ ja: komu ni - s pre nov lje no pro jekt no sku pi no St. Gott har da; na niž jih legah; • ponov ni zagon pro jek ta Por ta Alpi na na dol gi rok; • pro jekt St. Gott hard pro pa del zara di težav s pro ra čun ski mi ka ci ji med akter ji iz raz lič nih vasi in sek tor jev ter izva ja nju • izbolj ša nje sode lo va nja med delež ni ki v tu riz mu sreds tvi/sla be ga sode lo va nja med kan to ni. pobud od spo daj navz gor, še zla sti za polet ne in nišne turi - in osta lih področ jih. stič ne proi zvo de. V sklo pu teh dveh temat skih sklo pov so Pre gled ni ca 3.12.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Sur sel va. bili raz vi ti raz lič ni kon kret ni ukre pi. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 83 Oce­na Glav na pomanj klji vost obli ko va nih stra te gij je tre nut no zago to vo neza dost na pod po ra raz lič nih delež ni kov, še zla sti pred stav ni kov lokal nih uprav ljav cev žič nic, lokal ne turi stič ne orga ni za ci je, ključ nih lokal nih turi stič nih akter - jev in neka te rih regio nal nih poli ti kov, ki se pre več obre - me nju je jo z vpra ša njem pod neb nih spre memb in hitre ga raz vo ja, ki je posle di ca prej ome nje ne nalož be, da bi se lah ko pos ve ti li alter na tiv nim ali dopol nil nim pobu dam od spo daj navz gor in/ali ino va cij skim pro ce som. Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta Stra te gi je in ukre pi, obli ko va ni na delav ni cah v ok vi ru pro jek ta Clim Alp Tour, bodo osno va nadalj nje ga raz vo ja v ok vi ru pro gra ma regio nal ne ga gos po dar ske ga raz vo ja, ki se bo v re gi ji Gott hard začel izva ja ti leta 2012 s pou - dar kom na omo go ča nju pobud med skup nost mi in kan - to ni, in sicer tudi v tu riz mu. artičrh. EB Sli ka 3.12.5: Zim ski gozd. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 84 3.13  Wil der Kai ser Lo ka ci ja: Avstri ja NUTS 2: AT33 Tirol NUTS 3: AT335 Tiro ler Unter land Po vr ši na: 134 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 9307 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 69 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 532 m/2340 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Ell mau (804 m) m ri ze r Najb liž ji dostop na avto ce sto: Wörgl (18 km) i tu aise t n r Ke Najb liž je želez niš ke posta je: St. Johann (10 km), Kitzbühel le ild loe WB C V (10 km), Wörgl (18 km) T Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Salz burg (61 km), Inns - Sli ka 3.13.1: Vas Going, v ozad ju zna me ni ti Wil der Kai ser. bruck (87 km), München (101 km) število postelj turistične nočitve 15.000 2.000.000 1.800.000 14.500 1.600.000 domača država 1.400.000 brez domače regije 14.000 1.200.000 Nemčija Nizozemska 13.500 1.000.000 Združeno kraljestvo 800.000 13.000 Švica in Lihtenštajn 600.000 Italija 400.000 12.500 Tirolska 200.000 druge evropske države 12.000 0 druge države 1990 1995 2000 2005 2010 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.13.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1990 Sli ka 3.13.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.13.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Wil der Kai ser. do 2008 – Wil der Kai ser. v le tih od 1970 do 2008 – Wil der Kai ser. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 85 3.13.1  Swot ana li za 3.13.2  Pri la go di tve ne stra te gi je34 Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1 Pred no sti Sla bo sti Tema delav ni ce: obli ko va nje pri la go di tve nih stra te gij in • Neo kr nje na nara va in oko lje; • Pro fil nad mor ske viši ne; • kako vost ni turi stič ni proi zvo di in sto ri tve; • odvi snost od zim ske ga turiz ma; mož no sti za ure sni če va nje. • regio nal ni turi zem; • zmog lji vost regio nal nih proi zvo dov in sto ri tev; Na­men­in­cilji • naj več je celo let no smu čar sko sre diš če v Av stri ji; • sta ra jo če se pre bi vals tvo na desti na ci ji; • regio nal ni viri; • odvisnost od nemš kih turi stov pole ti (66 %); Ob li ko va nje stra te gij za avstrij ske pilot ne loka ci je je name - • oskr ba z vodo; • niz ka stop nja zase de no sti (pod 40 %) v pri mer ja vi nje no iska nju dol go roč nih reši tev za vpli ve pod neb nih • dostop nost; z vi so kim šte vi lom raz po lož lji vih postelj. • urba ni objek ti; spre memb na turi stič ne desti na ci je. Da bi ta cilj dose gli, • obsež no kme tij sko območ je; smo pro ces raz de li li na tri dele. Naj prej smo delež ni ke • intenzivnost tu riz ma je le rah lo nad pov preč jem. pova bi li, da na raz pra vi pred sta vi jo svo jo vizi jo gle de vpli - Pri lož no sti Ne var no sti vov pod neb nih spre memb in raz lo ge za usta no vi tev ura - • Kre pi tev polet ne ga turiz ma; • Nevar nost poplav; dov za pri la ga ja nje na posa mez nih desti na ci jah. Nato • nag nje nost k pov pra še va nju po več ji kako vo sti v tu riz mu; • spre mem be flo re in fav ne; • nag nje nost k več je mu šte vi lu kraj ših poto vanj; • nevar nost narav nih nesreč; smo delež ni ke pro si li, naj obli ku je jo izja vo o po slans tvu • regio nal nost v po nud bi turi stič nih proi zvo dov in sto ri tev; • kraj še zim ske sezo ne; ozi ro ma nalo gah, ki jih name ra va jo prev ze ti in tako ure - • spre mem be vede nja potro šni kov zara di pod neb nih • nag nje nost h kraj šim poto va njem; spre memb; • poli tič ni pri ti ski s stra ni regij, ki jim pri manj ku je vode; sni či ti svo je vizi je gle de pod neb nih vpli vov. Te izja ve • regio nal ni viri; • vse viš ja snež na meja; obse ga jo zuna nje dejav ni ke, kot so potre be in vzgi bi gostov • teh no loš ke nalož be; • naraš ča jo či stroš ki oskr be z vodo; • pove ča na okoljska zavest potro šni kov; • naraš ča jo či stroš ki izgrad nje turi stič nih objek tov; pa tudi cilji dru gih inte re snih sku pin, pomemb nih za • spre mem be flo re in fav ne; • naraš ča jo či stroš ki poto vanj; turi stič no desti na ci jo. V na sled njem kora ku so delež ni ki • dalj še polet ne sezo ne. • vero do stoj nost podat kov o raz po lož lji vo sti sne ga; • pomanj ka nje sne ga. te cilje pre ved li v raz lič ne trženj ske stra te gi je. Nazad nje so raz vi li potreb ne ukre pe in kon cep te za nji ho vo izva ja - Pre gled ni ca 3.13.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Wil der Kai ser. nje. Stra­te­gi­je Za reše va nje posle dic pod neb nih spre memb želi jo delež - ni ki na desti na ci ji Wil der Kai ser ure sni či ti širok kon cept traj no sti v tu ri stič ni proi zvod nji. Ta naj bi bila oko lju pri jaz na in skrb na do virov. Poleg tega so izdel ki lokal ne - ga izvo ra v sa mem sre diš ču pri hod njih turi stič nih pro - 34 Cilji obli ko va nja stra te gij, oce ne in nadalj nji ukre pi po zaključ ku pro jek ta velja jo tudi za Brand ner tal in Stu bai Tirol. izvo dov in sto ri tev. Vpra ša nja, pove za na z oza veš ča njem, ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 86 rabo vod nih zbi ral ni kov za umet no zasne že va nje in proi - ukvar ja la z vpra ša nji traj nost ne turi stič ne pro izvod nje. zvod njo elek trič ne ener gi je pole ti. Eden od dejav ni kov uspe šno sti je ustrez na izbira čla nov. Oce­na Raz vi ti ukre pi in ide je mora jo nato še sko zi fazi pre ver - V splo šnem so delež ni ki v tu riz mu zelo sla bo moti vi ra ni ja nja in vred no te nja, pri čemer je tre ba zago to vi ti, da se za odzi va nje na posle di ce pod neb nih spre memb. Veči na upo šte va jo vse inte re sne sku pi ne in da so ukre pi v skla - se sicer pod neb nih spre memb zave da, ven dar se jim zdi du s ce lost no stra te gi jo. časov no obdob je, v ka te rem bo vpli ve mogo če opa zi ti v tu riz mu, še pre več odda lje no. Prob le ma ti ka, pove za na s pod neb ni mi spre mem ba mi, je tež ko razum lji va, zato se šte vil na raz lič na vpra ša nja, kot sta regio nal nost v raz - r aise vo ju turiz ma ter traj nost ni raz voj oko lja, druž be, gos po - r K m e ild dars tva ipd., obrav na va jo z vi di ka pod neb nih spre memb. ri ze WBV i tu T Izva ja nje bolj traj nost nih turi stič nih načel velja za najbolj t n Sli ka 3.15.3: Wil der Kai ser sep tem b ra. obe tav no stra te gi jo na tem področ ju. Raz vi te stra te gi je le loe veči no ma odra ža jo pri ča ko va no spre mem bo v oza veš če - C so osre do to če na na goste in dru ge delež ni ke ter stre mi - no sti gostov in teh nič ne pri la go di tve ne stra te gi je (npr. jo k vest nem rav na nju z na rav ni mi viri. Izpu ste pli nov, umet no zasne že va nje). Ukre pi za omi li tev posle dic naj bi ki ško du je jo pod neb ju, bi lah ko na dol gi rok zmanj ša li. se izva ja li na rav ni vla de. Doslej je bilo narav no oko lje desti na ci je v do brem sta - Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta nju. Z vi di ka infra struk tu re ima območje raz vi ti in nera - Na desti na ci ji je tre ba glav nim delež ni kom pred sta vi ti zvi ti del, saj ga gor ska veri ga deli na dva dela. To nas prot je tako cilje, name ne in stra te gi je umeš ča nja kot tudi ide je bi mora li ohra ni ti in tako pri vab lja ti raz lič ne sku pi ne in ukre pe ter z nji mi o tem raz prav lja ti. Izve dlji ve in splo - gostov, zla sti dru ži ne. Polet ni turi zem bodo kre pi li pred - šno spre je te stra te gi je je tre ba dodat no izpo pol ni ti, da vsem s po nov no vpe lja vo kon cep ta polet ne sve ži ne (Som - desti na ci jo loči mo od kon ku renč nih in jo pri la go di mo mer frisc he), saj desti na ci ja med vro či mi polet ni mi mese ci pod neb nim spre mem bam. Ko odbo ri stra te gi je odo bri - nudi pri je ten in svež oddih. Delež ni ki na desti na ci ji so jo, je tre ba te pred sta vi ti jav no sti in s tem zago to vi ti raz vi li 44 ukre pov, med nji mi trž ni co, ki bi ponu ja la družbeno sprejemljivost. S tem namenom je tre ba usta - izključ no lokal ne izdel ke, območ ja z malo pro me ta in no vi ti delov no sku pi no za traj nost ni raz voj, ki se bo | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 87 3.14  Aletsch Lo ka ci ja: Švi ca NUTS 2: CH01 Région léma ni que NUTS 3: CH012 Valais Po vr ši na: 347 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 10.345 (leta 2007) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 29,8 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 673 m/4274 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Naters (673 m) Najb liž ji dostop na avto ce sto: Sier re (36 km) x Najb liž ja želez niš ka posta ja: Brig (0,5 km) Futo Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Mila no (148 km), Gene - Fo va (184 km), Zürich (187 km) Sli ka 3.14.1: Pogled iz goz da Aletsch na naj dalj ši (pribl. 23 km dolg) lede nik v Al pah – lede nik Aletsch. število postelj turistične nočitve 4000 300.000 3500 250.000 3000 200.000 2500 domača država 2000 150.000 Nemčija 1500 100.000 Nizozemska 1000 druge evropske države 50.000 500 0 0 1990 1995 2000 2005 2010 1990 1995 2000 2005 2010 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.14.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1995 Sli ka 3.14.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.14.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Aletsch. do 2008 – Aletsch. v le tih od 1995 do 2009 – Aletsch. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 88 3.14.1  Swot ana li za 3.14.2  Pri la go di tve ne stra te gi je Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 3 Pred no sti Sla bo sti Tema prve delav ni ce: ana li za Swot ter naj no vej ši podat - • Dobre razmere za smu ča nje (smu čiš če nad 1900 m • Pre ma lo alter na tiv nih dejav no sti, ki niso pove za ne nad mor ske viši ne, snež ni topo vi); s smu ča njem; ki o pod neb nih spre mem bah in nji ho vih učin kih na turi - • pokra ji na (re gi ja Jung frau-Aletsch je uvrš če na na Unes cov • dono snost smu čar ske dejav no sti (vi so ki stal ni stroš ki zem na območ ju Aletsch. sez nam sve tov ne dediš či ne; dovolj vod nih virov, veli ko npr. zasne že va nja); son ca); • sla ba obveš če nost o vi ši ni snež ne ode je; Tema dru ge delav ni ce: naj no vej ši podat ki o ob sto je čih • dobra orga ni za ci ja in soli dar nost ob narav nih nesre čah. • sla bo sode lo va nje; stra te gi jah in izbor nekaj naj po memb nej ših pri la go ditve - • ome je na izbi ra hote lov. nih stra te gij, ki se osre do to ča jo prav na turi zem in pod - Pri lož no sti Ne var no sti neb ne spre mem be. • Raz voj polet ne ga turiz ma (hlad na polet ja); • Narav ne nesre če: nega tiv no poro ča nje medi jev Tema tret je delav ni ce: iska nje nekaj kon kret nih ukre pov • spre mi nja nje potreb turi stov (av ten tič nost, nara va, in nega tiv na podo ba; kul tu ra itd.); • upad šte vi la obi sko val cev (spre mem be v le de niš ki za obli ko va nje pri la go di tve nih stra te gij, ki so bile obrav - • opazne posledice pod neb nih spre memb (več ja oza veš - pokra ji ni, narav ne nesre če); na va ne na dru gi delav ni ci. če nost o pod neb nih spre mem bam med turi sti v me stih); • bolj še sode lo va nje s kon ku ren co in ne z ak ter ji v re gi ji; • alter na tiv ni turi zem (tu ri zem na pri zo riš ču narav nih • viso ki stroš ki pre ven tiv nih ukre pov (za ure ja nje pla nin skih Na­men­in­cilji nesreč; kmeč ki turi zem). poti itd.). Na desti na ci ji so še ved no dobre razmere za smu ča nje, Pre gled ni ca 3.14.1: Ana li za swot za pilot no loka ci jo Aletsch. ker je več ji del smu čiš ča nad 1900 me tri nad mor ske viši - ne in je dobro oprem lje no s snež ni mi topo vi. Toda obsta - ja pre ma lo alter na tiv smu ča nju. Pokra ji na je edins tve na in je del območ ja Švi car ske Alpe Jung frau-Aletsch, ki je uvrš če no na Unes cov sez nam sve tov ne dediš či ne. To bi mora li izko ri sti ti za pro mo ci jo polet ne ga turiz ma. m Lede nik daje vpo gled v zgo do vi no pod neb ja in zato ri ze turi stom, ki to območ je obiš če jo, omo go ča bolj še zave - ski tu da nje o pod neb nih spre mem bah. Toda nje go vo izgi nja - č zim nje lah ko nega tiv no vpli va na pokra ji no. jou Stra­te­gi­je vla d Osem de set odstot kov noči tev na desti na ci ji je pozi mi. reP Zago tov ljen bi torej moral biti zim ski turi zem. Glav na teža va pri zago tav lja nju špor tov na sne gu je umet no zasne - | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 89 vidi ka zelo pomemb ni ener gij ska učin ko vi tost in eko no - zad nje delav ni ce juni ja 2010 ni uspe lo napre do va ti s svo - mič na raba vode, ki se lah ko sprej me ta kot kon kre ten ji mi pro jek ti. ukrep. Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta Po le ga ohra nja nja zim ske ga turiz ma se mora raz vi ti tudi Di rek tor pod jet ja, ki uprav lja z gon do lo, je odgo vo ren polet ni turi zem. Bodo či poten cial za desti na ci jo je polet - za ukre pe, pove za ne z eko no mič no proi zvod njo sne ga, na sezo na, ki so jo v zad njih tri de se tih letih zane mar ja li. direk tor turi stič ne zve ze pa za ukre pe, pove za ne s pot jo Turisti potre bu je jo manj denar ja za polet ne počit ni ce z lo kal ni mi proi zvo di. Po zaključ ku pro jek ta Clim Alp - kot za zim ske. Pohod niš tvo osta ja osnov na polet na dejav - Tour bomo z nji ma osta li v sti ku, da bomo lah ko spremljal i nost (95 %). Mora lo pa bi se bolj pro da ja ti kot doži vetje, njun napre dek. Toda sode lo va ti bi mora le tudi obči ne, saj poti same ne zado stu je jo. Kon kret ni ukrep za izbolj - saj so ključ ni delež ni ki, ki lah ko občut no izbolj ša jo situa - ša nje tega doži vet ja je ure di tev poti z lo kal no hra no in ci jo gle de pod neb nih spre memb. pija ča mi, ki velja jo za spe cia li te te. Pro mo vira ti bi bilo tre ba zna čil ne gor ske proi zvo de in kul tu ro, ker bo to pri - vla či lo turi ste iz urba nih oko lij. Oce­na V splo šnem ta štu di ja pri me ra pou dar ja dejs tvo, da se delež ni ki le s te ža vo odpo ve jo mode lu »po slo va nja brez spre memb« (ang. busi nes ses as usual). To pome ni, da se osre do to ča jo pred vsem na pri la go di tve ne stra te gi je za ar tičrh. EB ohra nja nje smu čar skih in dru gih aktiv no sti na sne gu, Sli ka 3.14.5: Pre pro sto in lepo. polet ne pohod niš ke dejav no sti pa postav lja jo šele na drugo mesto. Prav tako pou dar ja nasled nji para doks: že va nje. Zago tov lje na bi torej mora la biti dono snost tistih nekaj delež ni kov, ki so se delav nic ude le ži li lani, ni nalož be. Zara di viso kih stroš kov ne bi sme lo biti proi - zani ma lo »teo re tič no« poro či lo o tu riz mu in pod neb nih zve de ne ga pre več sne ga, toda vsee no bi ga mora lo biti spre mem bah, obe nem pa jih je bilo tež ko pre pri ča ti, da dovolj, da ljud je pri de jo v le to viš ča. Prav tako je pomemb - prev za me jo odgo vor nost za uved bo izbra nih ukre pov. no, da se opti mi zi ra proi zvod nja, da se ne bi tra ti lo z ener - Celo naj bolj moti vi ra nim delež ni kom, ki so se stri nja li, gi jo in vodo. Posle dič no sta z gos po dar ske ga in okoljs ke ga da bodo prev ze li odgo vor nost za kon kret ne pro jek te, od ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 90 3.15  Brand ner tal Lo ka ci ja: Avstri ja NUTS 2: AT34 Vorarl berg NUTS 3: AT341 Blu denz-Bre gen zer Wald Po vr ši na: 78,5 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 4318 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 55 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 570 m/2965 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Brand (1036 m) zne dlu Najb liž ji dostop na avto ce sto: Blu denz (10km) Bnio g Najb liž ja želez niš ka posta ja: Blu denz (8km) re nel p Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Frie drichs ha fen (65km), A Inns bruck (143 km), Zürich (163 km) Sli ka 3.15.1: Vas Brand, obkrožena z visokimigo ra mi. število postelj turistične nočitve 3000 400.000 2800 2600 350.000 domača država 2400 brez domače regije 2200 300.000 Nemčija m 2000 1800 250.000 Švica in Lihtenštajn ri ze 1600 200.000 Nizozemska 1400 1200 Belgija in Luksemburg ski tu 150.000 1000 Francija in Monako 800 100.000 Združeno kraljestvo č zim 600 jo 400 domača regija 50.000 u 200 druge evropske države 0 0 druge države vla d 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1985 1990 1995 2000 2005 2010 re leto leto P leto poletje zima Sli ka 3.15.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1985 Sli ka 3.15.3: Šte vi lo pris pe lih turi stov sko zi celo leto, pole ti Sli ka 3.15.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Brand ner tal. do 2008 – Brand ner tal. in pozi mi v le tih od 1985 do 2008 – Brand ner tal. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 91 3.15.1  Swot ana li za 3.15.2  Pri la go di tve ne stra te gi je35 Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1 Pred no sti Sla bo sti Tema delav ni ce: Obli ko va nje pri la go di tve nih stra te gij in • Neo kr nje na nara va in oko lje; • Pro fil nad mor ske viši ne; • kako vost ni turi stič ni proi zvo di in sto ri tve; • odvi snost od zim ske ga turiz ma; mož no sti za ure sni če va nje. • regio nal ni viri (npr. voda); • le malo novih proi zvo dov; Stra­te­gi­je • lokal no območ je za rekrea ci jo z ve li ko gosti, ki se vra ča jo; • sla bo sode lo va nje; • kme tij ski in regio nal ni proi zvo di. • sla ba med na rod na uve ljav lje nost. Na ra va in varo va nje oko lja, regio nal nost v proi zvod nji in kako vost so ključ ne prvi ne pri la go di tve ne stra te gi je za Pri lož no sti Ne var no sti Brandnertal. Zara di posle dic pod neb nih spre memb je • Kre pi tev polet ne ga turiz ma; • Kraj še zim ske sezo ne; tre ba zmanj ša ti odvi snost od posa mez nih sezon ter raz - • nag nje nost k več ji indi vi dual no sti pri turi stič nem • zmanj ša no ustvar ja nje vred no sti v po let ni sezo ni; pov pra še va nju; • nevar nost poplav; vi ti celo let ne turi stič ne proi zvo de in sto ri tve, ki bodo • spre mem be flo re in fav ne; • spremembe flo re in fav ne; neod vi sne od vre men skih razmer, pri čemer se je tre ba • dalj še polet ne sezo ne; • nevar nost narav nih nesreč; • teh nič ne ino va ci je; • vse viš ja snež na meja; osre do to čiti zla sti na dru ži no kot cilj no sku pi no. Brand - • nag nje nost k več je mu šte vi lu kraj ših poto vanj; • pomanj ka nje sne ga; ner tal želi biti zavet je pred vsa kod nev no nagli co, ki je • nag nje nost k pov pra še va nju po več ji kako vo sti v tu riz mu; • naraš ča jo či stroš ki oskr be z vodo; • regio nal nost v po nud bi turi stič nih proi zvo dov in sto ri tev; • stroš ki zaš čit nih ukre pov; prav za prav tudi goni lo pod neb nih spre memb. Gosti bi • posa mez ni pake ti v tu ri stič ni ponud bi; • manj ša nje splo šne ga zani ma nja za smu čar ske špor te; mora li Brand ner tal obi ska ti, ker poslu je traj nost no. Oza - • proi zvo di in sto ri tve bli zu nara vi. • vero do stoj nost podat kov o raz po lož lji vo sti sne ga. veš ča nje o vpraša njih traj nost ne ga raz vo ja je cilj, s ka te - Pre gled ni ca 3.15.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Brand ner tal. rim bi zni ža li občut lji vost strank na cene. Opre de lje nih je bilo 51 idej in ukre pov za ure sni če va nje stra teš kih ciljev. 35 Za name ne in cilje, oce ne in nadalj nje ukre pe po zaključ ku pro jek ta glej poglav je 3.13.3: Wil der Kai ser. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 92 3.16  Les Gets Lo ka ci ja: Fran ci ja NUTS 2: FR71 Rhône-Al pes NUTS 3: FR718 Hau te Savo ie Po vr ši na: 29,83 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 1321 (leta 2006) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 44 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 1172 m/2002 m tse Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Les Gets s Ge d (1172m) e rismu Toe d Najb liž ji dostop na avto ce sto: Clu ses (22 km) ceffi Najb liž ji želez niš ki posta ji: Clu ses (22km), Žene va (63km) ly, O . Jo Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Žene va (63 km), Annecy N (82 km) Sli ka 3.16.1: Vas Les Gets, Zgor nja Savo ja, v ozad ju Mont Blanc. število postelj turistične nočitve 18.000 1.100.000 16.000 1.000.000 900.000 14.000 800.000 m 12.000 700.000 Francija ri ze 10.000 600.000 Združeno kraljestvo 8.000 500.000 Italija ski tu Nemčija 6.000 400.000 300.000 Švica 4.000 druge evropske države č zim 200.000 jo 2.000 druge države u 100.000 0 0 vla d 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 re leto leto P leto poletje zima Sli ka 3.16.2: Veli kost desti na ci je po šte vi lu postelj leta 2008 – Sli ka 3.16.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.16.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Les Gets. Les Gets. v le tih od 1995 do 2008 – Les Gets. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 93 3.16.1  Swot ana li za 3.16.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost Pred no sti Sla bo sti Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Les Gets je oce nje na z 2,85, • Izka za lo se je, da se lokal no pre bi vals tvo zlah ka pri la ga ja • Cene nepre mič nin pov zro ča jo občut ne mot nje na lokal nem spre mem bam (preob li ko va nje gos po dars tva iz kme tijs tva nepre mič nin skem trgu in v de jav no stih; kar pome ni, da je raz me ro ma niz ka, rav ni skup nih ran - v tu ri zem); • stra teš ka vizi ja, osre do to če na na Les Gets – pomanj ka nje lji vo sti pa se gib lje jo od 2,43 (obrt ne delav ni ce) do 3,23 • viso ka stop nja lokal ne ga nad zo ra nad infra struk tu ro, razu me va nja šir še ga kon tek sta? nepre mič ni na mi in pod jet ji; • niz ka stop nja soli dar no sti med raz lič ni mi delež ni ki v kra ju; (golf ).36 Sez nam proi zvo dov iz Les Get sa je zelo raz no lik • močan obču tek pri pad no sti; • sla bo razu me va nje potreb in želja bri tan skih pre bi val cev in vse bu je aktiv no sti s po droč ja alp skih polet nih in zim - • širo ka zim ska ponud ba dejav no sti za nesmu čar je; in last ni kov nepre mič nin; • nova splet na stran kot odziv na rezul ta te nedav ne • kraj še ved no odvi sen od ene same pano ge (zim ske ga skih špor tov pa vse do vrhun skih resta vra cij, well ness-a in razi ska ve; dokaz, da je turi stič na agen ci ja spo sob na šport ne ga turiz ma); sta ro dav nih obi ča jev in tra di cij. Ob pri mer ja vi ran lji vo - kon kret no ukre pa ti; • pomanj ka nje nad zo ra nad raz po lož lji vi mi turi stič ni mi • bli ži na Žene ve, Annecy ja in dru gih pre mož nih obmo čij; nasta ni tva mi vodi v iz gu bo poten cial nih pri hod kov od sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa šport ne ponud be • dober zagon na področ ju traj nost ne ga raz vo ja/okolj skih turi stič ne ga dav ka. poka že jo naj viš je rav ni ran lji vo sti, in so zato naj bolj tvegane. ukre pov; • pove za nost kra ja z »Rou te des Gran des Alpes« zago tav lja Raz me ro ma niz ka rast BDP v le tih od 2002 do 2008 pre tok trgo vi ne in dobro dostop nost. (12 %) je naj ran lji vej ši gos po dar ski para me ter. Druž be - na in okolj ska ran lji vost sta pod pov preč ni. Les Gets ima Pri lož no sti Ne var no sti sta rost ni indeks 78,11 %, kar pome ni, da se druž ba pom - • Uva ja nje dru gih dejav no sti, na pri mer upo ra be hitre širo - • Spre mem be v socialni sesta vi skup no sti; ko pa sov ne pove za ve za usta no vi tev sre diš ča na dalja vo • zmanj ša na zmož nost pri la ga ja nja spre mem bam la ja, to pa je kar redek pojav, če pri mer ja mo z os ta li mi bli zu Žene ve; usta no vi tev pod jet niš ke ga inku ba tor ja ali v pri me ru spre mem be lokal ne ga pre bi vals tva? Clim Alp Tour-ovi mi pilotni mi območji. »si li kon ske gore« in ure di tev pri vlač ne ga sta no vanj ske ga • manj ši pomen/iz gu ba pre poz nav no sti kme tijs tva območ ja za zapo sle ne v me stu; v skup no sti; Pri la go di tve na prož nost Les Gets-a je rah lo nad pov preč - • nad grad nja že dose že ne ga napred ka na področ ju traj nost - • oskr ba z vodo; jem (3,19). Délež ni ki kaže jo pozi ti ven odnos do upo šte - ne ga raz vo ja in okolj skih dejav no sti; • dol go roč na zanes lji vost snež ne ode je; • izbolj ša nje nad zo ra turi stič ne dejav no sti: na pri mer • vse več ja kon ku ren ca v tu riz mu, še zla sti v tu ri stič ni va nja pod neb nih spre memb v pro ce su raz vi ja nja te z uved bo knji ge pri ho dov, ki bi omo go ča la bolj ši ponud bi gor skih desti na cij; turi stič ne desti na ci je. Mne nja so, da bi nji ho ve orga ni za - nad zor in več ji pri ho dek od turi stič ne ga dav ka, • zmanj ša nje šte vi la hote lov in s tem naj bolj iska nih s po moč jo kate re ga bi finan ci ra li dru ge pro jek te. nasta ni tev; pove ča nje šte vi la manj iska nih nasta ni tev. ci je lah ko ime le korist od spre memb v stra te gi ji, ki nasta - ja jo zara di težav s pod neb ni mi spre mem ba mi, in meni jo, Pre gled ni ca 3.16.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Les Gets. da obsta ja jo ustrez ne alter na ti ve za raz voj v re gi ji. Te alter - na ti ve pa niso nuj no veza ne na turi zem. Ob pred lo gu, da je tre ba pou da rek pre stav lja ti med obsto je či mi raz voj ni - mi stra te gi ja mi, sta bila dodat no ome nje na še viso ko ka - 36 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 10 od 13 pa ra me trov. ko vost no hri bov sko kme tijs tvo in obrt niš tvo. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 94 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Na­men­in­cilji destinacije proizvoda ranljivost proizvoda Cilj stra te gi je je bil ponu di ti ino va tiv ne stra te gi je za splo - Golf Splo šni šport na pro stem 2,85 3,60 3,23 6 šni raz voj kra ja Les Gets. Kraj je moč no odvi sen od turiz - Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,85 3,40 3,13 10 ma, pred vsem zim ske ga, ki pri ne se naj več ji delež pri hod ka. Vod ne dejav no sti Splo šni šport na pro stem 2,85 3,20 3,03 2 Lokal ne obla sti se zave da jo tve ganj, pove za nih s snež no Zdra vi liš če Well ness/To pli ce/Zdrav je 2,85 3,00 2,93 5 ode jo, ki so posle di ca pod neb nih spre memb in poten - Šport ni par ki Dru ge pro sto ča sne 2,85 3,00 2,93 3 aktiv no sti na pro stem cial ne ga pomanj ka nja vode. Turi stič ni urad dejav no raz - Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,85 3,00 2,93 1 vi ja proi zvo de in rav no zato je bil zastav ljen splo šen cilj, Po hod niš tvo Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 2,85 2,80 2,83 9 da se spod bu di obli ko va nje ino va tiv nih pred lo gov za raz - Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,85 2,40 2,63 8 voj smu čiš ča, vključ no s sta no vanj skim delom in dru gi - Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,85 2,40 2,63 7 mi poten cial ni mi gos po dar ski mi dejav nost mi. Obrt ne delav ni ce Sta ro dav ni obi ča ji/tra di ci je 2,85 2,00 2,43 4 Stra­te­gi­je Pre gled ni ca 3.16.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Les Gets. De lež ni ki so naj prej opre de li li tri glav ne teme, ki bodo v po moč pri dose ga nju zastav lje ne ga cilja, nato pa so zno - Za goste so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki vpli va jo na traj vsa ke teme obli ko va li posa mez ne pred lo ge: visoka nji ho vo izbi ro počit niš ke desti na ci je, zanes lji vost vre - Pro jekt eko de sti na ci je: golf vodne pohodništvo alpsko smučanje men skih raz mer, kako vost ne sto ri tve in avten tič nost regi - • še bolj spod bu di ti okoljsko oza veš če ne dejav no sti in razvi - dejavnosti folklora zdravilišče in festivali športni parki srednja je. Na to vpra ša nje je odgo vo ril le en stro kov njak in nje go va ti sklad no stra te gi jo za eko de sti na ci jo: smu čiš če s šte vil - ranljivost gorsko gastronomija kolesarjenje rokodelske delavnice oce na se uje ma z ovred no te njem obi sko val cev (oce ne za ni mi okolj ski mi akci ja mi pred nja či pred tek me ci, a jih malen kost viš je, ven dar v isti sme ri). je tre ba bolje uskla di ti in o njih bolj obveš ča ti jav nost; m je ni/nizka • spre je ti stra te gi jo za pri do bi tev sta tu sa eko va si ce, na ri ze poletje vse sezone zima 3.16.3  Pri la go di tve ne stra te gi je pri mer: raz ši ri ti območ ja za peš ce in zgra di ti par ki - kategorija proizvoda ski tu Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 rišča zunaj mesta ali pod zem na par ki riš ča; vzpo sta vi ti Sli ka 3.16.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Les Gets. Tema prva delav ni ce: »Ino va tiv ni turi stič ni pokli ci v Les avto bu sno pove za vo za kra ja ne, zla sti šol ske avto bu se č zim jou Get su.« za lokal ne otro ke; izbolj ša ti reci kla žo odpad kov tako, vla d Tema dru ge delav ni ce: »Ino va tiv ni turi stič ni pokli ci v Les da bi vklju či li celot no veri go od kra ja nov do zdru ženj, reP Get su.« odgo vor nih za pra vil no rav na nje z od pad ki; izbolj ša ti | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 95 Prev zem nad zo ra na zem ljiš čem, pre no va infra struk tu re: Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta • ohra ni ti podo bo vasi tako, da ohra ni mo nje no sre dišče Uni ver zo v Sa vo ji so pova bi li, da pred sta vi rezul ta te delav - in za go to vi mo, da bo veli kost vasi osta la sklad na z njeno nic čla nom mest ne ga sve ta Les Get sa. Mest ni svet ni ki se podo bo; bodo odlo či li, ali želi jo ure sni či ti kate ro od pred la ga nih • raz mi sli ti o tem, da bi sre diš če spre me ni li v ob moč je stra te gij. Za izva ja nje kate re ko li spre je te stra te gi je bi bile za peš ce, par ki riš ča pa zgra di li na obron kih s po ve za - zadol že ne seda nje ali nove komi si je, sestav lje ne iz svet ni - tse vo do sre diš ča vasi (jav ni pre voz – avto bu si na elek tri - kov in lokal nih delež ni kov. s Ge de ko); ri smu • bolje izko ri sti ti jav ne stav be in razi ska ti mož no sti obno - Toe d ve jav nih stavb, ki niso dovolj izko riš če ne. ceffi Oce­na ly, O . Jo Pred la ga ne stra te gi je dobro upo šte va jo zastav lje ne cilje. N Sli ka 3.16.6: Vla kec vozi smu čar je in turi ste po vasi. Nji ho va pred nost je, da so sklad ne ena z dru go. Tret jo temo (zem ljiš če in infra struk tu ra) je naj tež je obrav - na va ti z ure snič lji vi mi pred lo gi, saj je odvi sna od volje in čisto čo vasi; spre je ti ustrez no okolj sko listi no, ki bi stra te gi je lokal nih obla sti, poleg tega pa je v pri me ru zaseb - obve zo va la tudi ponud ni ke pre no čišč in pod jet ja. ne ga last niš tva tre ba pre pri ča ti last ni ke, da pri pred la ga ni Ce lo let na desti na ci ja: stra te gi ji sode lu je jo. • posto po ma se pre mak ni ti pro ti celo let ne mu turiz mu Pri vseh temah je za uspe šnost pred lo gov izred no pomemb - z več krat ki mi sezo na mi, ki bi jih nato poča si dalj ša li no sode lo va nje lokal ne skup no sti. Da bi omo go či li celo - (ve li ka noč, polet je, praz nik vseh sve tih, zima); let no ponud bo, mora jo biti trgo vi ne odpr te sko zi vse leto • usme ri ti se na cilj no sku pi no mla dih upo ko jen cev, ki tako za turi ste kot kra ja ne. Reci kli ra nje odpad kov zah te - si želi jo iz mesta in svoj pro sti čas kako vost no izko ri - va sode lo va nje ponud ni kov pre no čišč in last ni kov resta - sti ti v go rah (se li tev ali počit ni ce); vra cij, pa tudi kra ja nov samih. • obli ko va ti celo let no poslov no toč ko za delo na dalja vo S po li tič no voljo in trd no pod po ro lokal ne skup no sti bi v za to name nje ne mu cen tru, kjer bi lah ko dejav no sti lah ko pred la ga ne stra te gi je pome ni le pomemb no preu - vza jem no kre pi li in pod pi ra li. sme ri tev in dvig kako vo sti raz vo ja Les Get sa. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 96 3.17  Les Sept Laux Lo ka ci ja: Fran ci ja NUTS 2: FR71 Rhône-Al pes NUTS 3: FR714 Isère Po vr ši na: 128 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 2828 (leta 2006) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 22 x Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 320 m/2925 m t Laupe Uprav na sre diš ča in nji hova nad mor ska viši na: Les Adrets s Se de (740m), La Fer ri ère (940m), eys (620m) mi s ru Toe de Najb liž ji dostop na avto ce sto: Brig noud/Crol les (17km) cffi Najb liž ji želez niš ki posta ji: Chambéry (50km), Gre nob - aix, Oh le (35 km) L. C Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Chambéry (55 km), Lyon Sli ka 3.17.1: Pra pou tel, ena od treh vstop nih točk v smu čar sko območ je Les Sept Laux v Is ère, ki je láhko dostop na iz Gre nob la; spo daj se vidi doli na Grési vau dan. (134 km) število postelj turistične nočitve 18.000 300.000 16.000 250.000 14.000 m 12.000 200.000 ri ze 10.000 150.000 domača država 8.000 Nizozemska ski tu 6.000 100.000 Združeno kraljestvo 4.000 druge evropske države č zim 50.000 jo 2.000 u 0 0 vla d 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 re leto leto P leto poletje zima Sli ka 3.17.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 2003 Sli ka 3.17.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.17.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Les Sept Laux. do 2008 – Les Sept Laux. v letu 2008 – Les Sept Laux. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 97 3.17.1  Swot ana li za 3.17.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost Pred no sti Sla bo sti Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Les Sept Laux je oce nje - • Bliž nje leto viš če za sosed nja urba na območ ja; • Pre več turi stič ne nasta ni tve z majh no kapa ci te to • zlah ka dostop na smu čiš ča (v bli ži ni so posta je in avto ce ste); (apart ma ji); na s 3,00, kar pome ni pov preč je, rav ni skup nih ran lji vo - • mla da, šport na in dru žin ska podo ba pozi mi; • ni dovolj turi stič ne nasta ni tve na vsa ki izmed loka cij, sti pa se gib lje jo od 2,70 (gor sko kole sar je nje) do 3,30 • pre struk tu ri ra no in moder ni zi ra no smu čiš če; da bi to bilo gos po dar sko upra vi če no; • smu čiš če je na dveh stra neh gore; • le malo diver zi fi ka ci je turi stič ne ponud be, ki se osre do - (tek na smu čeh/tur no smu ča nje in pla val ni baze ni).37 • dobra infra struk tu ra za deskar je na sne gu; to ča na alp sko smu ča nje in špor te na sne gu (po do ba Sez nam proi zvo dov je moč no usmer jen v špor te in zaje - • impre siv ni, pano ram ski gor ski raz gle di; »smu čar ske tovar ne«); • neo kr nje no viso ko gor sko oko lje; • pomanj ka nje turi stič nih proi zvo dov »all inc lu si ve« ma aktiv no sti s po droč ja alp skih zim skih špor tov kot • leto viš če, ki je osno va no na treh loka ci jah, od kate rih in pri mer ne struk tu re za nji ho vo trže nje; tudi alp skih polet nih špor tov in splo šnih špor tov na pro - ima vsa ka svo jo spe ci fič no iden ti te to in zgo do vi no; • pomanj ka nje iden ti te te in vizi je za leto viš če pole ti; • dol ga zgo do vi na turiz ma v do li ni Bréda (lo ka ci ja • sla bo uskla je va nje med delež ni ki, še zla sti gle de polet nih stem. Ob pri mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi - Le Pley net). turi stič nih dejav no sti; zvo dov pa kaže jo naj viš jo raven ran lji vo sti alp ske zim sko- • teža ve pri opre de li tvi in posta vi tvi ustrez ne uprav ljav ske struk tu re, ki bi delo va la na vseh treh loka ci jah tega leto viš ča; šport ne aktiv no sti in so zato naj bolj tve ga ne. • zelo ome je na zmog lji vost naložb v novo turi stič no Gos po dar ski para me tri kaže jo sta bi len raz voj, med tem infra struk tu ro. ko para me tri pri druž be nih in okolj skih zade vah kaže jo naj več jo ran lji vost. Les Sept Laux ima s sta rost nim indek - Pri lož no sti Ne var no sti • Izko riš ča nje veli ke ga poten cia lne ga lokal ne ga pov pra še - • Moč na odvi snost od sne ga, ki naj bi posta l še manj som 56,04 % zelo mla do/pom la ju jo če se pre bi vals tvo in va nja tako pozi mi kot pole ti; zanes lji v; obču tek za skup nost in sode lo va nje bi se lah ko izbolj ša - • bolj ša pro mo ci ja gor ske ga oko lja pri ogla še va nju leto viš ča; • druž be no-kul tur ni raz voj in spre mem be v ve de nju • nadalj nji raz voj polet nih dejav no sti, ki teme lji jo na lokal nih in zah te vah turi stov; la. Zmer no viso ka raven okolj ske ran lji vo sti kaže, da je dogod kih; • šte vi lo obi sko val cev pozi mi ogro ža kon ku ren ca sosed njih tre ba ponov no preu da ri ti zana ša nje na narav ne vire (zla - • obl li ko va nje novih vrst počit niš kih pake tov za bolj raz no li ko gor skih masi vov; turi stič no ponud bo; • nasta nek novih turi stič nih desti na cij in pove ča na kon ku - sti gle de ponud be zim skih špor tov). • bolj še izko riš ča nje poten cia la, ki ga ima leto viš če kot pri - ren ca leto višč, ki več vla ga jo v in fra struk tu ro in sto ri tve; Les Sept Laux ima pri la go di tve no prož nost 2,76, kar je be ža liš če za tiste, ki se želi jo pole ti izog ni ti mest ni vro či ni; • more bit ni novi pred pi si gle de ener gij ske učin ko vi to sti • raz voj polet ne turi stič ne ponud be, ki teme lji na spe ci fič - obsto je čih nasta ni tve nih objek tov in jav nih poslo pij; rah lo pod pov preč jem. Délež ni ki so mne nja, da bi nji - nih lokal nih virih (na rav ne zna me ni to sti (je ze ra, moč vir - • z gor skim masi vom Bel le don ne ni pove za na nobe na ho ve orga ni za ci je ime le korist od spre memb v stra te gi ji, ja, itd.), veli ka eko loš ka raz no li kost omoč ja ter spe ci fič na bla gov na znam ka. indu strij ska in kul tur na dediš či na); ki nasta ja jo zara di težav s pod neb ni mi spre mem ba mi, • izbolj ša nje sode lo va nja z de lež ni ki na celot nem območ ju in izven nje ga pole ti (npr. upo ra ba lokal ne ga pašne ga kme tijs tva (ov ce, gove do) v tu ri stič ne name ne). 37 Na voljo ni bilo izčrp ne ga niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke Pre gled ni ca 3.17.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Les Sept Laux. za 11 od 13 pa ra me trov. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 98 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost oko lju pri jaz nih meril. Gost je oce nju je jo ta para me ter destinacije proizvoda ranljivost proizvoda kot »po mem ben«, délež ni ki pa mu daje jo naj niž jo oceno, Pla val ni baze ni Splo šni špor ti na pro stem 3,00 3,60 3,30 8 in pre dla ga jo, da bi bil ta dejav nik »manj pomem ben« Tur no smu ča nje Alp ski zim ski šport 3,00 3,60 3,30 6 ozi ro ma »ne po mem ben«. Tek na smu čeh Alp ski zim ski šport 3,00 3,60 3,30 5 Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 3,00 3,40 3,20 10 3.17.3  Pri la go di tve ne stra te gi je Snež ni park Alp ski zim ski šport 3,00 3,40 3,20 9 Zdra vi liš če Well ness/To pli ce/Zdrav je 3,00 3,00 3,00 4 Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1 Kul tur na dediš či na Umet nost in kul tu ra 3,00 3,00 3,00 1 Tema delav ni ce: »Opre de li tev ino va tiv nih stra te gij za pri - Ja ha nje Splo šni špor ti na pro stem 3,00 3,00 3,00 3 hod nost območ ja Les Sept Laux«. Po hod niš tvo Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 3,00 2,80 2,90 7 Na­men­in­cilji Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 3,00 2,40 2,70 2 Smu čiš če Les Sept Laux, do kate re ga lah ko pri de mo Pre gled ni ca 3.17.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Les Sept Laux. s treh raz lič nih loka cij zno traj leto viš ča, slu ži pred vsem lokal ne mu trgu dnev nih smu čar jev iz Gre nob la in Cham - obi sko val ci pa so pre pri ča ni, da okolj ski dejav ni ki prej bery ja. Raz vi to je bilo v 70. letih prejš nje ga sto let ja, visoka doda ja jo vred nost ponu je nim aktiv no stim, kot da bi jih infra struk tu ro leto viš ča pa so pred krat kim obno vi li neka - turno smučanje ome je va li. Kot pomemb ne alter na ti ve pri nadalj njem raz - te ri zaseb ni last ni ki zem ljišč (ob nov lje ne so bile fasa de). plavalni bazeni tek na smučeh zdravilišče kulturna zdravilišča vo ju so bili ome nje ni ponud ba zele ne ga turiz ma (»proč Stra teš ko pomemb ne nalož be v smu čar ske vleč ni ce in dediščina snežni park ranljivost srednja gorsko pohodništvo alpsko smučanje kolesarjenje od vsa kr šne ga smu ča nja«), orga ni za ci ja pri re di tev na regio - opre mo za umet no zasne že va nje so osla bi le finan ce občin, nal ni rav ni in bolj še mar ka ci je spre ha jal nih/po hod niš - ki območ je pod pi ra jo, kar je ome ji lo nove nalož be. Poleg kih poti. Poleg tega sta potreb na tudi izva ja nje dol go roč nih tega smu čar sko sre diš če leži na raz me ro ma majhni nad - m je ni/nizka stra te gij in bolj še pri za de va nje v tr že nju proi zvo dov in mor ski viši ni, zara di česar se pojav lja vpra ša nje, ali se bo ri ze poletje vse sezone zima kategorija proizvoda obi ča jev regi je Gré si vau dan. v pri hod no sti lah ko še zana ša lo na narav ni sneg. Delež - ski tu Sli ka 3.17.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Les Sept Laux. Gost je izjav lja jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki vpli - ni ki v le to viš ču se dobro zave da jo težav, s ka te ri mi se va jo na nji ho vo izbi ro počit niš ke desti na ci je, viši na stroš - soo ča jo, in aktiv no išče jo reši tve. Delav ni ca je bila orga - č zim jou kov ter gosto ljub nost in pri sr čen spre jem. Tudi zanes lji vost ni zi ra na z na me nom, da se raziš če jo ino va tiv ne zami sli vla d vre men skih raz mer (sneg v zim ski sezo ni, son ce v po let - za raz voj polet ne ga turiz ma v le to viš ču in se tako izko ri - reP ni) je zelo viso ko oce nje na. Naj več ja raz li ka med odgo - sti jo novi viri pri hod kov in zmanj ša odvi snost od zim - vo ri gostov in délež ni kov pa je nasta la pri ovred no te nju ske ga turiz ma. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 99 Stra­te­gi­je indu strij ske dediš či ne na tem območ ju, hidroe lek trar - ni ki v treh obči nah, ki to območ je pod pi ra jo, veli ko tesne - Lo kal ni svet ni ki in poslov ni delež ni ki na območ ju Les ne ali proi zva jal cev medu, gastro no mi ja (lo kal ni proi - je sode lo va ti ter vla ga ti še več ener gi je in zav ze to sti, da Sept Laux so zače li obli ko va ti stra te gi jo za polet ni turi - zvo di) in kul tur ni turi zem. bodo pre ma ga li občut ne teža ve v le to viš ču. zem, saj se nanj v pre te klih nekaj letih niso osre do to ča li. Pro mo ci ja: Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta Ude le žen ci delav nic so opre de li li šte vil ne stra te gi je na raz - • dolo či tev polet ne iden ti te te območ ja Les Sept Laux, Lo kal ni svet ni ki in mene džer ji v le to viš ču bodo raz mi sli li lič nih rav neh, med dru gim: osre do to ča nje na posa mez ne iden ti te te treh loka cij; o ugo to vi tvah in pred lo gih, ki so pred stav lje nih v po ro - Uprav lja nje: • uče nje od uspe šnih pod je tij v le to viš ču (na pri mer majh - či lu Inst Mont o pro jekt nih dejav no stih na pilot ni lokaci - • obli ko va nje skup ne vizi je za Les Sept Laux, ki ji lah ko ni host li v vaš kem slo gu) in pred sta vi tev nji ho vih poslov - ji. Delež ni ki se bodo nato odlo či li, kate re pred lo ge bodo vsi sle di jo in jo pod pi ra jo, da bi tako zdru ži li delež ni - nih mode lov dru gim pod jet jem (kjer pov pra še va nje podrob ne je razi ska li z na me nom, da raz vi je jo polet ni ke z vseh treh loka cij s po moč jo opre de lje nih in dogo - pre se ga ponud bo); turi zem. To delo lah ko potem prev za me jo obsto je či odbo - vor je nih stra teš kih ciljev; • osre do to ča nje na pri vab lja nje lokal ne ga trga (Gre nob - ri, ki jih sestav lja jo svet ni ki in pred stav ni ki lokal nih delež - • kre pi tev turiz ma okrog vsa ke loka ci je kot način izbolj - le, Cham bery itd.), saj je veli ko bolj ver jet no, da bodo ni kov, ali pa posta ne jo del nadalj nje ga sode lo va nja med ša nja lokal nih sto ri tev za pre bi val ce in turi ste; pre bi val ci iska li gor ske kra je, kamor lah ko zbe ži jo pred leto viš čem in Inst Mon tom. • vklju če va nje vseh delež ni kov (vključ no z last ni ki viken - polet no vro či no v me stih. dov, doma či nov itd.) v vi zi jo za Les Sept Laux, da se Oce­na zago to vi, da vsak daje pozi tiv no podo bo in izra ža prisrč - Les Sept Laux ima pozi mi jasno opre de lje no iden ti te to. no dobro doš li co turi stom in obi sko val cem. Toda pole ti zadev ne tri loka ci je niso pove za ne in ima jo Raz voj proi zvo dov: dru gač ne zna čil no sti. Prvi pogoj je torej, da se sku paj • izko riš ča nje virov v le to viš ču, kot so goz do vi, neo kr - dolo či in obli ku je polet na iden ti te ta območ ja Les Sept nje no oko lje, mre ža pohod niš kih poti, ki pove zu je jo Laux. V zve zi s pri hod ki se nobe na polet na dejav nost v le - raz lič ne inte re sne toč ke in tri loka ci je zno traj leto viš - to viš ču ne more pri mer ja ti z zim skim smu ča njem, tako ča, ter topli ce v bliž njem kra ju Alle vard; da polet ni turi zem ni krat ko roč na reši tev za zmanj ša nje • opre de li tev dodat nih dejav no sti ali sto ri tev, pove za nih odvi sno sti leto viš ča od zim ske ga turiz ma. Kljub temu pa s po hod niš tvom, ki bi lokal ne mu pre bi vals tvu omo - je pomemb na stra te gi ja za kre pi tev lokal nih skup no sti, go ča le, da se pre živ lja jo s po moč jo polet ne ga turiz ma; pro mo ci jo lokal ne ga območ ja, proi zvo dov ter dediš či ne • cilj je širo ka ponud ba polet nih dejav no sti, od kate rih in za pri vab lja nje ponud ni kov turi stič nih sto ri tev v le to - vsa ka pris pe va maj hen delež k lo kal ne mu gos po dars - viš če. Za ure sni či tev opre de lje nih stra te gij, bodo mora li tvu, name sto ene več je dejav no sti; na pri mer ogle di delež ni ki na območ ju Les Sept Laux, še zla sti lokal ni svet - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 100 3.18  Mon te ro sa Lo ka ci ja: Ita li ja NUTS 2: ITC2 Val le d’Ao sta/Vallée d’Ao ste NUTS 3: ITC20 Val le d’Ao sta/Vallée d’Ao ste Po vr ši na: 265 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 2454 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 9 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 1170 m/4510 m Uprav na sre diš ča in nji ho va nad mor ska viši na: Gres so - ney Saint jean (1385 m), Gres so ney La Tri nité (1635 m), iv arh Ayas (1700 m) VAA isasca, R Najb liž ji dostop na avto ce sto: Pont-Saint-Mar tin (27 km) am . C Najb liž ja želez niš ka posta ja: Pont-Saint-Mar tin (33 km) D Najb liž je med na rod no leta liš če: Tori no (102 km) Sli ka 3.18.1: Tur no smu ča nje oko li gor ske veri ge Mon te Rosa. število postelj 7000 6500 6000 domača država brez domače regije m 5500 Francija ri ze Nemčija 5000 turisti ne no č čitve – poletje Švica ski tu 4500 turisti ne no č čitve – zima Avstrija 4000 Združeno kraljestvo č zim Dolina Aoste jo 3500 u druge evropske države 3000 druge države vla d 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 re leto P Sli ka 3.18.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1980 Sli ka 3.18.3: Delež polet ne ga in zim ske ga turiz ma v letu 2008 – Sli ka 3.18.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Mon te ro sa. do 2008 – Mon te ro sa. Mon te ro sa. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 101 3.18.1  Swot ana li za Pred no sti Sla bo sti • Vleč ni ce in dobro vzdr že va ne smu čar ske pro ge; • Pro ga na pre la zu Sala ti preč ka cesto (300 m hoje); • čudo vi ta div ja pokra ji na (in lede nik); • sistem jav ne ga pre vo za (na tem območ ju/zu naj tega območ ja/pre voz pono či); • špor ti (dvo ran ski in na pro stem); • niz ko ka ko vost na name sti tev za goste na dru gih loka ci jah; • zna no smu čiš če; • zaba va za mla de in dejav no sti po smu ča nju; • ino va ti ven sistem za umet no zasne že va nje; • površje: dol ge doli ne; • otroš ko igriš če; • le malo pri lož no sti za nadalj nji raz voj; • noč no smu ča nje (raz svet lje na pro ga); • misel nost pod jet ni kov in delež ni kov v tu riz mu; • nad mor ska viši na (smu čar ska pro ga nad 3000 m); • sla bo trže nje; • kul tu ra in tra di ci ja; • krat ko roč ni turi zem; • bli ži na več jih mest; • sezon ski turi zem; • širo ka ponud ba turi stič nih proi zvo dov in sto ri tev; • le nekaj hote lov in pre več viken dov na neka te rih loka ci jah; • smu čar ski inšti tut; • indi vi dua li zem; • siner gi je in sode lo va nje med delež ni ki; • pomanj ka nje turi stič ne stra te gi je; • ugod no pod neb je; • siner gi je in sode lo va nje med zaseb ni mi delež ni ki in jav ni mi usta no va mi; • gastro no mi ja; • zunaj sezo ne ni poslov nih dejav no sti; • name sti tev sred nje in viso ke kako vo sti na neka te rih loka ci jah. • viken di; • špe ku li ra nje grad be nih pod je tij; • hude pro ra čun ske ome ji tve jav nih usta nov v po ve za vi s sto ri tva mi in nalož ba mi. Pri lož no sti Ne var no sti • Mož nost izgrad nje novih vleč nic nepo sred no iz vasi na smu čiš če Mon te ro sa, • Naraš ča jo če tem pe ra tu re; da se tako zmanj ša upo ra ba oseb nih avto mo bi lov (celo pole ti); • nevar nost izgu be wal ser ske kul tu re in tra di cije; • širi tev smu čiš ča v nove doli ne; • viš ji raz voj ni stroš ki; • pro mo ci ja polet ne ga turiz ma; • glo bal ni kon ku ren ti (ne le gor ska območ ja); • zaš či te no območ je med doli na ma Ayas in Gres so ney; • viš ja kako vost loka cij v se ver nih Alpah; • turi zem z niz kim vpli vom na oko lje: pohod niš tvo; • odse lje va nje z gor skih obmo čij; • wal ser ska kul tu ra; • zapuš če nost poti; • znans tve ni inšti tut Gres so ney; • zelo hitre spre mem be na trgu, poča sen ritem kul tu re turiz ma; • pove za va Zer matt/Cer vi nia: tura Mon te Rosa; • vpli vi vleč nic na oko lje; • pri prav lje nost za ino va ci je, pri lož no sti za sode lo va nje; • pomanj ka nje mlaj ših lokal nih pod jet ni kov; • skup na pro mo ci ja vseh treh dolin; • neso glas ja med raz lič ni mi loka ci ja mi; • pri jaz nost do turi stov; • neso glas ja gle de stra te gij in usme ri tev; • raz voj pale te izdel kov (ne le smu ča nje); • niz ka zmož nost za rast v pri hod no sti; • raz lič ne pri lož no sti na raz lič nih loka ci jah v smu čar skem sre diš ču Mon te ro sa. • pomanj ka nje naložb v ne smu čar ske sek tor je. Pre gled ni ca 3.18.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Mon te ro sa. ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 102 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Naj bolj ran lji va gos po dar ska para me tra sta tista, ki kaže - destinacije proizvoda ranljivost proizvoda ta inve sti cij ske raz me re in odvi snost trga dela od turiz - Tur no smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,85 3,60 3,23 9 ma, in oba sta pre cej viso ka. Okolj ska ran lji vost je odvi sna Golf Splo šni špor ti na pro stem 2,85 3,60 3,23 2 od dolo če ne ga smu čar ske ga sre diš ča, in se gib lje od niz - Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,85 3,40 3,13 10 ke do zmer no viso ke. Šport no ple za nje Alp ski polet ni šport 2,85 3,40 3,13 7 Mon te ro sa ima pri la go di tve no prož nost 3,20, kar je rah - Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,85 3,00 2,93 1 Za va ro va na ple zal na pot Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 2,85 3,00 2,93 6 lo nad pov preč jem. Délež ni ki so mne nja, da bi nji ho ve Na ra vo slov ne učne poti Iz kus tvo nara ve 2,85 2,80 2,83 8 orga ni za ci je lah ko ime le korist od spre memb v stra te gi ji, Le de niš ke aktiv no sti Gor ske želez ni ce/ 2,85 2,60 2,73 4 ki nasta ja jo zara di težav s pod neb ni mi spre mem ba mi, in Iz kus tvo gora so se stri nja li s tem, da stal ni pre bi val ci aktiv no sode lu je - Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,85 2,40 2,63 5 jo pri pro ce su uprav lja nja v re gi ji in odlo ča nja o njej. Lo kal ni proi zvo di Vr hun ske resta vra ci je 2,85 1,60 2,23 3 Tudi obi sko val ci so pre pri ča ni, da okolj ski dejav ni ki še Pre gled ni ca 3.18.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Mon te ro sa. doda jo vred nost aktiv no stim, ki jih ponu ja jo v Mon te - ro si. Kot pomemb ne alter na ti ve pri nadalj njem raz vo ju 3.18.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov je bil ome njen kul tur ni turi zem v kom bi na ci ji s po nud - visoka športno plezanje in pri la go di tve na prož nost ba mi okolj ske ga izo bra že va nja. golf turno smučanje folklora Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Mon te ro sa je oce nje na Gost je izjav lja jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki in festivali ledeniške gorsko zavarovana dejavnosti plezalna pot alpsko smučanje kolesarjenje srednja naravoslovne z 2,85, kar pome ni, da je malo pod pov preč jem, rav ni vpli va jo na nji ho vo izbi ro počit niš ke desti na ci je, avten - ranljivost u ne poti č lokalni proizvodi skup nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 2,23 (lo kal ni pro - tič nost regi je, kako vost sto ri tev, veli ka raz no li kost aktiv - izvo di) do 3,23 (tur no smu ča nje/golf ).38 Sez nam pro - no sti in izle tov pa tudi lahek dostop in viši na stroš kov. m je ni/nizka izvo dov je zelo šport no usmer jen in vse bu je aktiv no sti ri ze poletje vse sezone zima s po droč ja alp skih polet nih in zim skih špor tov pa do 3.18.3  Pri la go di tve ne stra te gi je kategorija proizvoda ski tu umet no sti in kul tu re ter izkus tva nara ve. Ob pri mer ja vi Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 Sli ka 3.18.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Mon te ro sa. ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa ponud be Tema prva delav ni ce: obli ko va nje stra te gij pri la ga ja nja č zim jou (alp skih) špor tov poka že jo naj viš je rav ni ran lji vo sti, in na pod neb ne spre mem be in nji hov vpliv na alp ski turi - vla d so zato naj bolj tve ga ne. zem na delav ni cah Net Sy Mod, z ana li zo Swot in a pli ka - reP 38 Na voljo je bil izčr pen niz podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 13 od 13 pa ra me trov. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 103 ci jo DSS/e-tool, ki jo je raz vi la beneš ka Uni ver sità Cà zdrav je), in uskla je va ti odno se med držav lja ni, zdru že nji ša li dostop do odroč nih loka cij in zmanj ša li stroš ke na Fos ca ri. in usta no va mi. območ ju; Tema dru ge delav ni ce: obli ko va nje stra te gij po meri za In ten ziv na raz voj na stra te gi ja (Mon te Rosa: oglej te si • spod bu ja li in izbolj ša li sode lo va nje med zdru že nji, alp sko turi stič no desti na ci jo, ki so jo že pri za de le pod - Mon te Roso) je nav kljub pozi tiv ne mu učin ku, ki bi ga usta no va mi in delež ni ki. neb ne spre mem be, in sicer na delav ni cah Net Sy Mod, ime la na lokal no gos po dars tvo, v zad njem kro gu oce nje - De lav ni ce so poka za le, da so vpli vi pod neb nih sprememb z ana li zo Swot in a pli ka ci jo DSS/e-tool, ki so jo preizkusili va nja izgu bi la toč ke zara di pre ve li ke ga okolj ske ga bre - na lokal ni rav ni že vid ni. Pro jekt Clim Alp Tour je ponu - s podporo RAVA Env in RAVA Tour. me na, ki bi ga pov zro či la. dil dobro pri lož nost za raz pra vo o raz vo ju tega območ ja, Na­men­in­cilji Oce­na pri čemer je omo go čil tudi hkrat no pred sta vi tev glav nih Vi so ko zastav lje ni cilj pri la go di tve nih stra te gij je zmanj - Pred la ga ne stra te gi je so bile oce nje ne na pod la gi kazal ni - gos po dar skih in turi stič nih kate go rij. ša ti sezon sko turi stič no narav na nost. Da bi cilj dose gli kov, kate rih pomemb nost so opre de li li sode lu jo či: okoljski v ce lo ti, bodo stra te gi je pove za le seda nje pred no sti loka - stroš ki, vpli vi na lokal no gos po dars tvo, vpli vi na turi stič - ci je s pro mo ci jo dodat nih turi stič nih dejav no sti (npr. no pano go, ino va ci je, okolj ski vpli vi, izve dlji vost raz lič - pode že lje, bolje orga ni zi ra ne polet ne dejav no sti, doli ne). nih pred lo gov in nji ho vi dol go roč ni traj nost ni vidi ki. Stra­te­gi­je Ana li za je poka za la, da obsta ja potre ba po čim prejš nji Z upo ra bo DSS/e-tool, so lokal ni akter ji pred sta vi li usme - inte gra ci ji turi stič nih dejav no sti. To je ver jet no edi ni ri tve za turi stič no pano go in gos po dars tvo. Sode lu jo či so način za pove ča nje ponud be dejav no sti v tu ri stič no šib - upo ra bi li tudi ana li zo Swot in obsež no podat kov no zbir - kej ši polet ni sezo ni. Delež ni ki meni jo, da je tre ba nuj no ko o oko lju in druž bi. okre pi ti pro mo ci jo lokal nih izdel kov in kul tu re. Pove - Ob li ko va li so tri glav ne turi stič ne usme ri tve. Prva je za vo smu čar skih desti na cij na viso kih nad mor skih viši - name nje na raz vo ju pohod niš kih poti na viso kih nad mor - nah s traj nost nim siste mom jav ne ga pre vo za vidi jo kot skih viši nah in izbolj ša nju žič niš kih naprav (Mon te Rosa: nujno. oglej te si Mon te Roso), dru ga se osre do to ča na traj nost ni Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta raz voj, kul tur no dediš či no in dobro počut je (Mon te Rosa: De lež ni ki si obe nem želi jo, da bi: nič kilo me trov) in tret ja na obli ko va nje siste ma pove zav • pod neb ne spre mem be razu me li kot pomem ben del med doli na mi (Mon te Rosa: tri doli ne z enim ime nom). turiz ma in regio nal ne ga načr to va nja, saj ima velik vpliv Ker želi jo delež ni ki zmanj ša ti odvi snost loka ci je od zim - na vse nalož be v smu čiš ča; ske ga turiz ma, name ra va jo spod bu ja ti osnov ne turi stič - • spod bu ja li bolj traj nost no mobil nost in tako okre pi li ne prvi ne, zna čil ne za pokra ji no (na ra vo, kul tu ro in okoljsko narav na nost loka ci je, upo rab ni kom pa olaj - ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 104 3.19  Stu bai Tirol Lo ka ci ja: Avstri ja NUTS 2: AT33 Tirol NUTS 3: AT332 Inns bruck Po vr ši na: 317 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 12.793 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 40 Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 662 m/3498 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Neu stift (993 m) l Najb liž ji dostop na avto ce sto: Schönberg (11 km) iro ai Tb Najb liž ji želez niš ki posta ji: Patsch (12km), Inns bruck (23km) tu SBV Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Inns bruck (25km), Salz - T burg (196 km), München (222 km) Sli ka 3.19.1: Doli na Stu bai, v ozad ju nje ni lede ni ki. število postelj turistične nočitve 15 000 . 2.000.000 14 000 . 1.600.000 domača država 13 000 . brez domače regije m Nemčija 12 000 . 1.200.000 Nizozemska ri ze 11 000 . Italija Švica ski tu 10 000 . 800.000 Združeno kraljestvo 9 0 . 00 č zim 400.000 Francija jo 8 0 . 00 domača regija u druge evropske države 7 0 . 00 0 vla d 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 druge države re leto leto P leto poletje zima Sli ka 3.19.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1970 Sli ka 3.19.3: Celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.19.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Stu bai Tirol. do 2008 – Stu bai Tirol. v le tih od 1970 do 2008 – Stu bai Tirol. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 105 3.19.1  Swot ana li za 3.19.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost Pred no sti Sla bo sti Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Stu bai Tirol je oce nje na • Smu čiš če na lede ni ku; • Pro met na situa ci ja na desti na ci ji; • zago tov lje na snež na ode ja; • odvi snost od zim ske ga turiz ma; z 2,91, kar pome ni, da je malo pod pov preč jem, rav ni • pro fil nad mor ske viši ne; • sta ra jo če se pre bi vals tvo na desti na ci ji; skup nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 2,66 (gor sko kole - • regio nal ni viri; • malo urba nih objek tov in sla bo raz vi to kme tijs tvo; • naraš ča jo ča stop nja zase de no sti; • raz po lož lji vost grad be nih zem ljišč; sar je nje) do 3,16 (alp sko smu ča nje/ja dral no padals tvo/ • obsež ne gozd ne in narav ne povr ši ne (77,2 %) na desti na ci ji; • odvisnost od nemš kih turi stov pozi mi (66 %). šport no ple za nje).39 Sez nam proi zvo dov je moč no šport - • lahek dostop; • intenzivnost tu riz ma je le rah lo nad pov preč jem. no usmer jen in zaje ma pred vsem aktiv no sti na pro stem s po droč ja alp skih polet nih in zim skih špor tov. Ob pri - Pri lož no sti Ne var no sti mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa te • Kre pi tev polet ne ga turiz ma; • Pomanj klji vo uprav lja nje pro me ta na desti na ci ji; šport ne aktiv no sti na pro stem kaže jo naj viš je rav ni ranlji - • smu čiš če na lede ni ku; • migra ci je; • zim ski turi zem; • talje nje lede ni ka; vo sti in so zato naj bolj tve ga ne. • ino va tiv ni kon cep ti ure di tve pro me ta in pre vo za • nevar nost poplav; Ka že, da je šte vi lo ekstrem nih gos po dar skih dogod kov na desti na ci ji; • nevar nost narav nih nesreč; • spre mem ba struk tu re gostov; • spre mem be flo re in fav ne; v zad njih petih letih nara slo, in pri ča ko va ti je, da bo v pri - • raz no li kost flo re in fav ne; • talje nje več ne ga ledu; hod no sti nara slo še bolj. Inve sti cij ske raz me re za okoljske • migra ci je; • pomanj ka nje sne ga; • ino va tiv ni proi zvo di prek sode lo va nja s tra di cio nal ni mi • splo šna pri hod nja pro met na obre me nje nost; pro jek te kot tudi vses plo šna kli ma za inve sti ci je so oce - lokal ni mi pano ga mi (npr. kme tijs tvom); • ome ji tve raz po lož lji vih zem ljišč; nje ne nega tiv no. Poleg tega je tudi šte vi lo postelj med • vse več ja okolj ska oza veš če nost potro šni kov. • naraš ča jo či stroš ki oskr be z vodo; • ustvar ja nje niz ke doda ne vred no sti v po let ni sezo ni. leti 2000 in 2008 pad lo za 8 %, kar je samo še pris pe va - lo h gos po dar ski ran lji vo sti turi stič ne desti na ci je. Gle de Pre gled ni ca 3.19.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Stu bai Tirol. druž be ne ran lji vo sti pa so délež ni ki menja, da bi se smi - sel za skup nost in sode lo va nje lah ko izbolj ša la. Okoljska ran lji vost (za na ša nje na narav ne vire) se gib lje med 1 in 5 in je moč no odvi sna od upo šte va nih smu čar skih povr - šin. Stu bai Tirol ima sred njo pri la go di tve no prož nost (3,09). Pre pri ča nje, da obsto ji jo pomemb ne alter na ti ve za razvoj turiz ma in mne nje, da okolj ska meri la doda ja jo vrednost 39 Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 10 od 13 pa ra me trov. 40 Za name ne in cilje, oce ne in nadalj nje ukre pe po zaključ ku pro jek ta glej poglav je 3.13.3: Wil der Kai ser. (stran 107) ponu je nim aktiv no stim v tu ri stič ni desti na ci ji, pozi tiv no ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 106 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost je veli ka pred nost desti na ci je, saj ima celo mož no sti za destinacije proizvoda ranljivost proizvoda raz voj kon ku renč nih pred no sti zara di posle dic pod neb - Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,91 3,40 3,16 10 nih spre memb na niž jih nad mor skih viši nah. Cilj na sku - Ja dral no padals tvo Alp ski polet ni šport 2,91 3,40 3,16 5 pi na so zla sti dru ži ne in mla di gost je. Spod bu di li bomo Šport no ple za nje Alp ski polet ni šport 2,91 3,40 3,16 3 tudi traj nost ni raz voj, poseb no pri okolj skih in gos po - Pro ga za bob Alp ski zim ski šport 2,91 3,00 2,96 9 dar skih vpra ša njih. Delež ni ki si v tem pogle du želi jo več »Ve li ka dru ži na Stu bai« Dru žin ske ponud be 2,91 3,00 2,96 6 Po let na san kaš ka pro ga Alp ski polet ni šport 2,91 3,00 2,96 4 regio nal ne turi stič ne proi zvod nje in izva ja nja oko lje vars - Po hod niš tvo Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 2,91 2,80 2,86 7 tve nih ukre pov. Obli ko va ni bodo oko lju pri jaz ni ukre pi Iz kus tvo gora Gor ske želez ni ce/ 2,91 2,60 2,76 8 in ukre pi, ki varu je jo narav ne vire. Da bi izbolj ša li kon - Iz kus tvo gora ku renč nost, bodo okre pi li tudi polet no sezo no. Delež ni ki Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,91 2,40 2,66 2 na desti na ci jah so raz vi li 79 ukre pov, ki obse ga jo mla din - Pre gled ni ca 3.19.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Stu bai Tirol. ske host le, območ ja z malo pro me ta in žič ni co, ki bi pove - za la vas na vho du v do li no z le de ni kom na nje nem kon cu. vpli va jo na pri la go di tve no prož nost. Vsi osta li para me tri visoka so v ok vi ru sred njih vred no sti. športno jadralno alpsko poletna plezanje padalstvo smučanje sankaška proga za bob pohodništvo proga gorsko kolesarjenjevelika družina stubai 3.19.3  Pri la go di tve ne stra te gi je40 ranljivost srednja izkustvo gora Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1 Tema delav ni ce: obli ko va nje pri la go di tve nih stra te gij in m je ni/nizka mož no sti za ure sni če va nje. ri ze poletje vse sezone zima Stra­te­gi­je kategorija proizvoda ski tu Raz mi slek o stra te gi jah se je osre do to čil na kre pi tev zim - Sli ka 3.19.5 Nabor turi stič nih proi zvo dov – Stu bai Tirol. ske ga turiz ma zara di ugod ne viso ke lege. Zim ski turi zem č zim jou vla dreP | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 107 3.20  Val d’Is ère Lo ka ci ja: Fran ci ja NUTS 2: FR71 Rhône-Al pes NUTS 3: FR717 Savo ie Po vr ši na: 94 km2 Šte vi lo pre bi val cev: 1753 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 18,6 re Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 1850 m/3350 m ’Is è al d Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Val d’Is ère Ve de (1850m) ri smu Toe d Najb liž ji dostop na avto ce sto: Mou tiers (59km) ceffi Najb liž ja želez niš ka posta ja: Bourg St. Mau ri ce (22km) ts, Ou . N Najb liž ji med na rod ni leta liš či: Chambéry (130 km), Žene - A va; (174 km) Sli ka 3.20.1: V srcu sve tov no-zna ne ga smu čar ske ga sre diš ča Val d’Is ère je istoi men ska vas, ki je pre poz nav na po svo ji tra di cio nal ni arhi te ktur ni dediš či ni. število postelj turistične nočitve 30.000 2.500.000 2.250.000 2.000.000 1.750.000 25.000 Francija 1.500.000 Združeno kraljestvo 1.250.000 nekdanja Sovjetska zveza 1.000.000 Nemčija 20.000 750.000 Nizozemska 500.000 druge evropske države 250.000 druge države 15.000 0 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto leto leto poletje zima Sli ka 3.20.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1985 Sli ka 3.20.3: celo let ne, polet ne in zim ske turi stič ne noči tve Sli ka 3.20.4: Pore klo zim skih gostov v letu 2008 – Val d’Is ère. do 2008 – Val d’Is ère. v le tih od 2000 do 2008 – Val d’Is ère ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 108 3.20.1  Swot ana li za 3.20.2  Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost Pred no sti Sla bo sti Oce nju je se, da je ran lji vost desti na ci je Val d’Is ère 2,98, • Dobro obnov lje na vas z du šo ter s po memb no arhi tek - • Na zim ski turi zem izva ja pri tisk moč na kon ku ren ca, tur no dediš či no; osre do to ča pa se na špor te na sne gu; kar pome ni, da je pov preč na, stop nje splo šne ran lji vo sti • oko lje z ve li ko narav no vred nost jo (bli ži na Nacio nal ne ga • moč na odvi snost od tujih turi stov pozi mi (ve lik delež pa se gib lje jo med 2,69 (gor sko kole sar je nje) in 3,29 par ka Vanoi se); jih pri ha ja iz Veli ke Bri ta ni je); • sve tov na pre poz nav nost leto viš ča pozi mi; • nesta bil ne vre men ske raz me re ovi ra jo polet ne turi stič ne (šport na tek mo va nja).41 Nabor turi stič nih proi zvo dov • viso ko ka ko vost na turi stič na ponud ba (na sta ni tve ni dejav no sti; za Val d’Is ère je izjem no raz no lik in vklju ču je alp ske objek ti, trgo vi ne, sto ri tve); • geo graf sko zelo odda lje na loka ci ja vasi (kar je sla bost • dobro oprem lje ni nad stan dard ni objek ti za pre živ lja nje pole ti); zim ske in polet ne špor te, umet nost in kul tu ro, well ness pro ste ga časa; • pogle di lokal nih delež ni kov se osre do to ča jo na obči no; in vrhun ske resta vra ci je. Ran lji vi so raz lič ni turi stič ni • poln kole dar šport nih in kul tur nih dogod kov pozi mi • območ je je zna no po tem, da je dra go, kar lah ko pole ti in pole ti; odvr ne veli ko turi stov s sred njim dohod kom; proi zvo di, toda pri šport nih tek mo va njih in alpskem • viso ka stop nja orga ni za ci je med lokal ni mi delež ni ki, ki • pada nje šte vi la naj bolj iska nih nasta ni tev in naraš ča nje smu ča nju so opaz ne naj viš je rav ni ran lji vo sti in zato so teme lji na nji ho vem stro kov nem zna nju in dopol nju jo či šte vi la manj iska nih nasta ni tev; nara vi nji ho vih raz lič nih struk tur. • zelo malo zem ljišč je na voljo za raz voj v pri hod no sti. te aktiv no sti tudi v naj več ji nevar no sti. Gos po dar ski para me tri kaže jo sta bi len raz voj. Turi zem je zda leč naj bolj pre vla du jo ča pano ga v Val d’Is èru (in ten - Pri lož no sti Ne var no sti • Pre pri če va nje zve stih zim skih strank, da v le to viš če • Druž be no-kul tur ni raz voj in spre mem be v ve de nju ziv nost turiz ma zna ša 11,03), kar je pou dar je no z ve li ko pri de jo tudi pole ti; in zah te vah turi stov; odvi snost jo trga dela od turiz ma. Z in dek som sta ro sti • kre pi tev in pro mo ci ja zava ro va ne ga območ ja • nasta nek novih turi stič nih desti na cij; (v so de lo va nju z Na cio nal nim par kom Vanoi se): • pre mož nej ši zimski turisti, ki se lahko preusmerijo v vi ši ni 36,05 % je druž ba v Val d’Is èru nee na ko mer no • nadalj nji raz voj sode lo va nja z Na cio nal nim par kom v dru ga leto viš ča; raz po re je na med raz lič ne sta rost ne sku pi ne, pri čemer mla - Vanoi se v na men skup ne ga obli ko va nja novih turi stič nih • zna ten delež nelo kal nih gos po dar skih akter jev, ki mor da pake tov, ki so pri la go je ni pov pra še va nju; niso glo bo ko uko re ni nje ni v le to viš ču; di tvo ri jo naj več ji delež pre bi vals tva. • šir je nje jav nih dogod kov, na kate rih teme lji ugled • veli ka odvi snost od sne ga; Val d’Is ère ima prilagoditveno prož nost v vi ši ni 2,76, kar leto viš ča pole ti; • teža ve, pove za ne z druž be nim rav no ves jem (na primer m • obli ko va nje polet ne turi stič ne ponud be, ki teme lji na med doma či ni, sezon ski mi delav ci in viken da ši); je pod pov preč jem. Ven dar delež ni ki meni jo, da bi nji - ri ze spe ci fič nih virih območ ja; • občut na nerav no ves ja, ki so posle di ca zelo viso kih cen ho ve orga ni za ci je ime le korist od spre memb stra te gij, • izbolj ša nje sode lo va nja z de lež ni ki na celot nem območ ju nepre mič nin. ski tu in zunaj nje ga v po let nem času; vpe lja nih zara di pod neb nih spre memb, ter da igra jo stal - • kre pi tev in veča nje šte vi la eko loš ko usmer je nih dejav no - ni pre bi val ci aktiv no vlo go pri uprav lja nju desti na ci je in č zim sti, ki se odvi ja jo, in več ji pou da rek na listi ni o na rod nem jou traj nost nem raz vo ju, ki jo je pod pi sa lo leto viš če; • izko riš ča nje lege leto viš ča na poto val nih poteh za na go var - vla dre ja nje raz lič nih vrst turi stov (ko le sar je, moto ri ste, pohod ni ke). P 41 Na voljo je bil izčr pen niz podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke Pre gled ni ca 3.20.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Val d’Is ère. za 12 od 13 pa ra me trov. | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 109 Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost Na­men­in­cilji destinacije proizvoda ranljivost proizvoda Cilj delav nic je bil pred la ga ti nove, kon kret ne stra te gi je za Šport na tek mo va nja Šport na tek mo va nja /do god ki 2,98 3,60 3,29 5 raz voj polet ne ga turiz ma v Val d’Is èru. Obči na je moč no Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski špor ti 2,98 3,40 3,19 10 odvi sna od turiz ma, še zla sti od zim skih špor tov, po katerih Zdra vi liš če Well ness/to pli ce/zdrav je 2,98 3,00 2,99 9 je Val d’Is ère sve tov no znan. Pove ča na kon ku ren ca, finančna Po hod niš tvo Po hod niš tvo/spre ho di 2,98 2,80 2,89 7 kri za ter šib kost fun ta so dejav ni ki, ki so vpli va li na šte vi lo Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,98 2,80 2,89 4 Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,98 2,40 2,69 8 turi stov pozi mi, saj je bil pre vla du jo či bri tan ski trg oslab - Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni špor ti 2,98 2,40 2,69 6 ljen. Polet ni turi zem pred stav lja le 10 % let nih turi stič nih noči tev v le to viš ču. Odda lje nost loka ci je, viso ka nad morska Pre gled ni ca 3.20.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Val d’Is ère. viši na in neza nes lji ve vre men ske raz me re so sla bost pole ti. Delav ni ce so torej obrav na va le nove pri lož no sti za raz voj v pro ce su spre je ma nja odlo či tev. Prav tako trdi jo, da nevlad - polet ne ga turiz ma z na me nom pove ča nja skup nih pri hod - visoka ne social ne in okolj ske orga ni za ci je bis tve no pris pe va jo kov in zmanj ša nja odvi sno sti od zim ske ga turiz ma. športna alpsko tekmovanja smučanje folklora zdravilišče k na pred ku regi je. Usta no vi tev »gor ske okro gle mize« je Stra­te­gi­je in festivali gorsko pohodništvo kolesarjenje srednja bila opre de lje na kot bis tve na alter na ti va za nadalj nji raz - Zbi ra nje zami sli na prvi delav ni ci je obro di lo tri pred lo - ranljivost gastronomija voj. Poleg tega bi se mora le pod pi ra ti tudi turi stič ne ge za polet ne turi stič ne dejav no sti v Val d’Is èru. Obli ko - dejav no sti z ome je nim vpli vom na oko lje. va ni so bili kon kret ni ukre pi, ki so pomemb ni za vsa ko je ni/nizka Obi sko val ci zatr ju je jo, da sta naj po memb nej ša dejav ni - izmed teh pred lo gov. Kot izho diš če je bila ustvar je na poletje vse sezone zima ka, ki vpli va ta na nji hov izbor počit niš ke desti na ci je, »skri nja zakla dov« obsto je čih virov, s ka te ro so bila izpo - kategorija proizvoda zanes lji vost vre me na (sneg v zim ski in son ce v po let ni stav lje ni obsto je ča infra struk tu ra, sto ri tve ter narav na in Sli ka 3.20.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Val d’Is ère. sezo ni) in stroš ki. kul tur na dediš či na, ki je na voljo za pri hod nji raz voj proi - zvo dov. Pri me ri pred la ga nih ukre pov za vsak pred log 3.20.3  Pri la go di tve ne stra te gi je vklju ču je jo: Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2 Val d’Is ère kot samostojna polet na desti na ci ja: Tema prve delav ni ce: ino va ci je v po let nih turi stič nih • ure di tev umet niš ke poti s skulp tu ra mi/kipi, ki jih ustva - dejav no sti v Val d’Is èru. ri povab lje ni umet nik, pri čemer se z umet nost jo zdru - Tema dru ge delav ni ce: ino va ci je v po let nih turi stič nih ži pro mo ci ja in obveš ča nje o lo kal ni flo ri in fav ni ter dejav no sti v Val d’Is èru. pokra ji ni; ClimAlpTour | PILOTNE DEJAVNOSTI | 110 • orga ni za ci ja dogod kov v vasi v so de lo va nju s po čit niš - Oce­na ki mi sre diš či, kot je Club Med, da se tako obi sko val ce Zgo raj pred stav lje ne tri pred lo ge za polet ni turi zem v Val iz teh sre dišč zva bi v vas; d’Is èru so delež ni ki dobro spre je li. Ti pred lo gi jim omogo - • ure di tev pano ram ske raz gled ne toč ke, da se čim bolj izko - ča jo, da se osre do to ča jo na raz lič ne seg men te strank, ki ri sti raz gled na gore, ki bi posta la osred nja zna me ni - so tesne je pove za ni z enim izmed pred lo gov, in turi stič - re ’Is è tost v vasi. no ponud bo bolje pri la go di jo spe ci fič nim zah te vam raz - al d Ve Val d’Is ère kot posto jan ka na poto va njih: lič nih seg men tov. Veči na pred la ga nih ukre pov je kon kret nih de ri sm • ponud ba pol pen zion skih cen po kon ku renč nih cenah in rea li stič nih, čeprav je za mno go izmed njih potreb no u Toe in zago tav lja nje ustrez ne infra struk tu re zno traj obči ne boljše sode lo va nje lokal nih pod je tij (še zla sti ponud ni - d ceffi za potu jo če obi sko val ce; na pri mer vzdr že val ni ser vi si kov name sti tev). Nji ho va pomanj klji va ude lež ba na delav - ts, Ou za moto ci kle in kole sa; nicah nami gu je, da bo to mor da ovi ra. Ude lež ba župa na N cen • ponud ba po meri nare je nih pake tov za potu jo če sku - na dru gi delav ni ci je bila nepre cen lji va, saj je bolj ver jet - egA pi ne in druš tva (na pri mer druš tva voz ni kov old ti mer - no, da bo dal pobu do za ure sni či tev zami sli, ki so nasta - Sli ka 3.20.6: Jedro vasi Val d’Is ère. jev, druš tvo last ni kov fer ra ri jev itd.), da se jih spod bu di le na delav ni cah. k temu, da Val d’Is ère posta ne ena izmed nji ho vih posto - Na­dalj­nji­ukre­pi­na­desti­na­ci­ji­po­zaključ­ku­pro­jek­ta jank; Ob či na name ra va delo, ki se oprav lja v le to viš ču, pre tvo - • vzpo stav lja nje sti kov z or ga ni za tor ji poto vanj in izda - ri ti v kon kret ne dejav no sti za raz voj polet ne ga turiz ma. ja te lji turi stič nih vod ni kov, da se jih spod bu di, da Val To delo se bo zače lo, ko bo Inst Mont pred sta vil konč ne d’Is ère vklju či jo kot urad no posto jan ko v raz lič nih rezul ta te pro jek ta občin skim svet ni kom, mor da pa se bo pro gra mih poto vanj. nada lje va lo tako, da se bodo uved li in red no nad zo ro va li m Val d’Is ère kot vra ta v Na cio nal ni park Vanoi se: ukre pi, ki so bili pred nost no opre de lje ni. Pilot na loka ci - ri ze • sode lo va nje z or ga ni za tor ji poto vanj in turi stič ni mi agen - ja želi deli ti svo je izkuš nje in se nau či ti iz izku šenj, ki so ski tu ci ja mi, da se obli ku je ponud ba pake tov, ki združu je jo rezul tat tega pro jek ta na dru gih pilot nih loka ci jah v Fran - name sti tev v Val d’Is èru z vo de ni mi poho di po parku; ci ji in v preo sta lem alp skem pro sto ru, ter iz obli ko va nih č zim jou • ponud ba foto sa fa ri jev s fo to gra fi vod ni ki v par ku in pri la go di tve nih stra te gij. vla d na me sti tvi jo v Val d’Is èru. reP | PILOTNE DEJAVNOSTI | ClimAlpTour 111 artičrh. EB 4 STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ 4.1  Splo šne pri la go di tve ne brez-investicij-v-umetno-zasneèvanje celo-leto celoletna-hotelska-ponudba na) izra zi li na raz lič ne nači ne: hra na, kuhi nja, gastro no - dedi{~ina destinacija-z-mehko-mobilnostj o druìnski-turizem stra te gi je gle de na sezon sko mi ja, kuli na ri ka, ali pa n.pr. izde la va umet ne ga sne ga in gastronomijagostoljubnostidentiteta iztrèk javni- struk tu ro Clim Alp Tour-ovih promet kartica-mobilnosti kultura proi zvod nja umet ne ga sne ga. Zara di kom plek sno sti vse - kulturna-dedi{~ina kulturne-prireditve mobilnost mreènje-lokalnih-privla~nosti pilot nih loka cij bi ne so deskrip tor ji pri la go di tve nih stra te gij veči no ma narava naravna-dedi{~ina naravni-park novi-hoteli- Na čin, kako pilot na območja gle da jo na svo jo pri hod - sestav lje ni iz več besed. Da bi jih pro gram obli ko va nja restavracije novi-vzorci-trènja od-snega-neodvisna- strategija nost v smi slu pri la go di tve pod neb nim spre mem bam, je deskrip tor skih polj lah ko razu mel kot eno bese do, jih je okolju-prijazne-poletne-po~itnic e okrepiti-lokalno-regionalno-gospodarstv o omejen- avtomobilski-promet po~itniske-hi{e promet raznolikost- moč no odvi sen od nji ho ve tre nut ne situa ci je in odvi sno - tre ba pove za ti in ob tem se poka že ta dve mož no sti: ali dejavnosti raz{irjene-ciljne-skupine razstav a razvedrilni-{olski-tabo ri redna- sti od let ne ga časa. Na osno vi pri la go di tve nih stra te gij, bese de pisa ti sku paj, t. j. brez pre sled ka, ali jih pove za ti avtobusna-povezav a sezo na shuttle-bus smu~arsko-intenzivna-strategija sodelovanje- prebivalci-zdruènja-in{titucije {port {portne-aktivnost i strategija-celoletnega-turizma pred stav lje nih v 3. poglav ju, in enot ne deli tve na pilot - z ve za ji. Zara di razum lji vo sti smo se odlo či li za sled njo strategija-umirjenega-razvoja taksi varnost vodeni-izleti wellness zdrava-prehrana na območja, ki so pre tež no polet na, pre tež no zim ska in mož nost. zdravje zdravo-okolje celo let na turi stič na sre diš ča, smo izde la li tri »de skrip tor - De skrip tor sko polje, obli ko va no iz pri la go di tve nih strate - Sli ka 4.1.1: Deskrip tor sko polje pri la go di tve nih stra te gij za pilot ne loka ci je s pre vla du jo čim polet nim turiz mom. ska polja«, za vsa ko sku pi no po ene ga. gij za območ ja s pre vla du jo čim polet nim turiz mom, jasno De skrip tor sko polje (ang. tag cloud) je likov na pred sta - kaže željo po preu sme ri tvi v de sti na ci jo s ce lo let no turi - vi tev besed iz bese di la. »De skrip tor« obi čaj no sesto ji iz stič no dejav nost jo, kre pi tvi od sne ga neod vi sne ponud be, ene same bese de (ven dar to ni stro go obvez no), ki so naj - ki bo slo ne la na raz no li ko sti dejavno sti in sega od gastro - več krat nave de ne po abe ced nem redu, pomemb nost posa - no mi je, narav ne in kul tur ne dediš či ne do šport nih aktiv - bottom-up-pobude celo-leto dejavnosti-na-okolju-prijaznem-snegu druìnski- mez ne ga deskrip tor ja pa je pri ka za na z ve li kost jo in/ali no sti. Pri tem je pomemb no okre pi ti sode lo va nje med turizem dvig-zavest i e-koles a enotna-turisti~na-spletna-stran izdelava- umetnega-sneg a javni-prome t kolesarjenje koncept-poletne-sveìn e lokalni-proizvod i mirno-okolj e obmo~ja- bar vo pisa ve. Dru ga če pove da no pa deskrip tor sko polje raz lič ni mi délež ni ki in pove zo va nje ponud be. Pri šir je - umirjenega-prometa od-snega-neodvisna-strategija ohranitev- teme lji na šte vi lu pono vi tev posa mez ne bese de ozi ro ma nju cilj nih sku pin se je potreb no še pose bej osre do to či ti heterogenosti-regije omejen-avtomobilski-promet plezalne-poti pohodni{tvo poletje poletni-park-na- prostem proizvodi-tr`nih-nis raz{irjene-ciljne-skupine regionalni-proizvodi rekreacija sistem-trajnostne- deskrip tor ja. Za potre be te pub li ka ci je smo obi čaj no pot na dru ži ne. Na področ ju mobil no sti se naka zu je ome ji - infrastrukture smu~anje-na-vi{jih-nadmorskih-vi{inah sodelovanje izde la ve deskrip tor skih polj nad gra di li. Nismo jih izde - tev rabe oseb ne ga avto mo bi la in potre ba po izbolj ša nju sodelovanje-civilnih-drùb-z-ustanovami la li iz »su ro ve ga« bese di la pri la go di tve nih stra te gij, v ka - jav ne ga pro me ta. {olski-turizem strategija-aktivnih-po~itnic strategija- celoletnega-turizma strategija-kme~kega- te rih bi bili deskrip tor ji posa mič ne bese de iz bese di la, De skrip tor sko polje, obli ko va no iz pri la go di tve nih stra - turizma strategija-poletnega-turizma tem več smo bese di lo naj prej preob li ko va li v de skrip torje, te gij za območ ja s ce lo let nim turiz mom, kaže pou dar jen strategija-sprostit ve strategija-trajnostnega-turizm a strategija-zimskega-turizm a tek-na-smu~e h tematske- pohodni{ke-poti trajnostna-mobilnost trajnostnost ki pomen sko povsem sov pa da jo z iz vor nim bese di lom in celo let ni turi zem in želje po okre pi tvi polet ne sezo ne ter tr`na-propagand a urejanje-parkiranja urejanje-prometa usklajevanje so obli ko va ni tako, da daje jo pre gled nej šo sli ko pri la go - raz vi ja nje od sne ga neod vi sne ponud be v zim ski sezo ni. usklajevanje-lokalnih-turisti~nih-delavcev zgodovinska-mest a zima zimsko- pohodni{tv o zmanj{anje-podnebju-{kodljivih-emisij di tve nih stra te gij. Obe nem smo jih tudi poe no ti li, saj so Pomemb no je sode lo va nje med raz lič ni mi délež ni ki v smi - Sli ka 4.1.2: Deskrip tor sko polje pri la go di tve nih stra te gij za pilot na avtor ji pri la go di tve nih stra te gij ena ko zaz na vo (n.pr. hra - slu uskla je va nja in pove zo va nja ponud be, v ok vi ru katere mesta s ce lo let nim turiz mom. ClimAlpTour | STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ | 114 boljsa-raba-javnih-zgra db celo-leto dediscina druzinski-turizem eko ekoloske- aktivnost i gastronomija glede-vode-ucinkovita-izdelava-sneg a gostoljubnos t image infrastruktur a izdelava- je tre ba okre pi ti mož no sti za kole sar je nje, pohod niš tvo, • Regio nal ne in pro stor ske raz voj ne načr te turi stič nih umetnega-sneg a iztrzek javni-prome t koncept-poletne-svezin e konkurencne-cen e krepitev-lokalnega-gospodarstva kmeč ki turi zem in pri tem izra bi ti lokal ne vire. Poti za desti na cij bi bilo tre ba pre gle da ti gle de nji ho ve pri la - lokalen mladinski-hotel nadzor-nad-zemljo narava narava-kultura-zdrav je obmocja- za-pesce okolje omrezje omrezje-pohodniskih-pot i pocitnice-v-paketu veča nje turi stič ne ga obi ska so v bolj ši infor mi ra no sti s po - go je no sti pod neb ju; cilje in nače la bi bilo tre ba ustrez - pohodniske-poti poletje poslovni-model-dobre-praks e pot-forma-viv a promocija moč jo upo ra be sodob nih medi jev ter v učin ko vi tih pri - no pri la go di ti. raba-praznih-javnih-zgradb regionalen regionalni-turisticni-proizvodi sodelovanje je mih trže nja, pri čemer so glav na cilj na sku pi na zla sti • Načr to va nje turiz ma bi mora lo biti sestav ni in neneh - sodelovanje-civilne-druzbe-z-ustanovami strategija-celoletnega-turizm a strategija- oblikovanja-eko-letovisca strategija-poletnega-turizma dru ži ne pa tudi šola. Traj nost ni vidik je moč no pou dar - ni del dejav no sti turi stič nih služb v de sti na ci ji. strategija-zimskega-turizma tematske-poti jen, še zla sti mobil nost z učin ko vi to ure di tvi jo avto mo - • Alp ske turi stič ne desti na ci je bi mora le obli ko va ti regio - trajnostnost upokojenc i upravljanj e varstvo-narave vmesna- bil ske ga pro me ta in par ki ra nja. nal no alp sko pod neb no zavez niš tvo, ki bi zago tav lja lo destinacija zicnice zima zmanjsanje-sezonskosti De skrip tor sko polje, obli ko va no iz pri la go di tve nih stra - stan dar de za načr to va nje traj nost ne ga turiz ma. Sli ka 4.1.3: Deskrip tor sko polje pri la go di tve nih stra te gij za pilot na mesta s pre vla du jo čim zim skim turiz mom. te gij za območ ja s pre vla du jo čim zim skim turiz mom, kaže De­lo­va­nje­turiz­ma­in­nje­go­vo­vode­nje moč no pou dar je no kre pi tev polet ne ga turiz ma, pri čemer • Raz vi ti je tre ba znak kako vo sti za lokal ne proi zvo de in pa seve da zim ske sezo ne ne zane mar ja, saj so narav ne vzpo sta vi ti sode lo va nje med proi zva jal ci in potro šni ki raz me re zanjo ugod ne. Tudi tu je moč no pou dar je no sode - (re sta vra ci je, hote li, trgo vi ne z ži vi li, itd.) lo va nje in pove zo va nje ter mre že nje raz lič nih délež ni kov • Regio nal ne in nacio nal ne vla de bi se mora le osre - in ponud ni kov sto ri tev in bla ga. Ponud ba v po let nem času doto či ti na izzi ve v zve zi s pro me tom pri gor skem naj bi slo ne la na pohod niš tvu, izle tih, kuli na ri ki in nara - turizmu. vi. Novi turi stič ni proi zvo di naj bi bili počit ni ce v pa - • Infra struk tu ra za obnov lji ve vire bi lah ko delo va la kot ketu in desti na ci ja kot vme sna posta ja. Sle di ti je tre ba spod bu je va lec traj nost ne podo be desti na ci je. traj nost ne mu vidi ku in izgra je va ti okoljevarstveno podo - • Umet no zasne že va nje bi mora lo sto pi ti na oko lju pri - bo. Tudi tu pred stav lja jo cilj no sku pi no dru ži ne. jaz no pot. • Délež ni ki iz raz lič nih turi stič nih podro čij (pov pra še - va nje in pre skr ba) bi mora li aktiv no sode lo va ti pri raz - 4.2  Po ro či la za oblikovanje vi ja nju traj nost ne ga turiz ma. politik: ugo to vi tve na • Traj nost nost bi mora la biti sestav ni del poli tič ne ga podlagi pi lot nih loka ci j delo va nja in prak se uprav lja nja v tu ri stič ni indu stri ji. Na­čr­to­va­nje­turiz­ma In­ve­sti­ra­nje­v tu­ri­zem • Pod neb ne spre mem be je tre ba pri načr to va nju turizma • Zako ni in spodbude bi se mora li pri la go di ti v ko rist dobro upo šte va ti. pod neb ju pri jaz nih inve sti cij. | STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ | ClimAlpTour 115 • Pre no ve zgradb bi mora le biti nare je ne v skla du s stilom • Uve sti bi mora li lokal ne trž ni ce (n.pr. usta nov lje na področ ju zgo do vin skih dogod kov in lokal nih zna čil - tra di cio nal ne lokal ne arhi tek tu re, da se s tem ohra ni kot zve za), ki bi ponu di le mož nost laž je ga dosto pa no sti. avten tič nost. vsem lokal nim proi zvo dom (kul tu ra, obrt, gastro nomi - Po­troš­nja­turi­stič­nih­proi­zvo­dov­in­sto­ri­tev • Inve sti ci je se mora jo osre do to či ti na zmanj še va nje ja in kme tijs tvo). • Z na me nom, da bi se lah ko spo pad li z na raš ča jo čo kon - odvisno sti turiz ma od let ne ga časa, tako da se inve sti - Grad­nja­kapa­ci­tet ku renč nost jo, se kre pi zavest o po tre bi po opre de li tvi ra v raz voj celo let ne ga turiz ma in obli ku je viš jo eko - • Lokal ne poli tič ne in uprav ne usta no ve bi mora le orga - tipič nih zna čil no sti (t. j. nalep ke) za desti na ci je. Če je nom sko vred nost. ni zi ra ti izo bra že va nje z vse bi na mi na temo druž ba-oko - taka nalep ka dobro obli ko va na na osno vi obsto je če ga • Usta no vi ti bi bilo tre ba poseb ne pod por ne pro gra me, lje, traj nost ni regio nal ni raz voj in učin ko vi to druž be no lokal ne ga proi zvod ne ga siste ma, bo njen vpliv zagoto vo ki bi za inve sti ci je v sek tor turiz ma, kate re ga namen je in nara vi pri jaz no kako vost no uprav lja nje, kar bo ustva - več ji. traj nost nost, ponu ja li kre di te z niž ji mi obrest ni mi merami. ri lo turi stič ne délež ni ke, uspo sob lje ne za več rav ni. • Obli ko va nje zave sti lokal ne ga pre bi vals tva in gostov • Potreb ne so inve sti ci je za razvoj učinkovitega traj nost - • V par ti ci pa tor ne pro ce se bi mora li biti vklju če ni viso - gle de vred no sti lokal nih/re gio nal nih proi zvo dov. V tem nega umet ne ga zasneževanja. ko šol ski znans tve ni ki. smi slu bi mora li biti lokal ni proi zvo di pose bej ozna če - • Po bu de »ze le ne ga raz vo ja« bi mora le posta ti bolj vid - • V de sti na ci jah z inten ziv nim turiz mom ima člo veš ki ni, da bi jih turi sti lah ko pre poz na li. ne, s či mer bi pri va bi le tra di cio nal ne inve sti tor je, da fak tor – gosto ljub nost – vpliv na podo bo celot ne ga • Lokal ne obla sti bi mora le prve zače ti z ob li ko va njem bi sle di li tem smer ni cam. turi stič ne ga sre diš ča. Obča sni pri liv turi stov lah ko mrež za lokal ne proi zva jal ce in turi stič ne delav ce v lo - Pos­pe­še­va­nje­in­trže­nje­turiz­ma pre bi val ci, ki niso nepo sred no pove za ni s tu rizmom, kal nem turiz mu tako, da bi nare di li sez nam lokal nih • Pobu de za trže nje bi se mora le osre do to či ti na narav - obču ti jo kot nad lo go. Lokal na oblast bi jim mora la doba vi te ljev, kar bi olaj ša lo raz voj nepo sred ne trgov ske no oko lje, v kom bi na ci ji s tra di cio nal ni mi/kul tur ni mi na ustrez ne nači ne pred sta vi ti kori sti, ki jih turiz ma pove za ve med lokal ni mi doba vi te lji in delav ci v lo kal - zna čil nost mi. pred stav lja za turi stič no sre diš če. Eden od teh nači - nem turiz mu, in bi se v ime nu lokal nih doba vi te ljev • Moč ne je bi se mora li osre do to či ti na rekla mi ra nje nov bi lah ko bil, da bi orga ni zi ra li let no zbo ro va nje poga ja li z zu na nji mi turi stič ni mi orga ni za ci ja mi, ki delu - lokal nih/re gio nal nih proi zvo dov in sto ri tev. o gos po dars tvu turi stič ne ga sre diš ča, na kate ro bi bili je jo v tem turi stič nem sre diš ču. Raz vi ja nje zaš čit ne znam - • Ker trž ni seg ment »ze le nih« potro šni kov raste, to predstav - povab lje ni vsi pre bi val ci. Na zbo ro va nju bi lah ko: raz - ke (ki bi pred stav lja la vse lokal no proi zve de ne dobri ne) lja dobro pri lož nost za desti na ci je, da svo jo stra tegi jo lo ži li pomemb nost turiz ma za lokal no gos po dars tvo; v so de lo va nju s tu ri stič ni mi orga ni za tor ji bi kori sti lo ustrez no pri la go di jo temu nasta ja jo če mu pov pra še va - zago to vi li forum za pre bi val ce, na kate rem bi obja vi li trže nju turiz ma v tu ri stič nem sre diš ču in dalo spod bu - nju in trgu. svo je pogle de in pomi sle ke; pred sta vi li podo bo turi - do novim doba vi te ljem, lokal nim proi zva jal cem. • Turi stič ne desti na ci je bi si mora le pri za de va ti za pos - stič ne ga sre diš ča, ki bi jo pre bi val ci z ve se ljem pred - Sprem­lja­nje­in­ovred­no­te­nje­turi­stič­ne­ga­raz­vo­ja pe še va nje regio nal ne ga trže nja in spod bu ja nje notra - stav lja li obi sko val cem; pre poz na li, dali priz na nje in • Tre ba bi bilo usta no vi ti sku pi no za traj nost ne po bu de njih poslov nih kro gov. pod pr li zna nje in izkuš nje lokal nih pre bi val cev na z na me nom, da bi posta vi la traj nost ne cilje in sprem - ClimAlpTour | STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ | 116 lja la izbolj ša ve na tem področ ju. Ta sku pi na lah ko kapitalski trgi • donosnost naložbe • tveganja politika pred la ga svo je pobu de, da s tem spod bu di obli ko va nje predpisi zave sti o traj nost no sti v re gi ji. banke vlagatelji gosti • Obča sne revi zi je: kako se odvi ja načr to va no poslo va - vpliv obnašanja • varovanje nje. dolžniški lastniški kapital kapital Pul okolja • Obča sne povrat ne infor ma ci je s stra ni upo rab ni kov organizator potovanja zavarovanje siste ma – turi stov. sodelovanje sodelovanje • Rezul ta te teh sprem ljanj bi mora li vklju či ti v skup ne nosilec kon cep te, te pa bi mora li ustrez no pri la go di ti. katastrofne spodbujanje • negospo- obveznice sprejema darske • Bolj ša infor mi ra nost o tu ri stič nih dejav no stih bi pri - dobiček Marketing predpisov javne po mo gla k pre poz na va nju dolo če nih tren dov v ob na - krovna družba službe potovalno za poslovanje ša nju turi stov in je naj bolj še zago to vi lo za pre jem podjetje zavarovanje z nepremičninami turi stič nih taks. Te podat ke bi lah ko pri mer ja li tudi Push denarni pozava- upravljanje s po ra bo vode in ener gi je, da bi lah ko opre de li li viso - pretok rovanje • trajnost ko-po tro šne usta no ve in jim poma ga li, da bi dose gle destinacija zavarovanje poten cial no var če va nje, tako pri virih kot pri finan - denarna podpora pred • ranljivost za sprejem predpisov cah. lokalnimi • lokalno prebivalstvo tveganji • Pri ča ko va ti je, da bodo regio nal ne in nacio nal ne obla - • lokalni ponudniki sti uved le te pred pi se o po ro ča nju in sprem lja nju, kar Sli ka 4.3.1: Stra teš ka pri po ro či la za raz lič ne sku pi ne delež ni kov na področ ju turiz ma. bi kori sti lo načr to va nju lokal ne ga turiz ma. stra teš ka pri po ro či la name nje na raz lič nim sku pi nam Skup ni cilj je v alp ski regi ji ohra ni ti seda nje in vanjo pri - 4.3  Stra teš ki raz voj alp ske ga delež ni kov. Sku pi ne delež ni kov in nji ho vi cilji v tu ri stič - teg ni ti nove goste (ru me no). Z upo ra bo trženj ske ga pri - turiz ma v ča su pod neb nih ni mre ži so pri ka za ni na sli ki 4.3.1: sto pa »pull« sku ša jo desti na ci je goste pre pri ča ti o svo jih spre memb – celost ni pogled • alp ske desti na ci je in nji ho vo uprav lja nje (ze le no); pred no stih s pro mo ci jo turi stič nih proi zvo dov in sto ri - Pod neb ne spre mem be so dol go ro čen pojav. V tu ri stič no • poli ti ka (oranžno); tev. Po dru gi stra ni pri stop »push« upo šte va, da se doje - dejav nost je vple te nih veli ko posa mez ni kov in pod je tij, • turi stič na dejav nost (bela polja v sre di ni); ma nja gostov, živ ljenj ski slog, potre be in žele ni proi zvo di na kate re vpli va poli tič na ure di tev na več rav neh, zato so • kapi tal ski trgi (mo dro). sko zi čas spre mi nja jo, zato se mora jo desti na ci je pri la go - | STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ | ClimAlpTour 117 di ti novim oko liš či nam. V ča su pod neb nih spre memb nih z zim ski mi špor ti, ki naj bi jih nado me sti le me stil bi lah ko ponu dil več prož no sti. Ker bodo desti - sta za trže nje desti na cij oba pri sto pa izred no pomemb na. nove pri lož no sti polet ne ga in celo let ne ga turiz ma; na ci je na več jih nad mor skih viši nah mor da pove ča le Splo­šna­pri­po­ro­či­la • varo va nje in kre­pi­tev­ seda­njih turi stič nih struk - vlož ke v zim ske špor te, bi lah ko te vlož ke pove za li 1. V ča su pod neb nih spre memb v alp skem pro sto ru ne tur, na pri mer na smu čiš čih, ki leži jo na več jih nad - z na do me sti li, ki bi jih pre je li pre de li na niž jih nad - obsta­ja­ena­sama­splo­šna­stra­te­gi­ja za pri la go di tev mor skih viši nah, da bi lah ko zado sti li pove ča ne mu mor skih viši nah na sever nem in juž nem robu Alp. turiz ma. Če upo šte va mo raz no li kost Alp, mora mo zago - pov pra še va nju iz smu čar skih sre dišč z manj zanes - Prvi korak v to smer bi lah ko sto ri li s spre mem bo to vi ti vrsto pri la go dlji vih stra te gij tako na lokal nih kot lji vo snež no ode jo. Alp ske kon ven ci je: splo šno čez mej no sode lo va nje, ki na regio nal nih rav neh. 5. Raz pra ve o vpli vu pod neb nih spre memb na turi zem ga ure ja Alp ska kon ven ci ja (1. toč ka 2. čle na), je opre - 2. Več je kot so stra teš ke spre mem be v tu ri stič nem sistemu na licu mesta mora jo teme lji ti na nače lih jasno­sti, de lje no v Pro to ko lu Vars tvo nara ve in ure ja nje kra ji - desti na ci je, bolj je tre ba upo­šte­va­ti­delež­ni­ke v pro - sode­lo­va­nja,­ pra­vič­ne­ poraz­de­li­tve­ in­ pred­vsem ne, in sicer v 1. toč ki 3. čle na (Med na rod no sode lo - ce su spre memb, bodi si nepo sred no bodi si posred no. trž­no­usmer­je­ne­ga­pri­sto­pa. V pre te klo sti so načr te va nje): »Po god be ni ce se zave zu je jo, da bodo še pose - To še zla sti velja za pomemb ne delež ni ke izven desti - in oce ne tve ga nja obi čaj no pri prav lja la zava ro val niš - bej sode lo va le […] pri pre pre če va nju poš kodb nara ve na ci je. ka pod jet ja in ban ke, a lo kal ne obla sti do njih niso in kra ji ne in pri kom pen za ci jah zanje …« Zaen krat De­sti­na­ci­je­in­regio­nal­ni­raz­voj dovo lje va le dosto pa, da ne bi vzne mir ja li delež ni kov so izrav nal ni ukre pi ome je ni na nacio nal ne zako ne, 3. Glav na alp ska mesta (npr. Inns bruck ali Gre nob le) in gostov. kot je zapi sa no v 2. toč ki 9. čle na (Po se gi v na ra vo in mora jo raz mi sli ti tako o pri la ga ja nju kot o ukre pih 6. Varo va nje oko lja in gos po dar ski inte res lah ko v alp - kra ji no). za omi li tev posle dic pod neb nih spre memb, med tem skem pro sto ru urav no ve si mo le, če bomo hkra ti ustva - 7. Traj nost no para dig mo okoljske, eko nom ske in druž - ko za veči no red ko pose lje nih alp skih regij z malo ri li pri lož no sti tako za mno žič ni kot traj nost ni turi zem. be ne ena ko sti je tre ba pre ne sti na turi stič ni trg, kjer lokal ne ga pro me ta velja, da so stra­te­gi­je­pri­la­ga­ja­- Pri obli ko va nju stra te gi je za nova zaš či te na območ ja bi mora le lokal ne stra te gi je pri la ga ja nja spod bu ja ti: nja­bolj­pomemb­ne od stra te gij za omi li tev posle dic v do se da njih zim skoš port nih sre diš čih je tre ba spre - • dono snost za turi stič ne ponud ni ke; pod neb nih spre memb. Alp ski pro stor se mora pod - je ti naraš ča nje mno žič ne ga turiz ma v dru gih regi jah • kako vost ne počit ni ce za goste; neb nim spre mem bam pri­la­go­di­ti, zato bo pris pe vek na več jih nad mor skih viši nah ali to mož nost vsaj • kako vost živ lje nja lokal ne ga pre bi vals tva. tega pro sto ra k zmanj še va nju izpu stov toplo gred nih preu či ti. Pri tem se pora ja še eno vpra ša nje: ali obstaja Za ra di raz lič nih poli tič nih meha niz mov v alp skih pli nov ostal raz me ro ma maj hen. mož nost raz pra ve o čez mej nem siste mu nado me stil drža vah (pris pev ni in nepris pev ni), bo tre ba raz mi sliti 4. Konč ni izi di stra te gij pri la ga ja nja so lah ko: za celo ten alp ski pro stor, s či mer bi vla ga te lje v nova o struk tur nih spre mem bah lokal ne ga poli tič ne ga siste - • manj še ali več je spre­mem­be seda nje ga nabo ra turi - zim skoš port na sre diš ča pri si li li, da sreds tva vlo ži jo ma, ki bi pos pe ši le pro ce se pri la ga ja nja na pod neb ne stič nih proi zvo dov; na niž jih nad mor skih viši nah tudi v ob no vo dru gih alp skih regij. Držav ni sistem spre mem be. Če ti pro ce si ne bodo ste kli, bi lah ko raz - na pri mer zmanj ša nje šte vi la proi zvo dov, pove za - nado me stil je v rabi že več let, a čez mej ni sistem nado - pa del celo ten regio nal ni turi stič ni sistem. ClimAlpTour | STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ | 118 Po­li­ti­ka 11. Trženj­ske­ stra­te­gi­je za alp ski pro stor bi mora li 8. Stra te gi je bi bilo tre ba pred­vsem­ trž­no­ usme­ri­ti dodat no raz de la ti. Alp ski pro stor ima velik turi stič - (spod bu da), poleg tega pa bi si mora li pri za de va ti za ni poten cial tako za enod nev ne izle te kot za dol ge ure di tev (pre po ve di in sub ven ci je), ki bi sistem varo - počit ni ce (npr. vse polet je). Podo ba, ki jo želi mo va la. Vsee no pa mora mo vpra ša nje pod neb nih spre - pred sta vi ti gostom, zaje ma tako »šport no igriš če« kot memb reše va ti sku paj z dru gi mi ključ ni mi vpra ša nji, »ne do tak nje no, traj nost no, zele no pokra ji no«. Ob kot so zdrav je, demo graf ske spre mem be in teh no loš - rasto čih cenah pre vo za ima jo Alpe pred nost, saj so ki raz voj, kjer je to smi sel no. bliž nja počit niš ka desti na ci ja za Evro pej ce. 9. Ni­potre­be­po­sub­ven­cio­ni­ra­nju­umet­ne­ga­zasne­- Ka­pi­tal­ski­trgi že­va­nja iz jav nih sred stev, kar še zla sti velja za manj - 12. Pri raz­po­re­di­tvi­kapi­ta­la­za­turi­stič­ne­pro­jek­te bi ša smu čar ska sre diš ča. Če je dejav nost dobič ko no sna, mora li danes traj nost ne vidi ke upo šte va ti bolj kot bi mora la vple te na pod jet ja sama vla ga ti in pokri va ti v pre te klo sti. To velja ne le za okoljske vpli ve, ampak stroš ke z viš ji mi cena mi. V nas prot nem pri me ru bi se tudi za finanč ni vidik, saj se vla ga te lji vse bolj zave - mora li usme ri ti v dru ge dejav no sti v ok vi ru regio nal - da jo dejs tva, da gre sta okoljska in finanč na vzdrž - ne ga načr to va nja. nost z roko v roki. Tu­ri­stič­na­dejav­nost 13. Orod­ja­ za­ obvla­do­va­nje­ tve­ganj (ne le celost ne 10. Pod neb na nev tral nost se ne pro da ja sama od sebe. stra te gi je, tem več tudi del ne ele men te) je tre ba raz - Če naj polet ni in celo let ni turi zem delo ma nado me - vi ja ti ter jih dati na voljo lokal nim delež ni kov, zla sti sti dobič ko no sne zim ske špor te, mora obsta ja ti dodat - malim in sred nje veli kim pod jet jem v tu ri stič ni na vred nost tudi na bilan­cah­ sta­nja­ turi­stič­nih dejav no sti in orga ni za ci jam za trže nje desti na ci je. ponud­ni­kov in ne le v za ve sti gostov. To je mogo če To bi lah ko vklju če va lo tudi pod po ro pri trženj ski le, če nova ponud ba spod bu di pri prav lje nost pla ča - ana li zi, raz vo ju proi zvo dov itn, kar bi lah ko ure sni - ti več. Pri me ri za to so regio nal na kuli na ri ka, šport, či li s po moč jo sve to vanj in/ali brez plač nih uspo sab - well ness in zdravs tve ne sto ri tve. Te turi stič ne niše ljanj (od vi sno od finanč ne ga polo ža ja usta no ve, ki lah ko omo go či jo nad pov preč ne pris pev ne mar že in pomoč potre bu je). V obeh pri me rih obsta ja mož - okre pi jo podo bo kra ja kot pod neb ju pri jaz ne desti - nost veli ke ga dobič ka za vla ga te lja, še zla sti, če bodo na ci je, pri čemer pod neb nih spre memb ne bi pou - odlo či tve delež ni kov o vla ga njih in pro jek tih ustrez - dar ja li kot trž ni argu ment). nej še. | STRATEGIJE, VIZIJE IN STRATEŠKI RAZVOJ | ClimAlpTour 119 ra icu a Sn tagno Men aziodn tri, Foio F. D 5 SKLEPI 5.1  V sme ri traj nost ne ga lju di v hri be in vod ne aktiv no sti bi lah ko bolje zaži ve le. de se tih let 20. sto let ja. Name sto tega potre bu je alp ski raz vo ja turiz ma Turi stič na sezo na bi se lah ko podalj ša la. Obe nem pa je turi zem zaš čit ne znam ke (npr. zakla de Alp), ino va tivnost Spod nji skle pi so nasta li na osno vi nepo sred nih izku šenj mož no, da se suše in naraš ča jo či splo šni pri tisk na vod ne in flek si bil nost. šte vil nih part ner jev ter vzorč nih štu dij. V ce lo ti so rezul - vire pole ti poja vi jo pogo ste je tudi v Al pah, ki so »vod ni Pri­la­go­di­tev­bi­mora­la­biti­glav­na­smer ta ti pro jek ta poka za li potre bo po tem, da se dejav no sti stolp Evro pe«. Po dru gi stra ni pa bo zim ski turi zem ogro - v dol­go­roč­nem­načr­to­va­nju­turiz­ma usme ri jo k bolj traj nost ni obliki turiz ma kot naju čin ko - ža lo pri ča ko va no zmanj ša nje snež ne ode je in lede ni kov. O pri la go di tvi pod neb nim spre mem bam se ne bi sme lo vi tej ši pri la go di tve ni stra te gi ji za spo pa da nje z vpli vi (ne - Nega tiv ni zaple ti pri zim skem turiz mu in špor tu so pred - raz miš lja ti izo li ra no. Pod neb ne spre mem be so le še ena ga tiv ni mi in pozi tiv ni mi) pod neb nih spre memb. Še vsem odvi sni od snež ne zanes lji vo sti. Danes že velja 57 vrsta pri ti ska na že dodo bra pri ti sku izpo stav lje ne turi - poseb no zani mi vo je to, da se uje ma jo z ak tiv nost mi Več - od 666 glav nih smu čar skih sre dišč v Al pah za snež no stič ne siste me, ki ima jo spe ci fič ne moč ne in šib ke stra ni. let ne ga pro gra ma Alp ske kon ven ci je. neza nes lji ve42. Vse ka kor pa pome ni jo pod neb ne spremem - Čeprav je turi stič no pov pra še va nje zelo pri la go dlji vo in Alp­ska­regi­ja­je­izred­no­ran­lji­va­in­zelo­raz­no­li­ka be pri lož nost tudi za snež no zanes lji va turi stič na sre diš - se nava de turi stov stal no in hitro raz vi ja jo, potre bu je Alp ska regi ja je eno od obmo čij, na kate ro pod neb ne ča, ker bodo ime la v pri hod no sti manj kon ku ren ce. turi stič na ponud ba (ki se nana ša na alp ske desti na ci je spre mem be naj hi tre je vpli va jo. Seve da so lokal ne raz me - Pri­hod­nja­druž­be­no-eko­nom­ska­pri­ča­ko­va­nja kot celo to) več časa, da bo lah ko nare jen tak načrt za re v re gi ji zelo raz lič ne v smi slu pri ča ko va nih spre memb niso­nič­manj­odlo­čil­na­kot­pod­neb­ne­raz­me­re dejav no sti, v ka te rem bodo upo šte va ne druž be ne, gospo - pod neb ja, tipo lo gi je in inten ziv no sti turiz ma ter spo sob - V zad njih nekaj deset let jih se je pozi tiv ni trend turi stič - dar ske in okolj ske ome ji tve. Vse ka kor obsta ja jo avtonom - no sti pri la ga ja nja, zara di česar je nemo go če zasno va ti ne ga pov pra še va nja v alp skih desti na ci jah zmanj še val in ne dejav no sti (n.pr. umet ni sneg, načrt smu čar skih prog, eno samo pot za reše va nje tega prob le ma. S pro jek tom je pov preč no tra ja nje obi skov se je občut no skraj ša lo. Šte - itd.), s ka te ri mi se lah ko ukvar ja jo turi stič ni ponud ni ki, bilo ana li zi ra nih 22 pi lot nih obmo čij z raz lič ni mi okolj - vil ne desti na ci je so dose gle stop njo zre lo sti in trg je zdaj ven dar bo naj bolj odlo čil no vlo go v pri za de va nju za pri - ski mi, druž be ni mi in gos po dar ski mi raz me ra mi z na me - zasi čen. Glo ba li za ci ja je vse hitre je pove če va la šte vi lo la go ditev odi gra la »na čr to va na pri la go di tev«. Pod neb ne nom, da bi turiz mu v Al pah zago to vi li glo bal no kon ku ren tov in spre me ni la poto val ne nava de. Stroš ki spre mem be so zgolj pri lož nost, da se pri teg ne naj pri mer - pers pek ti vo. Uvod ni rezul ta ti pro jek ta so potr di li, da ni ener gi je vse bolj spod je da jo pre sež ke izku pič ka za nasta - nej ši krog lokal nih délež ni kov v pro ces dolo ča nja aktiv - ene same stra te gi je, s ka te ro bi aktual ne izzive lah ko ni tev in pre voz. Raz po lož lji vost vode in stroš ki zanjo no sti za izbolj ša nje traj nost no sti turiz ma v vsa kem alp skem obvla do va li v ce lot nih Alpah. pred stav lja jo ved no več ji prob lem za proi zvod njo umet - turi stič nem sre diš ču. Pod­neb­ne­spre­mem­be­so­pri­lož­no­st­in­grožnja ne ga sne ga. Ta dejs tva sama po sebi upra vi ču je jo dvom Ljud­je­v Al­pah­so­pri­prav­lje­ni Po let ne mu turiz mu lah ko pod neb ne spre mem be kori sti - o mo de lu tra di cio nal ne ga raz vo ja, ki je teme ljil na »be lih Dvig zave sti pri délež ni kih – vključ no s tu ri sti, lokal nim jo. Toplej ša polet ja (kot npr. leta 2003) bi pri va bi la več sanjah«, se pra vi smu ča nju, in je pre vla do val od sedem - pre bi vals tvom in poslov ne ži – o vpli vu pod neb nih spre - 42 Na splo šno velja, da je smu čar sko sre diš če snež no zanes lji vo, če je v sed mih od dese tih zim dovolj debe la snež na ode ja (vsaj 30 do 50 cm) na voljo za smu ča nje naj manj 100 dni v ča su od 1. decem bra do 15. apri la. ClimAlpTour | SKLEPI | 122 memb na turi zem v Al pah je eden od ciljev celot ne ga Tre zen raz mi slek o tem, kako izbolj ša ti nju no traj nost - Rezul ta ti pro jek ta nazor no kaže jo, da je zelo pri po roč lji - pro jek ta. Vsee no pa so na par ti ci pa tor nih delav ni cah, ki nost, bi bil pri me ren za veči no alp skih turi stič nih sre - vo raz vi ja ti spe ci fič ne zaš čit ne znam ke, ki nare di jo desti - so se odvi ja le v ča su tra ja nja pro jek ta, lokal ni délež ni ki dišč. na ci jo enkrat no s tem, da so izko riš če ne nje ne svojs tve ne že doka za li, da so na stra ži gle de pod neb nih spre memb, mož no sti. To bo tudi ome ji lo tve ga nja, ki nasta ja jo zara - ki se že čuti jo. Moč no se že zani ma jo za to vpra ša nje in di div je glo bal ne kon ku ren ce v tu riz mu. se ga dobro zave da jo. Poleg tega so izra zi li željo, da bi bili 5.2  Nadalj nji ukre pi Pri me re učin­ko­vi­te­ga­nači­na­dela bi bilo tre ba spo ro ča - bolje vklju če ni v so de lo va nje. Kar resnič no še ved no Gle de na to, kar smo spoz na li, bi bilo tre ba ukre pa ti, kot ti naprej, da bi spod bu di li izme nja vo izku šenj zno traj manj ka pre ne ka te ri desti na ci ji, je to, da bi spu sti li délež - sle di: območ ja Alp. ni ke za skup no mizo, kjer bi se spo ra zu me li, kako nada - Spre­me­ni­ti­obli­ko­raz­voj­nih­stra­te­gij,­da­se­zmanj­ša Skup ni napo ri v sme ri dol­go­roč­nih­pril­ago­di­tve­nih­pro­- lje va ti pot za izbolj ša nje situa ci je. V pi lot nih območjih, odvi­snost­od­let­nih­časov. To bi spre me ni lo pri lož no sti gra­mov tako na regio nal ni kot na lokal ni rav ni bi mora li kjer so izved li razi ska vo z me to do del fi, Ana li zo social nih za turi stič no ponud bo. Alp ska turi stič na sre diš ča bi se posta ti pred nost na nalo ga in tra ja ti neod vi sno od man - omre žij, teste DSS/e-tool in dru ge meto de za pri teg ni tev mora la odmak ni ti od tra di cio nal nih zim skih in polet nih da ta ene poli tič ne vla de. Jav ne inve sti ci je bi mora li upo - lokal nih délež ni kov, je pro jekt ponu dil pri lož nost in meto - dejav no sti, kot sta smu ča nje in pohod niš tvo. Name sto rab lja ti za dol go roč no načr to va nje. Te bi mora le še pose bej do lo gi jo, kako pre ma ga ti to ome ji tev. Rezul ta ti delav nic tega bi mora li inve sti ra ti v raz voj vin ske ga in pre hram - pazi ti na vars tvo oko lja in pri ča ko va no pod neb je in obe - so izpo sta vi li tudi dejs tvo, da lokal na skup nost, če se z njo be ne ga turiz ma, promocijo lokal nih proi zvo dov, izle te nem zmanj ša ti vla ga nje v iz grad njo nove infra struk tu re pos ve tu je ob upo ra bi ustrez ne meto do lo gi je, lah ko dobi s po ku ši na mi, dejav no sti za well ness in orga ni zi ra nje za smu čar ske pro ge. jasen in »pred-pod neb ni mi-spre mem ba mi-va ren« pogled šport nih in kul tur nih pri re di tev, če ome ni mo samo nekaj Po treb no je gra di ti na zani ma nju lokal nih délež ni kov za na to, kak šen bi lah ko v pri hod no sti bil turi zem v Al pah. mož no sti. Vsi ti proi zvo di so moč no cenje ni v ti stih alp - prob le me pod neb nih spre memb in nji ho vo zani ma nje Tre­ba­je­odloč­no­ukre­pa­ti skih turi stič nih sre diš čih, ki jih že razvijajo, in ta sre diš - izko ri sti ti, da bi se lah ko obli ko va la dina mi ka pri razi - Ne ka te ra s tu riz mom pove za na vpra ša nja so poseb no ča posta ja jo vse bolj pri ljub lje na, bistveno bolj od onih, sko va nju poten cia la raz voj nih mož no sti. odlo čil na za alp sko regi jo, ne gle de na vpli ve, ki so posle - kjer spod bu ja jo zgolj tra di cio nal ne aktiv no sti. Torej obsta - di ca pod neb nih spre memb. Alp ska turi stič na desti na ci ja ja poten cial, ki ga prav tako lah ko izko ri sti jo tudi dru ge mora biti pre poz nav na. Lokal na kul tu ra, obrt, gastro no - desti na ci je. mi ja in kme tijs tvo so ele men ti, ki ima jo med desti na cij - Koor­di­ni­ra­nje­lokal­nim­oko­liš­či­nam­pri­la­go­je­nih­raz­- ski mi poseb ni mi last nost mi pre cejš njo moč, in tre ba bi voj­nih­ stra­te­gij­ s ci­lji­ Alp­ske­ kon­ven­ci­je,­ v ok­vi­ru jih bilo spod bu ja ti. Dru ga odlo čil na dejav ni ka, ki ima ta načel­traj­nost­ne­ga­raz­vo­ja.­Vsa ka desti na ci ja ne more silen vpliv na alp ski turi zem, pa sta pro met in ener gi ja. ponu di ti celot ne ga niza zgo raj nave de nih dejav no sti. | SKLEPI | ClimAlpTour 123 6 Viri in literatura Abegg, B. et al. 2007: Climate change impacts and adaptation in winter tourism. V: Agrawala, S. (ed.), Climate Change in the European Alps. Paris: OCSE. ASTAT (Provincial institute for Statistics, Autonomous Province of Bolzano/Bozen), 2010. Il turismo in alcune regioni alpine – 2009, astat INFO št. 35. http://www.provincia.bz.it/astat/it/mobilita-turismo/?474.asp?redas=?yes&?News_?action=?4&News_?article_?id=?335040, spletna stran pogledana junija 2011 Bausch, T. 2009: Die kommunalen Steuereffekte des Tourismus: die Verschuldung vieler Gemeinden ist kein Zufall. Tourismus Management Passport, Edition 02/09 Master. München. Bieger, T. 2006: »Dal turismo esteso a quello di destinazione.« In: Il turismo nello spazio alpino, Swiss Confederation – Federal Observatory of territorial development, information bulletin, št. 2, 55–58. www.news.admin.ch/NSBSubscriber/message/attachments/4037.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. Chaix, C. 2010: Climate Change and tourism in the Alps: An analysis based on the pilot sites of the Alpine Space project »ClimAlpTour« http://www.institut-montagne.org/ori-oai-search/notice.html?id=institut-montagne-ori-wf-1-77971&format=dc_id&resultBackUrl=, spletna stran pogledana julija 2011 CIPRA, 2006: Klima – Wandel – Alpen. Tourismus und Raumplanung im Wetterstress. In: Tagungsband 23 der CIPRA Jahresfachtagung 2006 vom 18.–20. Mai 2006 in Bad Hindelang/Nemčija. Munich, Schaan: CIPRA International. CIPRAInfo, 2006: »Turismo – settore senza fantasia?« In: Clima e Alpi in mutamento. Gli effetti del clima sul turismo e sulla pianificazione del territorio, CIPRAInfo št. 80. http://www.cipra.org/it/alpmedia/pubblicazioni/2609, spletna stran pogledana julija 2011. Dietz, C. 2006: Vulnerabilität und Anpassung gegenüber Klimawandel aus sozial-ökologischer Perspektive. Aktuelle Tendenzen und Herausforderungen in der internationalen Klima- und Entwicklungspolitik. http://www.sozial-oekologische-forschung.org/intern/upload/literatur/Dietz1.pdf, Paris 2010. EEA, 2009: Regional climate change and adaptation – e Alps facing the challenge of changing water resources, Technical Report št. 9. http://www.eea.europa.eu/publications/alps-climate-change-and-adaptation-2009, spletna stran pogledana julija 2011. Fleischhacker, V., Formayer, H. 2007: Die Sensitivität des Sommertourismus in Österreich auf den Klimawandel. http://www.austroclim.at/fileadmin/user_upload/reports/StCl06D1.pdf, spletna stran pogledana maja 2010. Föhn, P. 1990: »Schnee und Lawinen.« V: Schnee, Eis und Wasser der Alpen in einer wärmeren Atmosphäre, Internationale Fachtagung, Mitteilungen VAW ETH Zürich 108, 33–48. Zürich: ETH. Gallée, H. 2010: Climate Changes over the Alps http://www.institut-montagne.org/ori-oai-search/notice.html?id=institut-montagne-ori-wf-1-77971&format=dc_id&resultBackUrl= Gessner, S., Siegrist, D. (in press): Klimawandel: Adaptionsstrategien im alpinen Sommer- und Wintertourismus. Ergebnisse einer alpenweiten Delphi-Befragung. V: Zeitschrift für Tourismuswissenschaft. Haeberli, W. & Beniston, M. 1998: »Climate change and its impacts on glaciers and permafrost in the Alps«, Ambio, vol. 27, 258–265. Harrer, B., Scherr, S. 2002: Ausgaben der Übernachtungsgäste in Deutschland. Dwif Schriftenreihe vol. 49/2002. München. IPCC, 2007: Climate Change 2007: e Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the International Panel on Climate Change. New York: Cambridge University Press. IPCC, 2007: Contribution of Working Groups I, II and III to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. http://www.ipcc.ch/pdf/assessment-report/ar4/syr/ar4_syr.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. ClimAlpTour | VIRI IN LITERATURA | 124 Italian National Tourism Observatory ONT, 2008: Il turismo montano in Italia. Modelli, strategie e performance. www.isnart.it/forum/custom/documento/file/turismo%20montano.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. Kämpf, R., Hunziker, C. 2007: Successo e competitività del turismo alpino (Sintesi). http://www.seco.admin.ch/themen/00476/00508/index.html?lang=it, spletna stran pogledana maja 2010. Keller, P. 2005: Le cadre conceptuel, Introduction to the 4th Snow and Mountain Tourism World Congress, Canillo (Principauté d’Andorre), 14–16 April 2005. Macchiavelli, A. 2006: »Le stazioni alpine invernali: tendenze e questioni in gioco.« In: Macchiavelli, A. (ed.), Il turismo della neve, 13–66. Milano: Franco Angeli. Macchiavelli, A. 2009: »I cambiamenti del mercato e le implicazioni sulle destinazioni alpine.« Speech during the workshop Il turismo della media montagna. Quali strategie ed interventi in un contesto che cambia?, Chiuro (Sondrio), 11–12 November 2010. www.climalptour.it/files/wwfchiuroandreamacchiavelli.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. Macchiavelli, A., 2006b: »Fattori di stabilità e scenari di cambiamento.« In: Macchiavelli, A (ed.), Il turismo montano fra continuità e cambiamento, 13–29. Milano: Franco Angeli. OCSE, 2007: Climate Change in the European Alps: Adapting Winter Tourism and Natural Hazards Management. Paris: OCSE. Parry, M. L. (ed.) 2007: Climate change 2007: impacts, adaptation and vulnerability. Contribution of Working Group II to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge: Cambridge Univ. Press. Preston, B. L. 2008: Mapping Climate Change Vulnerability in the Sydney Coastal Councils Group. Systems Approach to Regional Climate Change: Adaptation Strategies in Metropolises. CSIRO and Sidney Coastal Councils Group Inc.: Sidney. Solomon, S. et al. (eds.) 2007: Contribution of Working Group I to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge University Press, Cambridge (see also http://www.ipcc.ch/publications_and_data/ar4/wg1/en/contents.html) Swiss Confederation, 2010: Strategia di crescita per la piazza turistica Svizzera. http://www.evd.admin.ch/themen/00129/01523/index.html?lang=it, spletna stran pogledana julija 2011. Vanat, L. 2006: Bilan de saison 2005/06 – Suisse, Fréquentation des domaines skiables, septembre 2006. http://www.vanat.ch/RM-CH-palmares-JS2006-R.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. Vanat, L. 2007: Bilan de saison 2006/07 – Suisse, Fréquentation des domaines skiables, septembre 2007. http://www.vanat.ch/RM-CH-palmares-JS2007-R.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. Vanat, L. 2008: Bilan de saison 2007/08 – Suisse, Fréquentation des domaines skiables, septembre 2008. http://www.vanat.ch/RM-CH-palmares-JS2008-R.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. Vanat, L. 2009: Bilan de saison 2008/09 – Suisse, Fréquentation des domaines skiables, septembre 2009. http://www.vanat.ch/RM-CH-palmares-JS2008-R.pdf, spletna stran pogleda na julija 2011. Viganò, G., Mottironi, C. 2010: Note introduttive alla programmazione turistica. Milan: MET Bocconi University. Weingartner, W. 1998: »Il Tirolo pone dei limiti alle infrastrutture turistiche.« V: CIPRA (ed.), I Rapporto sullo stato delle Alpi, 254–255. Turino: CDA. Zimmerl, F. 2001: Die Alpen im Klimawandel – Ökologische und ökonomische Folgen für den Wintertourismus in Österreich. www.wsl.ch/publikationen/pdf/8408.pdf, spletna stran pogledana julija 2011. | VIRI IN LITERATURA | ClimAlpTour 125 126 our www.climalptour.eu limalptC Podnebne spremembe in njihov vpliv na turizem v Alpah