Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603. Uredništvo in npravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Cene inseratom: cela strasj Din 2000.—, pol strani Din 1000.—* četrt strani Din 500.—, V» strani1 Din 250.—, »/» strani Din 125.—i, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, Pustni pondeljek je bil usoden za socialno demokracijo. Ta pondeljek je bil od francoskih, socialistov določen kot dan, ki naj pokaže z generalno stavko delavstva moč marksističnih socialistov. Generalni štrajk pa ni u-spel ter je dokaz pešajoče moči francoskega socializma. Pustni pondeljek je tudi avstrijska socialna demokracija proglasila generalno stavko delavstva ter likratu uprizorila nasilni usta-nek proti državni oblasti, da bi vrgla sedanji režim ter se sama polastila državne oblasti. Svojega namena pa socialni demokratje niso dosegli. Učinek je bil vprav nasproten: ustaja jo bila v krvi zatrta in socialno-demo-kratska stranka je v Avstriji razpu-šeena. Med tema dvema velikima neuspehoma mednarodnega socializma, francoskega in avstrijskega, je bila ne samo časovna, marveč tudi vzročna zveza. Francoski socialisti so namreč hoteli rešiti avstrijsko socialno demokratsko stranko. Obrnili so se, kakor so poročali francoski časopisi, na novo francosko vlado, kateri so obljubili, da jo bodo, čeprav ne direktno podpirali, pa vsaj mirno trpeli, ako izposluje pri avstrijski vladi, da ne bo razpustila socialne demokratske stranke. In v resnici je zunanje ministrstvo v Parizu se trudilo usodni pustni pondeljek priti potom telegrafa in telefona v zvezo z avstrijsko vlado, kar pa vsled štrajka v Parizu in nemirov na Dunaju ni bilo mogoče. Tako se je izpolnila usoda socialne demokracije. Ustajo avstrijske socialne demokracije je treba smatrati kot poskus mednarodnega socializma, uveljaviti svojo moč vsaj v eni državi. Nekdanji veliki in močiA trdnjavi marksističnega so- Fodkaneier Fey. cializma: Rim in Berlin, sta padli, naj bi vsaj nad Dunajem zmagovito plapolala rdeča socialistična zastava! Borba italijanskega fašizma zoper socializem sicer ni bila dolgotrajna, vendar pa je pokazala precejšnjo odpornost socialistične stranke. Deset let, ki je preteklo od te zmage italijanskega nacionalizma nad mednarodnim marksizmom do zmage nemškega narodnega, socializma, je zadostovalo za to, da se je socialistična odpornost sprevrgla v popolno onemoglost. Nemški narodni socializem je kak-err z enim korakom pogazil marksistični socializem in komunizem v državi, kjer je imel najmočnejše gospodarske, kulturne in po-iltične organizacije. Avstrijski kancler dr. Dollluss. Socializem je kapituliral v Rimu in Berlinu, na Dunaju pa ni hotel. Dunaj, ta močna socialistična trdnjava, naj bi ostala tista točka, s katere naj bi se vršila ne samo defenziva, marveč tudi ofenziva mednarodnega socializma. Več let se je vršilo nemoteno od raznih avstrijskih vlad in od mednarodne kontrole, ki bi morala čuvati nad dejansko razorožitvijo Avstrije, oboroževanje socialno-demokratskega Schutzbunda. To oboroževanje je bilo tako obsežno, da je v delavskih domovih nakopičilo ogromno množino orožja in streliva ter nekatere domove spremenilo v pravcate itrdbe, ki razpolagajo z betoniranimi položaji za strojnice, z betoniranimi skladišči za orožje in celo z betoniranimi hodniki, ki vežejo na Dunaju eno tako stavbo z drugimi. Ko so smatrali, da so dovolj močni, ker so oboroženi do zob, so — udarili. Ta ofenzivni poskus, izvršen pustni pondeljek in naslednje dni, so morale socialnodemokratske množice krvavo plačati. Iskreno obžalujemo ubogo delavsko ljudstvo, ki se je dalo od brezvestnih voditeljev zapeljati v oboroženi napad na vlado, državo in državno oblast. Med temi voditelji so imeli kot' idejni vodniki prvo besedo židje, ki so takoj zapustili delavsko množico ter pobegnili, ko so videli, da se je prvi nasilni nalet ponesrečil. Poleg velike, vsega obžalovanja vredne zgube človeških življenj je tudi bila povzročena ogromna gmotna škoda, ki pomenja izredno težak udarec za gospodarstvo z velikimi finančnimi poteškočami so boreče avstrijske države. Najvišje pa je treba ocenjevati moralno škodo, in to je vzplamtenje sovraštva, ki je pretekle dni v Avstriji vzkipelo do vrhunca. Na Dunaju, v. Gradcu, v Lincu in drugih industrijskih središčih je bila podoba, kakor da si stojita nasproti dve sovražni vojski, ne pa člani iste države in sinovi istega naroda. Ali se bo. to sovraštvo kmalu poleglo? Ali ne bo Heimwehr, ki se je boril na strani zmagovitih vladnih čet proti socialnim demokratom, izrabil svoj prevladujoči položaj v popolno pofašistenje Avstrije? To so vprašanja, ki zanimajo vso Evropo. Ako se Avstrija v notranjosti kmalu ne pomiri, je njena samostojnost ogrožena. Hiša, v kateri vlada sovraštvo, kreg, prepir, in boj, drvi v propast. Sovražni sosed škodoželjno gleda in čaka na trenutek, ko bo postala njegova lastnina. Na nemško-avstrijski meji stoji te dni nemški narodno-socialistični Mihel tei si v zadovoljstvu mane roke . . , Vodja Heimwsiira knez Starheniberg. V NAŠI DRŽAVI. Zasedanje banovinskega sveta je bilo zaključeno v Ljubljani dne 15. februarja. Kaj da je sprejel banovinski svet, o tem poročamo v oddelku za gospodarje. Ob koncu je bila sprejeta uredba o občinskih uslužbencih. Za sprejem v občinsko službo so določeni naslednji pogoji: jugoslovansko državljanstvo , starost najmanj 21 in največ 40 let, povoljno zdravje, dobro vedenje, znanje službenega jezika, primerna usposobljenost, odslužitev vojaškega roka v kadru itd. V mestnih, trških, zdraviliških in takih občinah, ki imajo nad 3000 prebivalcev, se smejo postaviti za občinske uradnike le osebe, ki imajo popolno srednjo ali tej enako strokovno šolo z zaključnim izpitom, tsi tri leta pripravljalne službe, v preostalih obcinži pa osebe, ki imajo vsaj 4 razrede srednje, al! fijej enake strokovne šole in 3 leta pripravljali?« Službe. Vsi upravni uslužbenci morajo vrh tega imeti posebni tečaj, ki ga določa par. 91 zakona o občinah. Le diplomirani pravniki so oproščeni tega tečaja in tudi pripravljalna služba traja za nje samo 2 leti. Začasni uslužbenec v pripravljalni službi se lahko vsak čas odpusti z enomesečnim odpovednim rokom. Glavna službena mesta se izpolnjujejo na osnovi razpisa. Občina pošlje terno predlog sreskemu načelniku, ki sme enega ali več predlaganih prosilcev odkloniti in vrniti spise občinski upravi zaradi izpolnitve predloga. Če ni po 30 dneh od strani sres- PEI VSEH POŠKODBAH ranitvah, opeklinah ter za zdravljenje vseh vrst ran, krast, lišajev, tvorov in ostalih kožnih bolezni se lahko popolnoma sigurno uporablja izkušeno zdravilo »Fitonin«. Steklenica Din 20.— v apotekah. S pošto in povzetjem 2 steklenici Din 50.—. Poučna knjižica br. 18 pošlje brezplačno Fiton, dr. s. o. j., Zagreb, 1—78. kega načelnika nobenega odgovora, imenuje občinski odbor na redni seji enega izmed treh predlaganih prosilcev. Dokler so občinski uslužbenci v aktivni službi, ne smejo izvrševati kakega obrta po zakonu o obrtih ter tudi ne smejo biti pogodbene stranke pri občinskih dobavah in delih. Občinski blagajnik mora pri nastopu službe položiti varščino, ki jo določi vsaka občina, Z zgorajno uredbo se bomo bavila še natančneje. V BEUGSE DRŽAVAH. Na Čehcslo. aškem no imeli zadnje dni krizo vlada. Radi nesigurnega fco-lebanja v vprašanju čehoslovaške valute so izstopili iz Malypetrove vladne družbe ali koalicije narodni demokrati. Ministrski predsfidni» Malvpeter je podal dne 14. februarja ostavko v]ft je svetlikala luč. Hlapec je svečo, ki je ž bila dogorela do krpe, ugasnil in preprečil velik požar. Z zadevo se ba-vijo orožniki. Tiasilne in surove maškare. Posestnikov sin Franc Vršič iz Bukovcev pri Ptuju se je na pustni torek našemil in zavil v Markovce. V vasi je naletel na skupino maškar, ki so ga napadle ter ga v besnem boju preteple do nezavesti. Vršič je obležal z razbito glavo ob ob- EBHBHHH^HHHHHHHE Želite M\ Ulipiii? Med 100.030 našimi tedenskimi či-tatelji ima gotovo kdo, kar vi želite kupiti! Z malim oglasom »Slov. gospodarja« se boste znašli! BHHHHHHHSHHHBCEaE cestnem jarku, kjer so ga okoli polnoči našli ljudje ter ga nezavestnega odpeljali v ptujsko bolnišnico. V bolnišnici, kjer so mu takoj nudili zdravniško pomoč, so ugotovili, da ima poškodovanec na treh mestih počeno lobanjo. Vršič je v globoki nezavesti in je le malo upanja, da bo okreval. Kdo so bili napadalci, se še ne ve, ker so bili vsi maskirani. Upamo pa, da surovi pretepači ne bodo ušli roki pravice. 2 nožem v ramo. Na pepelnico so se v Podovi pri Račah na cesti stepli fantje. V pretepu je nekdo zasadil 251et-nemu posestnikovemu sinu Ivanu Pre dikaku iz Rač nož v levo ramo. Ranjenega so morali reševalci iz Maribora prepeljati v bolnišnico. Slanino in meso je izmikal. Pri celjskem ¡klobasarju Krauthbergerju je bil uslužben pomočnik, ki je oškodoval svojega gospodarja na slanini in mesu za 5000 Din. Po prvotnem trdovratnem tajenju je dejanje priznal in je bil izročen okrožnemu sodišču. Obljuba poboljšanja pred sodiščem. Posestnikov sin Tomaž Ramšak iz Kela pod Mrzlico je zabodel smrtno pred lanskim Božičem rudarja Breč-kota v Videčnikovi krčmi nad Hudo jamo pri Laškem. Dne 13. februarja je dajal Ramšak odgovor za svoje dejanje pred celjskim sodiščem. Sicer še neoporečeni obdolženec je bil obsojen za svoje nepremišljeno dejanje, storjeno v vinjenosti, na dve leti in dva meseca robije, vpoštevajoč mnoge olajševalne okolnosti. Sodbo je obtoženec skesano sprejel in po razpravi svoji imateri obljubil, da se bo poboljšal. Zadetki granat v Marksov dom na Dunaju. Požigalec na delu. Na žagi litijskega veleposestnika Radovana Slanca v Za-gorici je izbruhnil v skladišču za les v noči požar, ki je uničil precejšnjo množino obdelanega in za izvoz pripravljenega javorjevega lesa. Gasilci so preprečili razširjenje ognja na žago in na druga skladišča. Že prejšnjemu lastniku te žage Borišeku so dvakrat podtaknili ogenj, Slancu pa so prvič zanetili ogenj sredi poletja, zdaj pa v enem tednu trikrat. Prvič so pregnali požigalca, drugič so požar preprečili, tretjič mu je uspelo izvesti zločin. Samcumor iz obupa. Iz Save so potegnili truplo 721etnega čevljarskega mojstra Jožefa Breskvarja iz Ljubljane. Starček si je sam končal življenje, ker je obupal radi brezposelnosti Specialist ionskih bolezni in porodništva dr. Ipavic Benjamin redno ordinira v Mariboru, Tomšičev drevored 4. 159 Nove ordinacljske ure. Šef kirurgičnega oddelka mariborske bolnice dr. Černič Mirko, ordinira od 11. do 13. ure Gosposka ulica 49, tel. 23—58. 105 Avstrijsko vojaštvo na avtomobilih in motornih kolesih (levo). — Dunajska ocliciia (desno) Za sveti postni čas priporočamo knjigo: »Na Kalvarijo«, ki obsega različne obrazce za opravljanje molitve križevega pota. Ker obsega knjiga tudi zgodovino te molitve jako skrbi za svoje člane splavarje, katerih ima precejšnje število. Preskrbela jim je tudi jako poceni koruzo, katere niso biii deležni samo člani. Ima tudi svojo bogato založeno knjižnico, kjer je na izbiro mnogo lepih knjig. V posojilo daje tudi nečlanom. Želimo, da bi še v nadalje tako napredovala, kajti upati je na lepe uspehe posebno pri naših lesnih izvoznih tvrdkah. Sv. Jurij v Sicv. goricah. Žalostno so na pustno nedeljo zapeli farni zvonovi, nemila smrt je stegnila svojo koščeno roko, ukinila je kar dvema življenje v najboljših letih ne-, izprosna jetika. V Partisiju je umrla Marija Cegnar, mati več nedoraslih otrok. Na Vardi je po triletnem mučnem bolehanju umrl sin Franc iz ugledne družine Fanedlove. Bil je edinec poleg sestre Marije, omožene Ilčnik. Določen je bil za naslednika na lepem očetovem posestvu. Kot izvrsten pevec je odšel že leta 1928 v orglarsko šolo v Celje. Bil je tam jako priljubljen pri svojih tovariših. Ker je Jurij je godel, momljal in kazal toliko, da si je žen-ščina razpukšala: k sebi želi svojo ženo. Razložila mu je povsem nežno, da je odjezdila lepa gospa po obliže v tabor, kakor hitro je zazibal njega spanec. Mora biti vsak čas nazaj, saj je kazala največjo skrb za vplahnenje njegovih oteklin. Po tem odkrito zaupanem obvestilu je planil bolnik s postelje, kakor bi ga bilo pičilo najmanj sto sršenov! Prijel se je za glavo in rignil kakor na smrt zadeti bivol. Žensko je prešinila vera: gost je znorel. Hušnila je skozi duri in klicala moža, da mogoče on pomiri vsled preobilnega čebelnega strupa zblaznelega. Jurij je razbijal, razmetaval po izbi in hotel ven, a ni mogel pogoditi vrat. Gospodarja je sprejel z zamahom obeh pesti in bi ga bil pošteno premikastil, da še ni bil napol slep. Tudi prijatelj jo je odkuril in hrulil vanj skozi priprta vrata, zakaj za božjo voljo se srdi, ko mu ni storil nikdo niti trohice žalega. Naj se pomiri ter počaka, ženka bo koj nazaj z zdravili. Če bo pameten, bo lahko drugi dan nadaljeval pot. Mož je zaklenil za seboj vrata in Jurij je sprevidel, da je sedai v ječi. Ljudje ga enostavno ne razumejo in s silo ne bo dosegel ničesar. Do postelje se ¡2 dotipal, sedel, se prijel z obema rokama za glavo in se zasmilil sam sebi... Preklinjal je v srcu žensko hinavščino, svojo lahkovernost in od samega zlodeja nanj naščuvane čebele. Mislil je naprej, grun-tal nazaj in zaključil razgrebanje o bridkosti svoje usode v sklep: predvsem se moram zopet dokopati do govora in vida, potem se šele lahko lotim zasledovanja po kačje zvite begunke. Mirno je pričel trkati po posteljnih deskah, da bi privabil k sebi živo človeško bitje, ki bi mu postreglo z mrzlimi ovitki in s hladilno pijačo, ker ga je peklensko žgalo radi žganjice po želodcu. Je trpelo nekaj časa, predno so se uverili domači, da je gosta popustila besnost in so se upali do njega. Ženske so mu prinesle vode za otekline in pogašenje žeje, katero si je lahko hladil le s cuzanjem skozi slamo. Zložil je svoje od čebelnega strupa pretrošene ude po postelji in se počutil zapuščenega, prevaranega ter nesrečnega, kakor še nikoli v življenju.., Pri vsem tiranju notranje nestrpnosti je moral uvaževati dejstvo: kot slepec in mutec ne morem na konja. Moral se je udati ter piti v požirkih iz keliha potrpljenja, kar mu je vadnih letih pridobilo v Nemčiji letno 0 mil, ton železa, potem lahko izračunamo, da poseda Nemčija železne rude za 220 let. Francija je preskrbljena z železom pri letni produkciji 50 mil. ton za 160 let, Združene drža^ ve 170 let, Španija 200 let, Angleška 500 let. Iz tega je razvidno, da' lahko pridobivajo šei celi rodovi iz zemlje železo, ne da bi izčr-< pali to tolikanj važno ter koristno zalogo. Priča med strojnicamL Občo pozornost vzbu-i ja sedaj v Čikagi ob^ ravnava, koje središče tvori prosluli finanč-i ni k Factor, katerega so ameriški banditi u-i grabili na čuden načini in ga zopet izpustili* obolel na jetiki, je šolo po dveh letih zapustil, se vrnil domu zdravja iskat. Bil je naj-preje v mariborski bolnici, potem se je podal na Golnik. Ko tam tudi ni bilo uspeha, se je še naposled odpravil v vurberški sanatorij, a zanj ni bilo več pomoči, neozdravljen se je vrnil domov. Ves udan v božjo voljo se je pripravljal na smrt. A vendar si je še mnogokrat katero zapel, ker je petje pač bilo njegovo veselje. Še dan pred smrtjo, ko ga je obiskal njegov stric, vurberški organist, sta si še skupno zapela. Zadnji teden je napovedal, da nedelje ne bo več dočakal. In res, v soboto popoldne je mirno v Gospodu zaspal, okrepčan s tolažili sv. vere. — Na pustni torek sta se odprla dva groba, prvi je vzel milo objokovano mater, drugi ljubljenega sina-edinca, po kojega je prišla Marijina družba, koje član je bil ter njegovi tovariši pevci, ki so mu zapeli doma in ob grobu v slovo pod vodstvom g. župnika, ki se je tudi ob odprtem grobu poslovil od pokojnega. Opisal je vse vrline rajnega, ki dajejo najlepši zgled posebno fantom, v pokorščini do staršev, poštenosti in treznosti ter v vestnem izpolnjevanju vseh verskih dolžnosti. V bolezni pa je bil najlepši zgled potrpežljivosti, povsem vdan v usodo, ki je mu bila neizbežna. Ljubljen je bil, zato je prihitelo mnogo njegovih prijateljev, da ga spremljajo na njegovi zadnji poti. Težko je bilo slovo, posebno od staršev in sestre, ko so njegovi zemeljski ostanki s krsto zdrknili v grob. Bodi mu lahko zemlja domača. Počivaj v božjem miruz poleg sestrice, ki jo je ista bolezen v letu 1929 vzela. Vsem prizadetim obeh umrlih naše iskreno sožalje! Doma na sedmini se je nabralo za mariborsko novo bogoslovje 55 Din. Sv. Jurij y Slov. goricah. Tu je umrl Jožef Ferlinc, posestnik iz Partinja. S pokojnikom je legel v grob zanesljiv krščanski in slovenski mož, ki je pomagal v dobi pred svetovno vojno orati slovensko in krščansko ledino v Slovenskih goricah. Bil je vnet sobojevnik blagopokojnega poslanca Roškarja, katerega je spremljal po številnih shodih in prireditvah. Rajni Ferlinc je bil stalen naročnik našega »Slovenskega gospodarja« in drugih krščanskih listov. Zvestemu slovenskemu možu naj bo žemljica lahka! Sv. Jurij v Slov. goricah. V teku letošnje zime je že nekaj župljanov odromalo v večnost. Ker so bili vsi naročniki in čitatedji našega »Slovenskega gospodarja«, objavljamo njihova imena: Jožef Krajnc, Marija Klobasa, Marija Šumandl,, Jožef Ferlinc, sami zakonski možje in žene. Desetega dne tega meseca pa je umrl Franc Fanedl, starejši fant, kot žrtev jetike, vsa zdravniška pomoč je bila zaman. On je z odličnim uspehom dovršil org-larsko šolo ter je bil znan pevec. Vsem želimo miru in pokoja v Gospodu! Sv. Rupsrt v Slov. goricah. S 1. februarjem nas je zapustil g. kaplan Jožef Krajnc, ki je odšel v Apače. Za kaplana je prišel k nam iz Vranskega g. Josip Klemene. Novemu g. kaplanu kličemo: Bog blagoslovi Vaše delo! — Letošnji predpust smo imeli kar 16 oklicev. Med temi sta Zoreč Lojzika, članica Marijine družbe, iz Čermlenšaka, .in Ludvik Šilec iz lenarške župnije. Prav obilo sreče in božjega blagoslova! — Pred enim tednom je izdihnil svojo blago dušo Jožef Habjanič, ki mu je je-tika pretrgala nit življenja. Pokojni zapušča ženo in dva mladoletna otroka, brata Vinka ter očeta in mater. Naj v miru počiva! Očetu, materi, bratu in ženi sožalje! Sv. Ana v Slc-y. goricah. Na Svečnico po ve-černicah se je vračala tuk. posestnica Antonija Majsrič proti domu. V bližini društvenega doma jo je nenadoma zadela kap in je obležala na mestu mrtva. Priskočili so ljudje in so jo skušali z umetnim dihanjem spraviti k zavesti, a ves trud je bil zaman. Rajna je bila znana kot dobra krščanska gospodinja in je bila povsod zelo priljubljena. Pogrešali jo bodo osobito reveži, katerim je bila prava mati. Svetila blagi pokojnici nebeška luč! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pet zakonskih zvez se je letos doslej pri nas sklenilo med domačini, dva ženina sta si pa neveste pripeljala od drugod. Svatje na gostiji Mateja Drevenšelca in Jiatre Predikaka so za afrikanske misi]pne zbrali 125 Din; gostija Blaža Vidoviča v Apačah s Fero Rogač iz Pleter pa je omogočila botrinski dar 90 Din za krst zamorske deklice Marjete. Obilo božjega blagoslova vsem novim družinam! — Na mastno nedeljo je katoliško prosvetno društvo nudilo obilo zabave z veselo spevoigro, šaljivim prizorom s petjem, in zlasti še z »Veselo igro o žalostni princesi«. Mcdvece pri Pragerskem. Predpustni čas je veseli čas in kljub današnjim težkim razmeram s« ljudje v tem času menda še najbolj pozabavajo. Na kmetih se v tem času že od pamtiveka tudi sklepa največ zakonov. Cisto umevno je, da je sedanja življenska kriza povzročila, da so velike šumne gostije postale na kmetih zalo redke ter da je vedno več takozvanih tihih porok. To je seveda v mnogih ozirih pametnejše, nekaterim pa, zlasti mladim, to ni po godu. Ker nas neznosa kriza tlači in vsak dan bolj in bolj dela revne, še tihih porok ne bomo zmogli, temveč ostali bomo samoi in samice za naprej, ali vsaj za prihodnje boljše čase. Med drugim sta se odločila za zakonsko življenje: Jakob Sagadin, ki si je izbral za življensko družico Amalijo Kumrič, in Janez Mohorko, pošten, priden in varčen fant, ki je odšel gospodarit v Morje pri Framu. Naša želja je ta: Srečno življenje in obilo božjega blagoslova! Bog živi do zlate poroke! Laporje. Škof je zmagal! Tak je rezultat smuške tekme, ki so jo imeli naši prosvetaši s sosednimi. Sicer je bojda 9 naših fantov toliko kot 10 drugih, vendar tokrat ne drži, ker so se na dilcah tako zadržali, da je zmago odnesel fant. iz Šentpetra. Smuk! — Zebljo je letošnji predpust neveste. Vendar smo jih celih pet parov vpregli v Lukeževe telege. Na par krajih smo se pa urezali . . . Najbrž mislijo, da se še nihče ni kesal, da je zgodaj vstajal in se pozno ženil. Prav mislijo. — Poučno igrico »Kaznovana nečimurnost« so s: vprizo-rila dekleta v prosvetnem društvu. Fantje se pa pripravljajo na pomlad. — Pogovarjamo se, če je res, da se misli letos naša fara postaviti z Mohorjani? Res je! 150 nas mora biti! Za dva kovača se dobi 5 knjig, in sicer med temi prelepa knjiga o Slomšeku, ena zanimiva o zgodovini slovenskega naroda, kako se nam je godilo, ko smo bili še pod Avstrijo, dalje 2 pretresljivi povesti (Graničarji, Stiski svobodnjak) ter Koledar. V teh težkih čas;h, ko vse poka, je res hudo za denar. Vendar se bomo vkljub temu, kot rečeno, postavili. Saj je pa tudi ponos za vsako slovensko hišo, da prihajajo v njo mohorjevke. Če bi bilo treba tudi pristradati, nič za to: tem boJj vesel in ponosen boš na svojo žrtev.Čast on',m, ki so se že priglasili: posebno vsem, ki na novo vstopate Policija je vtaknila lopove pod ključ in sedaj se obravnava zadeva v Ameriki že ta-korekoč običajnega u-grabljenja pred sodiščem. Finančnik Factor sedi na sedežu za priče, a je obdan od do zob oboroženih detektivov, ki ga stražijo z revolverji in strojnicami. Banditska organizacija je namreč prisegla, da se bo rešila med razpravo Factor-ja, kateremu je znanih preveč skrivnosti te temne družbe. Factor je prepoznal v glavnem obtožencu lopova, ki ga je odpeljal in je tirjal od njega 120.000 dolarjev odkupnine. Priča poroča, kako so ga zaprli po ugrabije-nju v klet in so ga bilo do današnjega dne nekaj povsem tujega. Šlo je. Sila pač kola lomi in ne da bi ne bila kos glavarju Krucev! Toliko se je izmiril, da si je že lahko sam hladil obraz, da bi si čim prej razvezal jezik ter odprl oči. Proti večeru je že bilo boljše z odpiranjem ust. Videl je le malenkostno in mrzlica ga je povsem zapustila. Zunanje zdravje se je vračalo vidno; tem občutnejše ga je pričela majati notranja zavest in bolest, da je Vida davno preko Mure in se mu že po-smiha celo Mursko polje, ker ga je ugnala na tako preprost način ženska potuhnjenost. Srdito jezo na samega sebe je skušal utopiti v žganju, katerega se je naireskal, da je omahnil po ležišču kot trdo povezan snop. Spal je in bil do posina drugega jutra rešen prebridkih očitkov lastne neprevidnosti. Zjutraj se je že bila umaknila z obraza oteklina toliko, da je lahko dopovedal prijatelju, kako so ga oropale njegove čebele onega blaženega bitja, ki mu je bilo vse na svetu. Gospodar mu je bil takoj na uslugo s poizvedovanjem za pobeglo in mu je obljubi!, da mu bo poslal zanesljiva poročila. On sam naj lepo počaka pri njem na domu, da ne bo strašil s svojo še vedno liki svinj- ski lonec oteklo glavo po Krajini. Jurij se je pustil pregovoriti. Prijatelj je sam odjezdil v kraje ob Muri, da mu sporoči, kod se mu je izmuznila nevesta. Somišljenik Lajoš Črnec je bil naglo v sedlu in ubral pot iz Pinc na Bernice, Petešovce in do Hotize. Povsod so mu zatrjevali ljudje, da je brzel tam mimo čeden mladenič v obleki madžarskega plemenitaša. Koj za Hotizo je izginila za begunko vsaka sled, kakor bi se bila pogreznila v zemljo ali odfrčala po zraku preko Mure. Za omenjenim selom ni videla živa duša ogrskega mladca. Nadaljeval je brezuspešno zasledovanje celo do Dolnje Bistrice. Tukaj tudi ni bilo glavarjeve ljubice, pač pa je zvedel, kako so napadli baš radi njene ugrabitve v noči veržejski strelci Bakovce, jih spalili do tal, poklali staro ter mlado. Komur je uspel pobeg iz goreče vasi, je bil obklan od steklih psov, katere so naščuvali napadalci za be-gurci. Ljudje so preklinjali vražjega Godrnjo in njegove Kruce, ker so priklicali radi ene ženske tako strašno gorje in maščevanje nad nedolžne! Lajoš je privoščil v Dolnji Bistrici odpočitek sebi ter konju. Od tam se je vrnil v Pince z najslabšim in onim, ki se trudite za to! Katera vas bo na prvem mestu? Zaenkrat se kosata Levič in Križni vrh. Druge vasi, na plan, »pobijte« jih! Pa zares! Ako drugače ne gre, pa naj po dve družini skupaj naročita. Tako jih boste gotovo! Sv. Jernej pri Ločah. Izvanreden predpust smo letos tukaj doživeli, da takega v naši mali faai' redkokdeaj kdo včaka. Kar 11 parov smo poslal: v zakonski »raj«, med temi ženina s 67 leti in 6 Marijinih družbenic. Enkrat Enkrat je bilo pet porok na istii dan, drugič 4. Ena nevesta je šal iz župnije k poroki, druga je zato prišla od zunaj se tu poročit. Štiri so ostale v župniji, med temi obe organistovi sestri in cerkveni pevki," druge so šle ven in sicer po ena v Loče, v Laporje, v Studenice, v Sv. Venčesl, na Prihovo in Sladkogoro. Želimo tem novoporočencem obilo sreče na novi življenski poti, da bi svojega »hočem« nikoli ne obžalovali ter da bi neveste, ki so šle iz župnije, vselej in povsod delale čast svoji rodni šentjernejski župniji, da bi tako ob njih še drugi ženi.ni pozorni postaii na naše »blago«, ki ga imamo še dovolj na razpolago. Velika Nedelja. Pretečeni četrtek je bilo pri nas predavanje Katoliške akcije za celo našo dekanijo. Gg. predsednik in tajnik iz Maribora sta nam v prepričevalnih besedah razložila pomen, namen in delovanje Katoliške akcije. Poslušalci, kateri so v nepričakovano obilnem številu prihiteli od blizu in daleč, so zelo pazljivo sledili izvajanjem gg. govornikov. Če kdaj v zgodovini, je sedaj na mestu, da kristjani odločno povzdignemo svoj glas ter napovemo neizprosen boj brezverstvu, da ne rečemo novodobnemu poganstvu. Saj dandanes marsikatera žena kakega kapitalista izda za svojega psa ljubljenčka več na mesec, kakor ima njegov delavec svoje krvavo zaslužene plače, in to sedaj, ko toliko ljudi strada in u-mira gladu. Velika Nedelja. V noči od sobote na nedeljo Je bil od neznanca obstreljen Habjanič Matevž iz Šardinja. V biižni kleti je namreč opazil luč, kar se mu je zdelo sumljivo, ker je bilo že pozno. Ko se je približal kleti, je iz neposredne bližine počil strel iz lovske puške ter ga zadel v trebuh. V zelo opasnem položaju je bil prepeljan v ormoško bolnišnico. Za storilcem n'i sledu. Križevci pri Ljutomeru. Dne 4. februarja, sk-- j točno ob 7. uri zjutraj, sta v Gospodu zaspali po d .ljši in mučni bolezni dve spoštovani in ugledni osebi na Grabah. Prva je gospa Žnidarič Marija, veleposestnica, dobra soseda in priljubljena daleč na okrog, vdova rajnega cerkvenega ključarja Žnidarič Fran ca pri Sv. Križu pri Ljutomeru. Rajna, ki je dosegla starost 73 let, je bila dobra mati, vestno izvršujoč zapoved ljubezni do bližnjega, zlasti do revežev. Naj ji bo Bog plačnik! Drugi, ki je umrl, je g. Simonič Matija, premožen posestnik na Grabah, ugleden mož in krščanski oče, dober sosed, vsakomur na razpolag ^ z nasvetom in s pomočjo. Rajni je te kom 73 let svojega življenja prenesel veliko bridkosti vsled dolgotrajne bolezni in zaradi izgube edine hčerk?, ki je že dolgo let rajna, in pozneje tudi sina. S potrpežljivostjo, s katero je vse prenašal, je bil mlajšim dober vzgled. Pogreb obeh rajnih se je vršil skupno dne 6. februarja ob 9. uri dopoldne na pokopališče pri Sv. Križa. Velike množice faranov, znancev in sorodnikov so ju spremile na poslednji zemeljski poti. Rajnima svetila večna luč! Sv. Miklavž pri Ormcžu. Dne 28. januarja je vzela slovo od samskega stanu gdč. Lizika Ozmec, dolgoletna cerkvena pevka, hči uglednega kmeta in cerkvenega ključarja pri Sv. Miklavžu g. Jakoba Ozmec. Kot spremljevalca za bodoče življenje si je izbrala poštenega mladeniča g. Kumer Vekoslava, kmeta v Tr-govišeu pri Veliki Nedelji. Mlademu zakonskemu paru častitamo ter želimo v novem stanu obilo sreče! Polenšsk pri Ptuju. Krepak, a zaslužen odgovor je dobil od mladih Polenšanov na dopis v »Slovenskem gospodarju« z dne 10. 1. njega dopisnik. Podcenjeval je hrabrost za-konaželjnih kandidatov. A ti so junaško in samozavestno izpostavili mlada prsa in svoja imena za cilj, dopisnikovega papirnatima topa, format 25 in 35 cm, Ifojega tiskana granata naj raznese njihova slavna imena »:rom Slovenije. Nedelja 21. januarja bi skoraj bila za dopisnika usodna. Malo je manjkalo, da ga ni zadela »ušesna kap«, ko je g. župnik iz prižnice postavil v bojno črto pred slabo preroškega dopisnika: 8 moških in 8 ženskih A, še ni bilo konec! Tem sta še sledila 2 pa- ra. Ubogi dopisnik! Zgubil je zavest in spo-. min in še le danes se je spomnil teh imen, katera Vam zdaj javno zapiše. Začne se od kraja in konča na koncu. Evo jih! Janez Jan-žekovič, hlapec pri Lovrečovih na Polenšaku, je kar pograbil deklo teh, Lojziko Šumenjak iz Polenec. Lovrenc Horvat, čevljar v Polen-cih, je že bil bolj izbirčen. Pripeljal si je za svojo ženko Liz>iko Munda iz šentlenarčke, sosedne župnije. Franc Veršič iz Polenec je par mahnil na četrt ure oddaljen Polenšak in si izbral za gospodinjo Mioiko Munda. Isto tako dolgo pot je napravil tudi Alojz Cvetko iiz Zasadov in si pripeljal svojo ženko Miciko Kekec iz Braclavec. Zastaven braclavski fant Konrad Tuš je mahnil v prijazne Lasigovce in obljubil zvestobo Micki Trafenik. Dobrosrčno mladenko Anico Janžekovič iz Polenec pa nam je odpeljal močen posestniik-vdovec Joško Domanjko na svoj dom v Bolehnečice, župnija Sv. Jurij ob Ščavnici. Janez Belšak, posestnik-vdovec, pa jo 'je mahnil v Dornovo in si pripeljal novo gospodinjo iz pridne biše Škrlčeve. Mlad vdovec in vesten gospodar Martin Tuš iz Polenec si je potiskal novo gospodinjo v Hlaponcih v pnidni mladenki Šte-fiki Privšek. Kot nov gospodar je prišel k nam iz lovrenčke fare Jože Horvat iz Kukave in si vzel za svojo družico Micko Zavec iz Brezovec. Še en pao- je bij oklican, za katerega pa dopisnik žal ne ve, ali je že zakonski, ali ne in to nestalnega bivališča, nevesta tukaj rojena, Lizika Habjanič, in ženin Joško Golub nekje iz Štrigove. Kaj ne, to je mlada armada, katerih imena so zavzela precejšen prostor v »Gospodarju« in katerim vsem skupaj želimo obilo sreče, zvestobe i.n ljubezni ter obilnega blagoslova iz nebes! Še več parov je mislilo napraviti ofenzivo, a so si še premislili i.n odložili odločilen napad- na boljše čase, seveda v veselje dopisnika, da mu zaenkrat e ni treba pisati njihovih imen. Veržej. Pridni smo! Pri nas se jih hvala Bogu še zmiraj več rodi kot jih umrje. Lani je le slučajno eden več umrl, pa še ta je utonil. Prebivalstvo trga pa ne raste, kljub večjemu številu rojstev. Zakaj ne? Zato, ker gre vse »odvisno« v službe v Mariboru, ki ima, skoro, da se ne bom zlagal, vsaj polovico svojih zvestih prebivalcev od tukaj in bi potemtakem tudi naš trg morali šteti med glavna mesta poročilom, ki je sploh zamoglo udariti na uho kru-cevskega vodje. Sedaj je imel Jurij Godrnja! Bil je ob ljubico, Tmanje in nakopal si je sovraštvo Murskega polja in ožje domovine! Ni strpel popolnega vplaha oteklin. Moral se je prepričati na lastne oči, kako mu je podkuril vražji Ropoša s svojo bando. Na pojezdu proti domu se je uveril kaj kmalu, da so bila Lajoševa sporočila o ubegli istinita. Do Ba-kovcev se je upal v noči od severa. Našel je kup pepela, s katerega je odmeval strahotno v noč lajež n cvil le na pol živih — steklih psov! Bil je torej ob trse radi nepreudarne zatelebanosti v čisto navadno kmečko dekle, ki se posmehuje bedaku z druge stra-ai Mure! Na upepeljenih ostankih domačega sela in lastne domačije je prisegel pri nebu in zemlji celotnemu Murskemu polju popolno pogibel in opustošenje! Kaj je preostajalo razočaranemu glavarju kra-inskih Krucev drugega, nego da je ostavil pogorišče ler stekle pse in oddirjal nazaj v tolovajski tabor v dolnjelendavskih šumah, da pozove na maščevanje Kruce cele Krajine. V taboru so ga že težko pričakovali. Izostal je dalje, nego je napovedal pri odhodu. Med njegovo odsotnostjo so bili obveščeni starešine, naj se drži glavar doma, kralj ga lahko pozove vsak čas na posvete. Sel iz kraljeve okolice je znal povedati, da je nekaj velikega na obzorju, kar bo najbrž hudo zadelo Madžarsko. Turčin, in sicer sam carigrajski veliki vezir se pripravlja na vojno. Turška vojska se bo podala preko Ogrske nad Dunaj, da ga zavzame z naskokom ali z oblego in se polasti s cesarsko pre-stolico preostale Evrope, Presneta reč pri turškem navalu je istina, ker so Kruci zavezniki Turkov in bodo tvorili kot kažipoti mohamedanske vojske pred-stražo. (Dalje sledi.) izpostavili vsem mogočim duševnim mukam. Tolovaji so mu zapre-tili, da mu bodo zakurili pod podplati, mu porezali ušesa ter jih poslali njegovi ženi, če ne bo pospešil izplačila zahtevane odkupnine. Prepozno . . Ko so prepovedali v Kaliforniji pred 14 le--ti alkohol, se je zaklel neki farmer, da se ne bo tako dolgo bril, dokler bo trajala alkoholna prepoved. Svojo obljubo je držal in njegova brada je dolga 41 cm. Amerika je zopet »mokra«, a farmer se ni obril. »Zdravnik mi je prepovedal pred 2 letoma vsako kapljo alkohola«, je rekel. naše domovine. Pa zebe na« tudi v tej sneženi in ledeni zAmi, menda najbolj daleč naokoli. Tako nas zebe, da je celo toplota ljubezni padla pod ničlo. Nobenemu se lete» ni več »vuž-galo« in vnelo za ženitev. Pa nismo čisto brez »ženihov« in lepih »sneh«. Še na oddaj bi jih imeli. In niti premladi niso več. In to samo zato, ker se hočejo temeljito pripraviti za ta »srečen« zakonski jarem. Raje nič kot pozneje dvojno mizo in dvojna vrata. Prosim, posnemajte! Sv. Marjeta niže Ptuja. Prerod in Samušan-sbi vrh bosta počasi postala tako sloveč kraj, kakor marsikatero letovišče, seveda na drug način, in sicer radi dobro izvežbane vlomilske tolpe. Za letošnji pust so se preskrbeli ti dolgoprstneži z dobrim vinom iz šešerkove vinske kleti na Breznici. Seveda, če imajo piti, je tudi jesti treba radi podlage k pija&k Zato so naredili nezaželjen obisk pri Žnidari-ču v Tibolcih, ker tudi picke jim gredo lepo v $Iast. Kljub vsej marljivosti orožništva jim še ni BiTo mogoče priti na sled. Kicar (pri Ptuju). Vedno več vlomov se izvrši v Spodnjem Velovjeku in Kicarjd. Pred Božičem so se uzmoviai bavili s svinjami, kokoši in piščeti, da so si priskrbeli meso za zimo. V poletnem času so nas gledali iz sence, kako smo se mi poti/li in skrbeli za nje, da nam bodo na zima imeli kaj vzeti. Ko so se založili z mesom, so postali seveda tudi žejni. Zato so se odločili, da si preskrbe tudi vina. Izvršili so več vlomov v vinske kleti. Prvo so vlomili skozi okno v klet pos. Slatiča Jožefa v Spodnjem Velovjeku; isti večer pri Vrablju v Kicarju, kjer so odnesli precej vina. Nato je bil izvršen vlom dne 23. jan. pri Ignacu Dru-"ževiču. Tam so si napolnili z vinom sodček 140 1 ter so ga zavlekli na bližnjo njivo. Gotovo jih je nekdo pregnal, ker so ga pustili na njivi, ko so morali bežati. Pri Slatiču je bil dne 7. fehruarja zopet izvršen vlom. Drzni vlomilci so udrli skozi troje vrat in jih razbili in potem odnesli večjo količino vina. Na prijavo Slatiča so prišli orožniki, ki so izvršili preiskavo. Vino se ni našlo, našle pa so se druge reči, ki so bile prej ukradene. Našel se je en sod iin en škaf. Upajmo, da se bo orožnikom posrečilo, priti tem ljudem na sled. Drugače niso več sigurne naša vrata in naše ključavnice, ako ne bodo v našem kraju teh uzmovičev ugrabili. Konjiška vas. Cenjene bralce bo gotovo zanimalo delovanje in životarenje v sicer zelo malo znani Konjiški vasi. Predpust je minil v znamenju krize brez gostij, dasi je tukaj precej kandidatinj in še več pa kandidatov za zakonski stan. Ljudje zelo bolehajo, a smrtnih slučajev še hvala Bogu ni Boleha pa tudi in sicer na pomanjkanju kulture naša fantovska mladina, zato bi zelo želeli kako prosvetno društvo, ki bi nudilo fantom priliko pokazati svoje duševne zmožnosti na lepši in primernejši način, nego se to dogaja danes. Šmarje pri Jelšah. Letošnje precej hude zime smo se že pač zadosti navžili in zato težko pričakujemo toplejših spomladnih dni. Druga leta smo v predpustu obhajali gostijo za gostijo, letos pa nam jih je kriza skrčila tako, da smo imeli po 15 oklicih le 9 porok. Nekaj nenavadnega je bilo tudi to, da smo imeli do pepelnice tudi krstov le 9, pa tudi že 9 mr-ličev, med katerimi se nahaja tudi 82 leta stari Matevž Drofenik. — Zadnja posebnost pa je to, da se je za letošnji pust prav izredno živahno zganila naša gasilska četa in začela izdajati svoj »znanstveni list« in ga polniti z domačimi, novicami in vestmij presenečila ga je čitatedje pripomba na čelu lista: »prva in zadnja številka«. Dobova. Gasilska četa Mostec priredi v soboto dne 24. t. m. zvečer ob 8. uri in v nedeljo dne 25. t. m. ob treh popoldne v dvorani pri g. Kramerju v Dobovi K. Meškovo žaloigro »Mati« v treh dejanjih. Občinstvo je najvljudneje vabljeno, da se udeleži igre v najobilnejšem številu. Ko moramo premišljevati v sedanjem času bolj resne stvari, bo tudi vsem prilika, da si ogledate v soboto in v nedeljo v živih slikah Kalvarijo - pozemeljske matere. Rajhenfcurg-Lokve. Dne 1. februarja je preteklo osem let, odkar biva med nami spoštovani in delavni g. kaplan Jakob Zidanšek. Bog ga nam ohrani in blagoslovi njegovo delo! — Dne 4. februarja se je poročila čislana dolgoletna cerkvena pevka Francka Župčeva, članica Marijine družbe. Pred poroko so ji njene sestre zapele pesem v slovo, po poroki pa ono lepo pesem, ki nas je ganila. Poročila se je z Antonom Knez, posestnikom in cerkvenim pevcem. Božji blagoslov spremljaj poročena! Dortmund; Hving. Dne 7. t. m. smo spremili k večnemu počitku občespoštovano gospo M. Britovšek, rojeno Tajili^ Dosegla je ta blaga in pobožna žena 80. leto. Umrla J£ po večkratnemu sprejemu sv. popotnice mirno in bogu-vdano. Kako je bila spoštovana, je pričal pogreb, katerega se je udeležilo društvo krščanskih mater in društvo sv. Barbare z zastavami in ogromna množica ljudstva nemške in slovenske narodnosti. Blaga mamica zapušča žalujočega moža, s katerim sta meseca oktobra lanskega leta praznovala 40letnico svoje poroke, in tri hčerke in mnogo vnukov. Bivala je tu pri hčeri, ki ima za moža Nemca že mnogo l«t. So se prisrčno razumeli, nič ni kalilo njih ljubezni. Dve hčeri sta v Jugoslaviji omoženi. Naj ji bo lahka nemška zemlja in da se enkrat vidimo nad zvezdami! — Tu v bližnji okolici še imamo tri 801etne rojake, Bog naj jim da še mnogo let srečnega življenja! ■MtmimMtm ančiisic w§Ifwe. Križevci pri Ljutomeru. Upravno sodišče v Celju je pod št. A 413-33 izdalo tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. oktobra 1933 vršile v občini Križevoi, okraj Ljutomerski, se je v volilnem imeniku vpisani Bratina Alojz, posestnik v Križevcih, dne 21. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitve, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po par. 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po par. 50, odstavek 5 zak. o občinah v mesecu dni od prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Pritožitelj navaja, da so se pri volitvah za občinski odbor v Križevcih dogodile med drugimi tudi sledeče r.^pravilno^i: 1. "da mu je volilni odbor kot predstavniku liste Vaupotič Matija onemogočil vsako kontrolo pri glasovanju s tem, da mu je predsednik volilnega odbera odkazal osamljen sedež na koncu dolge mize, da mu ni izročil na vpogled nobenega imenika, seznama in zapisnika, da mu je zabranil zapisovanje oziroma bele* ženje volilcev od -sno da mu je prepovedal delati znake, iz katerih bi bilo razvidno, za katero listo je kdo volil in da mu je smel po-* gledati v zapisnik samo dvakrat: 2. da je volilni o •'« r dopustil, da je s po-! oblastili glasovalo 28 volilcev, ne da bi bili osebno prišli na volišče. Upravno sodišče je moralo pritožbi ugoditi radi tehle razlogov: Ad 1. Na podlagi ugotovitev v zapisniku o poslovanju volilnega odbora v času glasova« nja v zvezi z iejavo predsednika volilnega odbora z dne 25. oktobra 1933, smatra upravno, sodišče zgoraj navedene trditve za dokazane. Ker so zgoraj navedena dejstva takega značaja, da onemogočajo predstavniku kontrolo pri glasovanju in ker je s predstavnikovo pravi-: co prisostvovanja bistveno združena tudi pra-> vica kontrole poslovanja odnosno glasovanja, je bilo v tem pogledu postopanje volilnega odbora nepravilno. Taka nepravilnost pa je obenem utegnila bistveno vplivati na izid voh litev. Radi tega je bilo v tej točki ugoditi pri-! tožbi. Ad 2. Po členu 35 zakona o občinah smejo volilci glasovati samo osebno. Tudi par. 22 banovinske odredbe o postopku pri volitvah ob&skiil odborov le dovoljuje, da sme voli-lec, ki radi težke telesne hibe ne bi mogel glasovati na način, predviden v p£U\ 20 W uredbe, privesti pred volilni odbor pooblaščenca, ki glasuje namesto njega. V danem primeru pa je iz zapisnika o poslovanju voh liinega" odbora v času glasovanja razvidno, da je s pooblastili glasovalo 28 volilcev, ki saj volitev osebno niso mogli udeležiti. Tudi ta nepravilnost bi v zvezi z zgoraj navedeno utegnila bistveno predrugačiti volilni rezul-tat. Radi teh razlogov je moralo upravno sodišče odločiti, kakor je zgoraj navedeno. Vse druge nepravilnosti, ki jih navaja pritožba, bi bile — tudi če so resnične — pod-i rejenega pomena, vsled česar se sodišče z nji-i mi tudi ni bavilo. Celje, dne 19. decembra 1933. Sromija. Upravno sodišče v Celju je ¿izdalo to-le od-: ločbo: U 420/33—5. Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. okt. 1933 vršile v občini Sromlje, srez Brežiški, se je v volilnem imeniku vpisani Avšič Ivan, po-: sestnik v Volčjem, dne 31. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celje. Upravno sodišče je po par. -50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinski volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po par. 50 odstavek 5 zakona o občinah v mesecu dni od prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: Na pritožbo zgoraj imenovanega je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volilnih" spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za obn činski odbor zgoraj navedene občine dogodili sledeče nepravilnosti: 1. Volilni odbor ni bil pravilno sestavljen. Za predsednika je bil namreč postavljen Miri ko Potočnjak, ki sploh ni vpisan v volilnem imeniku občine Sromlje, kar je v nasprotju z določbo par. 6 odstavka 2 banovinske volil-ne odredbe. — Za člana volilnega odbora paj sta bila postavljena Žrjav Franc in Pinteri? Jože, od katerih nobeden ni bil občinski od« bornik. S tem je prekršen par. 6 odstavek 3 navedene uredbe. Od predsednika občine na-.vedeni razlog, da so vsi bivši odborniki bili kandidati na eni od obeh list, ni utemeljen po zakonu, ker kandidatura po zakonu ni ovira za članstvo v volilnem odboru (glej par. 6 volilne uredbe). 2. Volilni odbor je brez zakonitega razloga odstranil iz volilnega lokala namestnika predstavnika liste Strgarja Antona. Okolnost, katero navaja volilni odbor kot razlog za odstranitev, namreč, da se je imenovani za nekaj časa odstranil iz volilne sobe, po zakonu ni razlog za tak ukrep. Po par. 37 zakona o občinah in po par. 9 volilne uredbe imajo predstavniki kandidatnih list pravico, a ne dolžnosti, prisostvovati poslovanju volilnega odbora. Iz tega izvira, da po svoji volji, kadar hočejo, morejo oditi iz volilnega lokala. Vsled tega neupravičenega ukrepa volilnega odbora je pritcžiteljevu listi bila protizakonito odvzeta možnost kontrole volilnega odbora ter je vsled tega to poslovanje izgubilo enega najvažnejših pogojev verodostojnosti. To v toliko prej, ker so vsi člani volilnega odbora razen predsednika, ki ni mogel voliti, glasovali, kot se vidi iz glasovalnih seznamov, za listo, ki je nasprotna pri tože vatel je vi listi. Zbog navedenih nepravilnosti je sodišče na podstavi par. 50 zakona o občinah moralo odločiti kot zgoraj". Celje, dne 20. decembra 1933. Jurovski doL Upravno sodišče v Celju je izdalo pod št. A 507/33—8 tole odločbo: Zoper občinske volitve, ki so se dne 15. okt. 1933 vršile v občini Jurovski dol, okraj Mari^ bor levi breg, se je v volilnem imeniku vpisani Korošec Peter, posestnik iz Partinj, s tovarišem dne 23. oktobra 1933, torej v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev, pritožil na upravno sodišče v Celju. Upravno sodišče je po par. 50 zakona o oblinah v nejavni seji odločilo: Pritožbi se ugodi in se razveljavijo občinske volitve radi nepravilnega postopanja volilnega odbora s tem, da se morajo po par. 50 odstavka 5 zakona o občinah v mesecu dni .od dne prejema te odločbe vršiti nove volitve. Zoper to odločbo ni pravnega sredstva. Razlogi: "Na pritožbo zgoraj imenovanih je upravno sodišče po pregledu pritožbe in vseh volilnih spisov ugotovilo, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti: Pritožitelja trdita, da je ob kakih šestih na Večer službujoči orožnik zahteval od predstavnika Koroščeve liste Zore Ivana, naj mu iz-ro-i prepis volilnega imenika, na katerem je označeval izid volitev s »I<« (Korošec) in »R« (Rotman), da se je predstavnik liste branil izročiti ta dokaz, češ, da je to njegova last, nakar mu je orožnik seznam odvzel, in da je potem predsednik volilnega odbora predstavnika Zorca Ivana potisnil iz volilnega lokala. Te trditve pritožiteljev so resnične. Predsednik volilnega odbora Komider Franc je pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu pod prisego izpovedal, da je ob zaključku volitev ob 18. uri službujoči orožnik odvzel predstavniku Koroščeve liste Zorcu Ivanu, in sicer na svojo pest, volilni imenik in da je priča ob zaključku volitev ob 18 Zorca Ivana pozval, da se naj odstrani z volišča, kar je ta tudi storil. Enako je izpovedal tudi službujoči orožnik Radi-Jgovič Simon s spremembo, da je predstavniku Zorcu Ivanu odvzel zapisnike po nalogu predsednika volilnega odbora. To postopanje pa ni bilo pravilno. Orožnik ni imel pravice odvzeti predstavniku Zorcu Ivanu zapiske na lastno pest, ker imata na volišču odločati o zakonitosti volitev in redu le volilni odbor in predsednik volilnega odbora (par. 15 ban. uredbe o glasovalnem posto-pu). Pa tudi ukrep predsednika volilnega odbora, da je odslovil predstavnika Zorca Ivana pred štetjem glasov, ni v zakonu utemeljen. Po par. 34 zakona o- občinah imajo predstavniki kandidatnih list pravico, da prisostvujejo poslovanju volilnega kakor tudi glavnega volilnega odbora ves čas volitev. Iz dejstva, da daje zakon predstavnikom list pravico, da oni prisostvujejo ne samo poslovanju volilnega, marveč tudi glavnega volilnega odbora, jasno izvira, da se pravica prisostvovanja ne omejuje samo na glasovanje, ampak tudi na oni del poslovanja, s katerim se ugotovi rezultat volitev. Pod izrazom »volitve«, ki se rabi v navedenem par. 34, ni torej razumeti samo glasovanja, ampak celokupno poslovanje volilnih in glavnih volilnih odborov od pričetka" do konca. Z odstranitvijo predstavnika Zorca Ivana pred štetjem glasov se je torej kršila njegova pravica iz par. 34 zakona o občinah iii par. 9 banovinske volilne uredbe. Ta kršitev v zvezi s trditvijo predstavnika Zorca Ivana, da je volilni rezultat, ki je bil uradno razglašen, po njegovih beležkah napačen, odvzame volilnemu aktu Msto verodostojnost, ki bi mu kot uradnim listinam šla brez te kršiitve. To kršitev je tedaj v tem primeru smatrati kot odločilnega pomena za končni izid volitev, radi če^ar je bilo odločiti kot je zgoraj razvidno. Ker je bilo že iz tega razloga volitve razveljaviti, se v razmotrivanje drugih točk, ki so podrejenega pomena, ni bilo spuščati. Celje, dne 10. januarja 1934. Lukolela na ekvatorju v belgijskem Kongu, 20. XII. 1933. P@f§f§il£ ¥ Mnlm. Anton ICramberger, misijonar. (Daljo.) Po trgovinah je vse zelo poceni. Se pozna, da imajo ti ljudje malo denarja. Ko sem v neki trgovini vprašal po filmih in fotografskih papirjih in drugih potrebščinah, je bilo vse cenejše (kot v Belgiji. Na primer film 6 krat 9 je stal v Belgiji 11 frankov, tu pa le 7, pa je ista kakovost. Seveda sem si jih nakupil precejšnjo zalogo; kakor sem pozneje videl, so bili res prav dobri. Ob 12. uri.je ladja dvignila sidro in odpluli smo naprej proti ekvatorju. Ta vožnja je bila mirna in prav prijetna. Opazili smo leteče ribe, M jim pravijo morske lastovke. Dvigne se za pol metra iz vode in leti po zraku kakih 100 metrov. Pa tudi veliko delfinov je bilo videti. Na ekvatorju je bilo veliko ceremonij s takozvanim ekvatorskim krstom. Na krovu so napravili veliko kopalnico; tu notri so vsakega, kateri se je pustil, prav slovesno trikrat potopili pod vodo. Na majlienm odru zraven je bil prestol za Neptuna (morskega boga) in za njegovo ženo. Te ceremonije se nisem udeležil, ker se mi je vse pre-neumno zdelo, čeprav se je sam Nep- tun ponižal do mene, proseč me, naj se dam krstiti. Po 18 dneh vožnje se je ladja ustavila v mestu Lobito, ki ima jako dobro pristanišče. Leži na 12. stopnji pod ekvatorjem. Pozdravljena Afrika, ki boš odslej moja domovina! — Del mesta, kjer stanujejo Evropejci, je precej lep in snažen, črnski del pa je čisto — afriški. Dalje sledi. Piilcillc ¥£§11. Is inozemstva. Občinske volitve na Bolgarskem. Zadnjo nedeljo so se vršile na Bolgarskem občinske volitve. Vlada je dobila 60 odstotkov. Za vlado so najmočnejši fašisti. Za polovico so padli komunisti. Rusija js priznala Poljsko za velesilo. V Avstriji so uposiavljene nove deželne vlade in bodo razpuščeiie vse stranka. Kolo^^n vvaiiisch prijet in obsojen na smrt. Ime AVallisch je dobro znano po Mariboru, kjer je organiziral kmalu po prevratu komunistično stranko. Izgnan iz Maribora, se je zatekel na Ogrsko. Tam je igral veliko vlogo v prosluli Bela ICunovi baljševiški vladi. Iz Ogrske je pribežal na Zgornje Štajersko, kjer je bil dolga leta komunistični vodja tamošnjega delavstva. Pni sedanjem puču je stal na čelu upora v Brucku. Po zatrti usta j i je hotel uiti v avtomobilu na Češko, a so ga blizu Fiotten-manna na Zgornjem Štajerskem spoznali, ga aretirali v pondeljek in ga takoj obsodili na. smrt na vešalih. Velika železniška stesreča na Italijanskem. Dne 18. februarja je prišlo v Italiji med postajama Popolonia in Portovechio do železniške nesreče. Potniški vlak je trčil v motornega in je zgorelo 50 oseb. Domače novice. Kov kapucinski most je bil zadnjo nedeljo blagoslovljen v Celju. Vlak je povozil med postajama Bučečovti— Mota 751etnega Julija Rauterja iz Murščaka. Težko poškodovani bo okreval. Aviomobiiska nesreča. Na Ormoški cesti v Ptuju je pri prekoračenju ceste avto iz Avstrije povozil hlapca Jožefa Lehca iz Spuhlje. Povoženi ima med drugim zlomljeno desno nogo. Zadnjo soboto zjutraj je vsled slabega dimnika nastali požar uničil podstrešje stanovanj-, skega poslopja posestnika Antona Sukiča y Podgradu pri Gornji Radgoni. Za malo denarja — malo muzike. Pametno varčevanje ni bilo nikdar tako potrebno, kot v sedanjih težkih časih. Pametno varčevati pa pomeni dajati na stran od onega, kar brez posebne škode za svoje gospodarstvo lahko utr-pim. Nespametno pa je varčevati tam, kjer lahko radi tega nastane za gospodarstvo ne-, precenljiva škoda. In tako nespametno varču-: jejo oni, ki z izgovorom na krizo in na po-: manjkanje denarja znižujejo zavarovane vsote za požar daleko pod dejansko vrednost svojih poslopij. Taki ljudje ne pomislijo, da jim more zavarovalnica po požaru tudi izplačati daleko manj, kot pa znaaš škoda. Zavarovanje v teh časih nalaga res težke obveznosti, a še težje bo gospodarju, ki pogori, a ima poslopja pod vrednostjo zavarovana. Zato se posvetuj-* te pred vsakim znižanjem s krajevnim zastopnikom naše domače Vzajemne zavarovalnice in prepričani ste lahko, da Vam bo svetoval 1« ono, kar je v Vašo korist. »Kredit«, gospodarska zadruga, r. z. z o. *. v Celju, naznanja, da posluje po odredbi kr. banske uprave v Ljubljani, .VIII. No. 688/^ zopet naprej po novih pravilih in se s to na-redbo naredba kr. banske uprave od 20. 10. 1933 No. 5879/1, ne tiče vč enaše zadruge. Zadruga sprejema hranilne vloge, katere obrestuje in daje posojila. Dosedanji člani prejmejo posebna obvestila. 162 Prireditve in dopisi. .Sv. Jurij ob ščavnici. Ker se preteklo nedeljo radi obolelosti nekaterih igralcev ni vršilo ponavljanje igre »Črni križ pri Hrastovcu«, se bo deto gotovo vršilo v nedeljo dne 25. t m., popoldne po večernicah, v Pergerjevi dvorani. Prijazno ste vabljeni domačini in okoličani. Marenberg. Finančni! stražnik g. Mori, ki je bil pred dobrim poldrugim letom dodeljen v Marenberg in je zadnje pol leta služboval na Remšmiku, je odšel v Mežico. — Občinski odbor je imenoval tuk. občinskega slugo g. Ota, ca nočnega čuvaja — Sodniijski starešina g. Cepuder je od g. Schauerja kupil parcelo blizu pokopališča in si namerava tam zgraditi hišo. — V Marehbergu se je zadnje čase razvilo močno gibanje proti previsokim cenam. Prva posledica tega gibanja je bil pristop tuk. uradništva k mariborski društveni nabavljal-ni zadrugi. Pred kratkim pa je bila pred tuk sodiščem razprava proti trem, ki so blago od kmetov po zelo nizkih cenah kupovali, raz prodajali pa s prevelikim dobičkom. Sodišče je enega od teh treh obsodiilo na 700 Din, dva pa vsakega po 50 Din globe. — Španska bole zen zadnji .as močno razsaja. Pogrešana. Meseca novembra 1933 je odšla od od svojih starišev v Slivnici pri Celju pos. hči Tržan Cecilija, katera se še dosedaj ni vrnila. Imenovana nima nobenih dokumentov, stara je 28 let, pristojna v Slivnico pri Celju, izvanredno male postave, rujavih oči, nos in usta normalna, kostanjevih las, je tudi nekoliko slaboumna, oblečena je bila v temno drukasto obleko s predpasnikom, na glavi ima rumenkast robec. Oče pogrešane Tržan Jakob prosi, ako je komu kaj znano, kje se pogrešana sedaj nahaja, da se ga obvesti ter je pripravljen povrniti tozadevne stroške. Tržan Jakob, posestnik, Slivnica pri Celju. 168 Sprejmem majerja s 3—4 delavnimi močmi. Maks Damiš, Grušova, Sv. Marjeta ob Pesnici. 158 Trsne škarje, semena, zajamčeno kaljiva, špecerijsko blago, železndno kupujte pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg, Gubčeva ul. 154 Sprejme se oženjen majer, ki je vesten in va-< jen tudi konj. Proštija Ptuj. 164 Vabilo za redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Zgornji Polskavi, ki se vrši dna 4. sušca t. L, ob 2. uri popoldne, v posojil-) nični pisarni g. Katz. Dnevni red: 1. Čitanjei revizijskega poročila iz leta 1933. 2. Računi ski pregled za leto 1932 in 1933. 3. Volitev na-čelstva in nadzorstva. 4. Še spremembe pravil par. 16, 36, dodatek k par. 39 in 43. 5..Pregled po zakonih zavoljo kmečka zaščite. 6. Vsa važna razmotrivanja in slučajnosti. Ako ob določeni uri ni zadostno število članov, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ka-i teri sme brezpogojno sklepati, skliče se za-jedno s prvim. 175 Ia apno prodaja apnenica Podvin-Polzela. — Od 15. februarja vsak dan sveže na vagone in vozove. 152 Mesarskega vajenca sprejmem, starost 18 let, najraje z dežele, ki je vajen vseh kmečkih del. Benoik, mesar, Maribor, Glavni trg. 153 Služkinjo, 20—30 let staro, snažno, zdravo in pridno, sprejme Ivanka Zorko, trgovina pri Sv. Benediktu v Slov. goIalo posastvo v Poljčanah je za prodati ali za v najem dat. do zadnjega aprila. Naslov v upravi. 141 Posestvo 25 oralov pri Mariboru, pripravno za mlekarstvo, se da brez živine v najem, ali na polovico žetve zanesljivemu zanimancu. Vprašati: Bračko, Bresternica 44, pošta Maribor. 142 Iščem 100.080 Din na veliko posestvo na prvo mesto v gotovini ali v knjižici okrajne hranilnice Slovenske Konjice ali banov.inske. Cenejene ponudbe na upravo lista. 146 Vdovec, kmet, 42 let star, z 1 otrokom, 14 joh posestva, okraj Maribor, išče pridno gospodinjo z nekaj premoženjem. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Skrbna«. 143 Kupim dobro ohranjeno stiskalnico (brez krnice) za grozdje in sadje. Ponudbe nasloviti na Jožefa Kolman, Slivnica, Maribor. 147 Sadna drevesa in cepljene trte nudi po zelo nizki ceni od vseh po sadnem in trtnem izboru najbolj priporočljivih vrst. — Šegula, ekonom, Hlaponi, p. Juršinci. Ker se pošilja zraven cenika tudi kratko navodilo o sajenju dreves, se naj priloži znamka za odgovor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Jarenini, r. z. z n. z., ki se vrši v, nedeljo dne 4. marca 1934, ob 8. uri dopoldne; v -uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo računskih pregledo-valcev. 3. Potrjenje računskega zaključka za leto 1933. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5.; Volitev dveh članov načelstva. 6. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu, z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. 183 Hlapca sprejmem takoj ali z 1. marcem t. 1. Spričevala predložiti osebno. L. Steinberger. Gabrovlje, Konjice. _165 Usnjarskega učenca, pridnega, poštenega, sta-roga 15—18' let, z vso oskrbo v hiši, sprejme Franc Erjavec, usnjar. Slov. Bistrica. 101 ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje šahe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Cifaleljem ^ potile In nabavo. Splošno o glavnem natakarju. Glavnemu natakarju jetnišnice v Parizu pravijo Diogen in skrbi za bogate jetnike, ki polagajo važnost na dobro preskrbo. Diogen vidi, kako pripeljejo njegove goste v zapore v verigah, deli z njimi upanje na svobodo, mora poslušati njih obupne izbruhe, sploh je on edini zaupnik, ¡ki jim stoji ob strani, ¡ko se pripelje pred jetnišnico voz z giljotino. Pred obglavljenjem postreže na smrt obsojencu s klobasico, s kozarcem ruma, s cigareto itd. Nato še hitro ikasira zadnjo napitnino. Zastonj ni niti rabljevo kosilo, trdi Diogen." Diogen je majhen, suh, mišičast mož 7. upognjenim nosom. Oblečen je kakor vsi drugi natakarji. Pariški časnikar je imel z Diogenom pred kratkem razgovor, katerega je obelodanil v listih. Iz tega razgovora prinašamo tudi mi par zanimivosti. Vilice in nož. Diogen je ob prihodu poročevalca pripravljal za bogatejšega jetnika pečenega piščanca. Na začudenje časnikarja je razrezal pečenko na same male koš čeke. Časnikarjevo radovednost je razpršil Diogen z naslednjim pojasnilom : »Najstrožje je prepovedano, jetniku 'dati v roke nož ali vilice. Kolikokrat se je že zgodilo, da si je kateri odprl z nožem žile ter je izkrvavel. Ivo si je nekoč neki zločinec iztaknil z vilicami oči, so prepovedali tudi to jedilno orodje. Žlica se je izkazala kot povsem nenevarna. Radi tega zrežem kurjo pečenko na tako drobne kose, da jo lahko povžije jetnik z žlico. Ako je pa kateri znan v zaporu kot poseben nemir-než, mu nadenejo med obedom verige.« To je bil gosi. Med tem je bil odnesel Diogen pečeno kuro v jetnišnico. Po povratku jo nadaljeval z doživljaji: »Oustric, to je pač bil gost! Bil je no-bel ter velikopotezen. Nikdo mi še ni podaril toliko in tako visokih napitnin. Zakaj pa ne? S svojimi bančnimi posli si je prisleparil par milijard. Sta-,visky je pravi začetnik . . . Razvajen goltanec je imel Oustric! Hrano si je pustil prinašati iz kavarne »Pariš«. •Včasih, če ni bilo pripravljeno kosilo po njegovem okusu, je grozil s pritožbo. Ko so ga izpustili lepega dne iz zdravstvenih ozirov predčasno na svobodo, je pozabil na meni običajno napitnino. Par dni za tem sem prejel od njega oprostilno pismo, kateremu je bil priložen ček. Škoda, da nimam vsaki dan vsaj onega takega gosta, kakor je bil Oustric . . .« Dve ženski. »Braun de Šolar . . . slabotna, nežna ženska. Po cele dneve je presanjala . . . Imenoval sem jo »spominčico«, ker je bila tako tiha. Kedo bi verjel, da je odrezala z britvijo burbonskemu princu glavo? Kadar je sedla h kosilu, si je nataknila očala. Jedla je veliko kakor kak voznik. Pospravila je ogromne kose pečenke in je izpraznila pol litra vina v eni sapi. Nikdar ne bom pozabil na Elie Ram-bon, na morilko zakonskega para Tok-har. Bila je strogoverna judinja. Za mizo je sedla natančno po židovskih predpisih. Pregledala je meso, če odgovarja pripravi po Mozesovi postavi in nato si je umila one roke, s katerimi je zadavila omenjena zakonca. Morilec predsednika. Rus Gorgulov, morilec predsednika Doumerja, je ostal tudi v zaporu pravi mužik. Jedel je glasno cmok a jo če kakor žival in se je ves popackal. Za nikogar se ni prav zmenil. Če je odprl usta, so privreli iz njih živalski glasovi. Poleg krožnika je imel vedno papir ter svinčnik. Naenkrat je odložil žlico in je pričel pisati. Kaj pa? Pesmi o odrešenju sveta. Nikoli mi ni dal napitnine. Napitnine. Napitnine v jetnišnici tvorijo posebno poglavje. Najbolj radodarni so goljufi, sleparji s čeki in bankroterji. So pač finančniki. Tudi bankirji so dobri gosti. Treba pa povdariti, da so ljudje iz finančnih krogov v jetnišnici bolj redke prikazni. Diogen nadaljuje. Škoda, ¡kako lepo bi bilo, če bi bil dobil za gosta Staviskega. Pomnite, ta je bil strokovnjaški poznavalec dobre kuhinje. Prenašal je jedi le iz dveh pariških restavracij. K vsaki jedi je pil šampanjca in nato še stoletni konjak. Res škoda, Stavisky bi bil prinesel v našo jetniško restavracijo nekoliko več življenja in bi bil ostal dolgo let naš gost. Imel je lepo navado, da je dal vsi-kdar plačilnemu natakarju napitnino 100 frankov. Če že ni on, bo pa prišel k nam kateri drugi. Na Francoskem je v zadnjem času še več Staviskih, ki so še na svobodi . . .« Vlomilec. »Nočem Vašega življenja, ljuba gospa! Hočem samo Vaš denar!« Bogata vdova: »Saj kaj takega sem si mislila! Ravno taki ste ko vsi drugi moški! Poberite se!« Nevesta. »Bog znaj kolikokrat so me že vprašali, če bi se hotela omožiti!« »Je to mogoče, Liza, kateri te je povprašal?« f »Moji starši.« Ženitev in dobra služba. »Danes mi je obljubil moj ljubi, da me bo poročil, kakor hitro dobi dobro službo.« »Ti si pač in ostaneš trapasta. Če bo res dobil službo, potem mu vendar ne bo treba tebe ženiti.« Predlog. Na podeželski postaji je bilo stranišče precej daleč proč. Na vratih je še bilo zapisano: »Ključ je dobiti v restavraciji.« Lepega dne je pristavil nekdo k napisu predlog: »V nujnem slučaju se naj obrne vsakdo pismeno na železniško ravnateljstvo v L...!« Zahvala za svarilo. »Danes zvečer igram v novem gledališkem komadu glavno vlogo.« »Prav lepa hvala za prijateljsko svarilo.« Prva violina. »Vi ste muzikant?« je vprašal gospod. »Kaj pa igrate?« »Prvo violino.« »Pa samo v gledišču«, je pripomnila godčeva žena. V zelo vročih ali tropičnih pokrajinah so se začeli boriti proti nadlogi žuželk s pomočjo elektrike. Kolikega pomena je ta boj, lahko uvidimo pri poklicu v spomin, da znaša škoda na narodnem premoženju, katero povzročajo letno razni škodljivci iz vrst žuželk, težke milijarde. Borbe proti muham so se lotile v Ameriki predvsem mlekarne, saj so povzročale na leto muhe 60 milijonov dolarjev škode. Preko oken in vrat vseh prostorov po ameriških mlekarnah so potegnili tanke žice vodoravno tako, da se mora muha dotakniti žice, če hoče skozi. Žičnate mreže napolnijo z električnim tokom in ta ubije vsako muho, ki sili v mlekarno. Za električni muholovec ni potrebno posebnih strojev za proizvodnjo električne sile, zadostuje že navaden transformator. Izdatki za uporabo električnega muholovca so malenkostni. Kak da je učinek električnega muholovca, si lahko predstavljamo, če pomislimo, da so na ta način pobili na majhni mlekarski farmi tekom 10 dni 170.000 muh. Boj zoper škodljivce v tropičnih krajih je dovedel že danes tako daleč, da zavarujejo ogromna polja proti mrčesu z elektriko in to posebno v noči. Brezštevilni škodljivci so namreč posebno na delu v nočeh. Radi tega postavljajo v gotovih razdaljah po posebno rodovitnih in z žlahtnimi nasadi nasajenih plantažah močne električne žarnice. Žarnice obdajo od zunaj z žič-natimi mrežami, v katere spustijo električni tok. Močna luč v noči privabi vse mogoče žuželke od blizu in daleč. V celih rojih silijo škodljivci k luči, a komaj se približajo, že popadajo ubiti od toka na tla. Cele kupe mrtvega mrčesa nagrabijo vsako jutro izpod omenjene električne pasti. Sakaj ravno „Elsa" ? Ker pravi Elsa preparati predstavljajo močna sredstva za pravo negovanje lepote, a da pri tem ne škodujejo zdravju, so izdelani na medicinski podlagi. Fellerjeva kavkasta Elsa pomada za zaščito lica in kože, ter Fellerjeva Elsa pomada za po- rast las (2 lončka ene pomade ali po 1 lonček obeh pomad franko 45 Din), Fellerjevo Elsa milo zdravja- in lepote, 5 komadov raznih Elsa mil fr. 52 Din (ima 7 vrst: lilijevo-mlečno, krem milo, glicerinsko, rumenjako-vo, boraksovo, katranovo ter milo za britje). Elsa šampon za pranje las, Elsadont-krema za zobe ter ostali Elsa preparati zadovoljijo vsakega, zadovoljni boste tudi Vi. Zato je za Vas ravno Elsa. Vsa ta sredstva poš-f lje Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska ban. 1H7. Odobr. od Min. toc. pol. i nar. idr. Sp. br. 509 od 24. HI. 1932. Pluge raznih vrst, kakor tudi okopalnike in osipalnike, vse priznano dobro napravljeno, izdeluje in priporoča: Matej Bregant v Orehovi vasi, p. Slivnica pri Mariboru. 69 Vež kmotskih poslov, med njimi tudi zanesljiv konjski hlapec ter dekla za vsa poljska dela, vešča može in svinjereje, se sprejmejo takoj na večje posestvo v hriboviti legi. Prednost imajo oni iz ptujske okolice. Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega službovanja in zahtevkov na plači, je poslati na upravo lista. 121 Koža vseh vrst divjačine kupujem. P. Ssmko, krznar, barvanje in strojenje kožuhovins, Maribor, Gosposka ulica 37. 1136 Vabilo na občni zbor Vinarske zadruge »Ljn-tomarčan«, r. z. z o. z. v likvidaciji pri Sv. Bolfenku pri Središču, ki se vrši v sredo dne 28. februarja 1934, ob 9. uri predpoldne v hiši likvidatorja A. Tkaleca v Obrežu. — Dnevni red: 1. poročilo likvidatorjev, 2. odo-brenje računskega zaključka za poslovno leto 1932-33, 3. sklepanje o kritju zgube in odpisu dubioznih terjatev, 4. volitev likvidatorja na mesto odstopivšega, 5. navodila in pooblastila likvidacijskemu odboru, 6. slučajnosti (predlogi in nasveti). Par. 31: Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del zadružnikov, razen kadar gre za razdružbo zadruge. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu nav-vsočih ali zastopanih zadružnikov. — Lik-ividaoijski odbor. 149 ZAHVALA. Za takoj izplačano posmrtnino po rajni materi, ki mi jo je izplačala »KARI-TAS«, Maribor, Orožnova ulica 8, se iz svoje volje »KARITAS« iskreno zahvaljujem in zavarovalnico vsakomur toplo priporočam. 156 Jareninski vrh, dne 8. februarja 1934. Koren Zofija s. r. ZAHVALA. . Iz lastnega nagiba priporočava vsem zavarovanje pri »KARITAS«, Maribor, ki nama je pripadajočo posmrtnino po rajnem sorodniku takoj točno in v redu izplačala. 157 Limbuš, dne 15. februarja 1934. Mihalič Franc in Frančiška s. r. Iščem za 15. 2. t. 1. (ev. pozneje) mlajšega, poročenega majerja. Ponudbe z navedbo starosti in ev. število otrok na upravo lista pod »majer«. 000 Prvovrstna sadna drevesa, jabolčna in hruš-kova, vrste sadnega izbora, nudi po nizki ceni: Anton Slodnjak, Sakušak, pošta Jur-šinci pri Ptuju. 42 Obeljeno šifeje kulturno vrbe (salix americana) in sadike te proda Jos. Zupane, Ptuj. 97 Škropilnice, samodelne za sadno drevje peronospora škropilnice ce^ilni vosek v škatljah po Vi, Vi po 44 D kg. Zahtevajte navodila in cenik! 124 Josip Videmšek, Maribor, Koroščeva uiiea 23. s^^fc ssa, pač pa splošno znano in boste tudi Vi zadovoljni, ako se pri nakupu M-t oblek tcloS5wlte.ov čevlj & v i. t. d. z zaupanjem potrudite v trgovino konfekcije tfariber,G9.fra2 Ogled brezobvezen. — Zahtevajte brezplačen cenik! 5>. marca 1934. Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana, »Divja koža« — Velesejem. Trajni KaliSs« je v vsakem pedu zemlje slovenske. Deležen ga je; lahko vsakdo, kdor sadi sadnd ilfcevje najboljših' vrst, vzgojenih s skrbjo in ljubeznijo, požIahniTe* niih od odličnih potomcev. 160 Saeirs© drevje jabolk in hrušk- sort »sadnega »zbora«, Ima večje; množine v zalogi Knuplsa Alojz!, drevesniear v Sv. Petru pri Mariboru. Cena prvovrstnemu drevju 10 Din. Ne odlašajte, ta« koj blagovolite naročiti te>r jih potem Vi z isto lju-i bežni jo in skrbjo gojte! Deležni bodete nepiičako-s vanih zakladov Vi in pozneje Vaši potomci. PreíeUE© icio sls eisrds p©2@liil§, £o«3a v iem letu ise smese! — foaa fea!? ludí "vi V Sv. pismo je knjiga božjai Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, bar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov. V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene: Novi zaken (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8— in celoplatno vezan Din 15'—. Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo le sedanjo zaiogo in knjige ne bomo ponatisnili Zato opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimpreje. Za poštnino je priračunati še 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah. Tiskarna sv. Cirila, Maribor. Celic v mtm novi pe.Mil m oglu nasproti pošle, pref Inžnošta- ©osp®sl€e-SI©¥€iisSi€ Biiicc. «e fersha hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Za hranilne knjige prodam bencin-motor novi, 4—5 k. s. za prevoz. Naslov v upravi lista. ' 116 Sodarskega pomočnika in vajenca sprejme pri vsej oskrbi v hiši Repič Fran, sodar, Ljubljana, Trnovo. 107 Majer ali o£er s štiričlansko družino in vešč poljskega dela se išče s 1. marcem t. 1. Ponudbe na upravo lista pod »Majer«. 112 Kravarja oženjenega, srednjih let, brez otrok, sprejme v službo takoj graščina v Sv. Pavlu pri Preboldu. 90 Hniipninp 'n druge kože od divjačine ku-KuVUiuJu pujg po najvišji cen¡: l Ratej Slovenska Bistrica. 38 E«ar* Z©pefi volitve I Kani gremo po spomladansko blago? Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manuiakturnim blagom frmc Poi#wl£silii, Cele, Oospessia ulica iS. 157 tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah labriško platno ena širina že od Din 4=59 nap. faferiško platno dvoj.šir. že od Din 13.— nap. b9io platno ena širina že od Din 6.— nap. oksford za clelav. srajce že od Din 6.— nap. svileni robci že od Din 28.— nap. oksford srajco za delavce že od Din 23.— nap. bele srajco z bel. svil. efekt. prs. Din 20.— nap. moške gaie iz molinosa že od Din 12.— nap. sukno v raznih vzorcih 140 cm šir. že od Din 28.— nap. resgbgo Briiha izbira blaga birmanse! Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celja. tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijsikh stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi! Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago. Nizke cone I — Prosti cgled vseh zalog! — Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina Franc Dolbovicsiilc, CsSfe OGLASI v „SI.gospodarju" imajo najboljši uspeh! Nad vse zanimiv reman, ki bo izhajal v 12 zvezkih, oziroma v treh knjigah leta 1934, ki nnm popisuje trgovino s sužnji! Kdor je bral že kak Kari Maycv roman, bo videl, da jo ta od vseh vendar le najboljši! Naročniki plačujejo samo Í0 obrokov po Din 13.— za broširan, sli Í0 obrokov po Din 17,— za vezane izvode. Vsi, ki si izposojate knjige v knjižnicah, društvenih, župnijskih ali šolskih, zahtevajte tamkaj tako dolgo knjige Earl Maya, da bodo upravitelji knjižnic videli, da ga res morajo imeti! Dečki in fantje, to so knjige za vas, da ni takih! Prvi zvezek novega romana je že izšel, zahtevajte ga na ogled, vam ga koj dopošljemc! Naročila sprejema TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU. lični vS©žk! kom. po Din 100' — Žični vložki iz izvanredne trde žice kom. po Din 150'— Airik madraco 3delne Din 250'— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 364 „\W E K A" MARIBOR Aleksandrova casta 15. HBHHHSEHBH^ E E e v g in najvarnejše pri IP! r. z. z n. z. Najugodnejše ©bresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog nad 82,000.000 dinarjev. Za varaosi BiircsraMirRflift viog famči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i fg^r Denar iahko vlagate po položnici. Pišite po nje! ""^0 Tiskar; Tiskarna sv. Cirila y Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. = Urednik: JanuS Goleč, novinar s Mariboru, e=i Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavni: Franc IlrastelJ v Mariboru.