H>opisi. Iz slov. Bistrice 23- avg. Vpeljava slovenskega  jezika v naše kancelije. Spet je zarad tega prišel ministersk ukaz na vse političae uradaije na sloveaskem Štajarju, Kranjskein, Koroškeui in Primorskem, kteri se pa ne zlo razločuje od vseh poprejšaih eaakih ukazov, in meada tudi ae bo imel večega vspeha, kakor vse poprejšne zapovedi. G. miuister priporočuje (ljubše bi nam bilo, ko bi gg. ministri ne samo priporočevali ampak zapovedovali, kakor so tega navajeai v vseh drugih stvareh) nnaj se za to skrbi, da se politični uradi vsemu ugibajo, kar bi Sloveacem utegnilo biti povod k pravičaiui pritožbam (kolikokrat so že naznanjevali Sloveaci svoje pravičae pritožbe, kolikokrat se nam je že vse obetalo, dopolnovalo pa dozdaj še — aič; pa  aašo narodaost Spozaali sino, na oltarju aikdar da nas stoletno držijo krmilo Avstrije, da morebiti, nenadama pride huda ura, v kterej bo šlo za obstanek države. Naj torej prenehajo stiskati nas Slovaae k steai. Sedemnajst miljonov nas je v Avstriji, tedaj več kot polovica vseh prebivalcev. Mi ne tirjamo aič prenapetega, mi nočemo razdirati cesarstva, pa tudi tega nismo volje, žrtvovati —x~ A—L -- " ' -I * sitih Madjarov ia Nemcev. poaemčevaaje ai spravilo za eao stopnjo naprej, temuč nas zadržavalo v aevednosti, nam torej bilo v veliko nesreeo. Zdaj pa, ko smo začenjali sepoprijeti domačegajezika, brati slovcnske časaike ia knjige, kterih aa tisoče vsako leto pride med prosto ljudstvo *), se je tudi širila omika med nami, ia lehko bi se povekševalo občao bJagostanja, ko bi mi našli podpore taai, od kod imarao pravieo, jo pričakovati. Še eakratkličemo aašim državaikora: dopolnujte nam aaše pravičae želje in ne podkopljajte sanii zaupaaja Ijudstva do vlade, kajti če pravi prislovica, da pridna žeaa podpira tri ogle hiše, se lahko reče še z večo pravico, da zaupanje ia Ijubezea narodov podpirata vse štiri ogle d r ž a v e. pn bila v aaši kteri se je kaj rečem, saj saio dobili abecedaikj. Pred vsem — xi i v j aadalj Ijuje  minister, aaj se na to gleda, da se vse sloveaske vloge rez zadržka sprejemajo ia na prvi stopnji tudi v sloveaskem jeziku reševajo in da se v vseh uradih rabi sloveaščina, če to stranke žele! (Ali ni vsa ta priporočba eaaka a-b-c-daiškemu ukazu? Sloveaščina se mora rabiti v uradaijah, ali pa tudi pismeno, ni aikjer naravaoat povedano. Ia dostavek: če to stranke žele, so nam že zaana zadnja vratica, zmirom odprta tistim, kterim je narodna ravaoprav" Še to pravi g. miaister, naj se ozir jeralje uradaiki v slovenskih krajih zmožni sloveaskega jezika, in ko bi se kazala potreba, da se napravijo potrebne prestave uradaikov." — To je tedaj jedro miaisterskega odgovora na memoraadum sloveaskih državaih poslaacev. Malo smo pričakovali po abecedaiku, veadar smo se nadjali, da se bo vsaj aekaj zgodilo, da se bo resno zapovedovalo, od tega ia tega časa (v 4, 6mescih) se mora po vsem Slovenskem začeti slovensko uradovanje. Mesto takega nost trn v peti.) na to, da so gg ukaza prišla je pohlevna priporočba, od dni govorilo po uradaijah, potem pa bo češ da nobena stranka ni izrekala želje. ktere se bo nekaj niirno šla ad acta, Še aekaj. Dostav- ljeno je tenju ukazu, da na Štajarskem se bo prav lehko slovenski uradovalo, ker so razua 10 izraed 131 dižavnih uradaikov vsi zmožai slov. jezika. To pač mora biti velika pomota ia oieada se je le hotelo reči, da med vsemi 131 jih je samo 10, kteri bi kaj zaali rabiti s\ovenščino ustmeno in tudi pismeno. Ta še ne zna sloveaski, kteri popačeao lorai nektere slovenske besede, zmešaae z aernškimi, tako da ga more razumeti le bistroumea naš kmet. Od takega žlobodraaja do popolaega znaaja sloveaščiae je še neizmerao velik korak. Ta korak pa ti gospodje ne bodo stopili naprej, dokler se ne bo izrekel končni rok (termia), po ktereru se začae sloveasko uradovaaje. Dokler se to ae zgodi, bodo vse take zapovedi brez vspeha ia sloveaščiaa ostala revna pastrka. Tega pa, za Boga, si nii Sloveaci zaAvstrijo aisaio zaslužili. Vselej v uajnevaraiših aevihtah, stali smo zvesto za slavao ces. rodbiao ia za obstaaek Avstrije. Zato bi pa ludi radi vsaj enkrat vživali enake pravice z drugimi aarodi našega cesarstva. Naj pomislijo državaiki, ki zdaj v rokah 1» Maribora. V nedeljo 25. t. m. aovi čitavniški dvorani prva mala beseda, igrala gledišaa igra, ,,Strup". Igrali so jo vrli naši dobrovolci ia sicer tako dobro, da je vse zadovoljao bilo ia da se je želja izrekla, vnaj bi se spet v kratkem kaka šaloigra na oder spravila. Ce ravno smo ozaaaili samo malo besedo, je veadar došlo toliko ljudi, da je naša prav velika čitavaičaa dvorana celo polaa bila (bilo je više 200 ljudi) ia da se je že pri tej prvi besedi zadosti jasao pokazalo, da aam je take dvoraae že davao potrebao bilo. Naj bolj pa nas je razveselilo to, da so nas obiskali dragi naši brali iz Ptuja, sv. Leaarta ia iz rodoljubaega J^rauhama, sploh pa tudi, da je bilo pri besedi maogo kiaetiških ljudi, kar želimo, da bi se večkrat zgodilo. — Tudi lepe narodae pesmi so se glasile, ktere so posebao lepo pevali Frauhamčaai. — Hvalajim ia vsem rodoljubom, kteri so nas obiskali! Iz Brežec. S. K. Tetka ,,Tagespošta" je 19. t. m. zopet dobila mastai griželj, ki ji bo gotovo življeuje za nekoliko let podaljšal. Došel ji je namreč iz naših nemškoliberalaih Brežec dopis, ki puhti golega sovraštva do sv. vere in bogočastja, dopis, ki ga je zapečatila nesramna laž ia nevedaost. — Povej, ljubi ,,Gospodar", tistemu dopisaiku, da božji poti aiti v moralaem, niti v ekoaomičnem oziru kinetu škodljivi niso. **) Ce se vbogi kmet tjeden za tjedaom celi daa trudi in vbija, da si pridela potrebaega kruha, zakaj bi se mu zamerilo, ako išče tolažbe in pomoči v svojem težavaem staau tam, kamor ga srce vleče, pri tistem, od kterega ves blagoslov pride? — Smili se nam v srce do- pisaik, ako se boji, da bi zavoljo treh romarskih daevov, ki jih v Brežcah imamo (14. febr., 2. in 16. avg.) gospodarsko delo v treh deželah (aa Krajaskem, Hrvaškem in bi on imel kaj grozno boli, da pri sv. po krč- ne srce Štajerskem) vtegaolo tako zaostati, da jesti. Oaiilujemo ga pa tudi, ker ga na breških semnjili se ne suide toliko ljudi, kakor Roku češ, da celi semenjski dan pohajkovati in se mah potikati ni tolika zguba zlatega časa, kakor aa praznik priljubljenega svetnika biti pri sv. maši. — Pustite, pustite, gospod dopisaik, ljudstvu še tisto iskrico vere ia pobožaosti, ki jo ljudje vkljub vsemu zapeljevanju ia pohujšanju, hvala Bogu, še iaiajo. — čuditi se je le, da ljudje, ki zaabiti v celem letu ne vidijo znotrajae crkvene stene, se toliko poaižajo, da pridejo opazovat, kaj kršanski romarji 18. avgusta v crkvi sv. Roka delajo. Bolj verjetno nam se zdi, da je dopisaik rajši poslal drugega ogleduha; saj tudi kovač ima klešče, da inu ni treba razbeljejiega železa prijemati s roko. — Ce je temu tako, potem smerao povedati dopisniku, da si je prav nerodnega in celo nevednega sporočevavca izbral. Zakaj čeravno so ,,večeri tako lepi in jasni'* je vender tisti ogleduik prav slabo vidil. Tam na lediai za crkvo so sedeli vtrujeai romarji iz Hrvaškega, ia se okrepčevali s lukom (čebulom) in s požirkom seboj priaesenega viaa. To iinenuje slabovidni ogleduh ,,irdischen Geniissea frohne n.vi Izraz pa: ,,a 11 e A n d a c h t v e r g e a- *) Samo družba s v. Moborja je razposlala letos nad 10.000 vezkov slov. knjig. Naj nam še oporeka kdo, da Slovenci nimajo svojih knjig in jih nočejo brati, ker jih ne razumejo. **) Mislirao, da g. dopisatelj sam nikakor neodobrava napak, ktere se v časih na stozi nna božjo pot" godijo. Vred. send" mu je menda na misel prišel, ko je vidil še pozno v mrak spovednice obležene od spokornih kristjanov. Prejelo jih je pri letošaji slovesaosti čez tisoč romarjev sv. zakramente. Drugi romarji so si v krčmah iskali živeža in prenočišoa,in to je ogleduhu: ,,Bachanalien und Orgiea.' Naj pove dopisaik: če so to bahanalije in orgije, ako truden popotnik v krčmi sedi in se okrepčuje, če znabiti tudi kupico vina več pije, kakor navadno — kaj pa je tisto, ako se v nedelje ia praznike med predpoldaasko službo božjo pet sežnjev od crkve prek ceste vriska in poje, gode ia razsaja, pije ia pleše ? Se ve da to niso orgije, ker ni zravea katolških romaijev. ¦— In kaj briga ogleduha to, kako romarji skazujejo svetaiku čast ? Lepše in manj zaničljivo je veadar še okoli altarja po kolenih plaziti, kakor okoli živih človeških malikov laziti in jim roke lizati. Se pri drugi reči so sporočevavca dopisnikovega oči goljfale. Vidil je namreč — oa sam — gotovo samo v duhu celo čredo prascev in kokoši, in celi kup svinskih gnjat in plečet, ki so jih neki romarji darovali sv. Roku za ,,odpustek grehov". *) Ne drugi ljudje, ne crkveni predstojniki so kaj od tih reči vidili; aekoliko pišet in zrnja so romarji darovali, in sicer ne za odpuščanj e grehov, ampakiz hvaležnosti Bogu za sprijete dobrote. Nikdo pa ne more zabraniti vernikoai, ako prostovoljno hočejo crkvi kaj darovati, ia sicer od svojih pridelkov, zato ker dnarja pomaajkuje. Svetujemo toraj dopisniku, naj pošlje svojega ogleduha v toplice, da si ozdravi slabe oči, ia aaj mu da seboj za kratek čas kaki grško-latiasko-nemški rečnik. Beračev se pri vsaki roaiarski crkvi dovolj najde, tedaj tudi v Brežcah. — Zagotovimo pa dopisnika ,,Tagespošte", da jih sv. Rok ni nikdar nalaš povabil. In da niso sitni in nadležni ali celo razujzdaai, zato ima policija skrbeti, ne pa crkva. Sicer pa je sporočevavec tudi v tem oziru skoz prevelika očala pogledal. Ne pišite vendar vsega hudega, kar se godi, na rajteago božjih potov. Ti pa, dragi sloveaski kmet, ostani vkljub vsemu zasmehovanju stanoviten ia vedi, da tisti, ki ti hočejo vero vzeti, naj dražje blago, ki ga imaš, ti bodo tudi v drugih priložnostih, kadar pri njih sveta iščeš — krivi preroki. Iz Središča 25. t. m. Štrašna suša je sušila silje na polju in grozdje v goricali mesca avgusta. Z veseljem je kmet 24. t. m. gledal, kako se je nebo meglelo, ker je upal dobrega deža. Pa glej! jegovo veselje se je liitro v žalost spremenilo. Iz hrvaških gor se je bližala strašna črna megla po Dravi, strašen vihar nastaae, kije celo drevje lomil, dež in toča je šla, ktera je zadela lutomerske gorice posebno Jeruzalem in Brebrovnik. Kako veliko škodo je vihar in toča napravila se še celo ne ve. Da bi le Bog to ohranil, kar še je ostalo, drugače kmet spet dač plačevati ae bo mogel. Beseda na častiii spomin pokojnemu Antoau. Krempljnu bode se obhajala 15. septembra pri Mali nedelji. *) nSundenablass"! Quid hoc, gospod dopisnik?