Leto XVI
Julij 1967
Cena 0,20 N din
O
RŽ
S
Cilj vsakega človeka je, da v življenju nekaj doseže. Običajno težijo ljudje k zgraditvi lastnega doma.
Samoupravni organi našega podjetja so se pred letom dni odločili za trdnejšo politiko o vprašanju gradnje stanovanj. Skupna sredstva in sredstva posameznikov so omogočila, da so že v lanski jeseni pričeli z meritvenimi in zemeljskimi deli na gradbišču severno od podjetja.
Dvodelni stolpič bo delno vseljiv že letos; z gradnjo druge polovice bodo nadaljevali in bo vseljiva kasneje. Podobno velja za štirinajst individualnih graditeljev, ki samoiniciativno težijo za hitro izgraditev svojih bodočih domov.
Nove Preserje, tokrat živahno gradbišče — Preserje, maja 1967
Sedanja politika gradnje stanovanj je nadaljevanje enake politike, ki smo jo vodili pred desetimi leti. V takratni gradbeni dejavnosti smo ustvarili, oz. omogočili graditeljem, da postavijo naselje, ki danes z ničemer ne spominja na nekdanji videz tega predela Zgornjih Jarš. Novo naselje v Preserjah bo v bližnji prihodnosti spremenilo izgled tako, da bo nekdaj osamljena tovarna »Induplati« sredi stanovanjskih naselij.
Zaostreni pogoji gospodarjenja zahtevajo prizadevnost vsakega posameznika. To lahko pričakujemo le od tistih, ki bodo imeli urejene domače razmere. Te pa so odvisne — to smo že uvodoma naglasili — od stanovanjskih prilik.
Stanovalci naselja bodo najboljši garant za uspešno delo v podjetju, zato je odločitev delavskega sveta, da pomaga graditeljem, v okviru veljavnih predpisov, pravilna in si nadaljevanje takšnega dela, ki povezuje vprašanja proizvodnje in urejenosti domačih t. j. stanovanjskih prilik, želimo tudi v prihodnje.
VSEBINA:
Nova stanovanja
Franc Jeraj znova predsednik UO Pred meseci kup starega železa — sedaj nov stroj
M. Brojan — Maščevalec
Idealna rešitev ideje
J. Mavko — Prodaja v maju 1967
L. Zabukovec — Proizvodnja v maju 1967
Poročili sta se
Sindikat predlaga delavskemu svetu Šef ekonomske službe doktor Jerovec nas zapušča
»Odvečna žleza« — varuh našega zdravja Vesti
V. Habjan — obvestila iz kadrovske službe Zahvala Nogomet
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Franc Jeraj - znova predsednik upravnega odbora
Na prvi seji novoizvoljenega upravnega odbora je predsednik Lado Zabukovec predlagal prvo izvolitev novega predsednika upravnega odbora in njegovega namestnika. Enoglasno je bil izvoljen tovariš Franc Jeraj, ki je to mesto zasedal že v preteklem letu. Po oceni s prejšnjega leta zaključujemo, da je svojo nalogo na čelu upravnega odbora dobro opravil in bo tako tudi v prihodnje.
Za namestnika predsednika UO Induplati je bil izvoljen tovariš Janko Ukmar.
V naslednji točki dnevnega reda je poročal doktor Franc Jerovec o našem poslovanju v letošnjih štirih mesecih. Med drugim je dejal, da je tipično za mesec april, da so vsi ekonomski pokazatelji našega dela v tem mesecu boljši in zadovoljivi. Pri delu so uspeli vrednostno na plan V predilnici 106 %, v tkainici 88 %, v oplemenitilnici 107 % in v konfekciji 101,5 %i. Nakazani uspehi veljajo seveda za povprečje obdobja januar—april, medtem ko je samo v aprilu tkalnica dosegla boljši uspeh in sicer 102 %.
Stroški so v tem obdobju znašali toliko, kolikor je predvideval plan in to 8,5 Ve vrednosti, ta podatek kaže na povečano vrednost produktivnosti. Vzporedno s tem so se zmanjšali splošni stroški za 10—15 «/* Izjemo predstavlja le obratna režija v predilnici.
Bolje je potekala v letošnjih mesecih tudi prodaja in smo prodajni plan dosegli v štirih mesecih 87% in to s prodajo na domačem tržišču 90 % plana in s prodajo v zamejstvo 84 % plana.
Manjši iztržek pri izvozu bomo občutili oziroma nas bo še bremenil v maju in delno še v juniju. Pri tem velja naglasiti, da je vedno boljša tudi vrednost dolarja.
V porastu — za 9,5 Vo — so vložene delovne ure.
Splošna ocena, ki nam jo dajejo ekonomski pokazatelji, je za štiri
Zo lokalni avtobusni promet zapišimo — bilo je nekoč
mesece zadovoljiva, je zaključil svoje poročilo doktor Jerovec.
Franc Jeraj je dobil na svoje vprašanje naslednji odgovor: zaloge so se zmanjšale, ponekod celo pod zahtevano rezervo. Za boljšo spremljavo stanja bodo vročili vsem vodjem ekonomskih enot poročila o gibanju zalog.
Računovodkinja Francka Marinšek pa je pripomnila, da je danes napram podjetju Induplati več dolžnikov kot upnikov (razlika znaša 200 milijonov starih dinarjev). Takšno stanje smo dosegli z zmanjšanjem zalog in povečanjem kreditov. Razmere pa nas silijo v izterjavo dolgov, ker bomo morali — na osnovi prejetih navodil — vrniti banki najeti kredit v znesku 100 milijonov S din.
O prodaji je govoril šef prodaje Jože Mavko in pripomnil, da se vedno bolj uveljavljajo izdelki iz sintetičnega materiala. Zavoljo nezadostnih finančnih sredstev pa si gasilske edinice ne morejo nabaviti naših gumiranih gasilskih cevi iz sintetike v potrebni količini, zato je prodaja teh cevi nekoliko zastala.
Zelo
jrekventiranih križišč je v domžalski komuni več. Eno izmed njih je v središču Preserij
Zaloge gotovih izdelkov so se zmanjšale za okroglo 50%. Vsi ti uspehi nakazujejo, da smo v aprilu plan prodaje presegli za 6,4%, oziroma vrednostno presegli lanskoletni izkupiček za 21,7 %.
Mavko je v nadaljevanju nakazal politiko prodaje v prihodnjem obdobju in zagotovil, da se obeta normalen potek prodaje naših izdelkov.
O aktualnih problemih podjetja je člane upravnega odbora informiral direktor Kamilo Marinc. Nove člane v upravnem odboru je sprva seznanil s težavami, ki smo jih morali prebroditi od uveljavitve gospodarske reforme do danes. Posebej je poudaril izvozno politiko, h kateri smo bili prisiljeni zato, da bi lahko kupili surovine za normalno obratovanje. Asortiment izdelkov'in kadri, ki ustvarjajo so naše zagotovilo, da bomo uspeli čeprav je splošna ocena za tekstilno industrijo Jugoslavije manj obetujoča, ker je trg založen — tudi z uvoženimi — tekstilnimi izdelki.
Direktor je nato govoril o načrtu dela v drugi polovici tega leta in med drugim rekel: letos bomo morali še nadalje povečati napore pri delu čeprav zato ne bomo bolje stimulirani. V primerjavi letošnjega in lanskoletnega obdobja 4 mesecev pa so naši osebni dohodki letos za 15% višji; za nekaj odstokov pa jih bomo še povišali do konca leta, kar pa naj ne bo obljuba.
Prihodnje leto z izvozom ne smemo imeti toliko izgube! Zadeva se bo izboljšala tudi v drugem polletju letos, ko ne bomo več izvažali. Iztrženi denar nam zadostuje, da bomo naročili in plačali surovine, ki so nam potrebne za delo. Naglasiti velja nadalje, je dejal direktor, da bodo domači dobavitelji .preje iz sintetike prisiljeni znižati ceno svojim izdelkom zaradi izravnave cen, ki veljajo za enake uvožene izdelke. H takšni politiki jih bo prisilila liberalizacija trgovine, kT bo veljala od 1. januarja 1968.
Pred meseci kup starega železa - sedaj 1101/ struj
V Petek 2. junija letos, so začeli v naši oplemenitilnici uporabljati nov širinsko razpenjalni stroj. Že dolgo časa, morda dve desetletji, smo govorili o stroju, ki bi nam omogočil delati tako, kot je to v tekstilnih tovarnah v navadi.
Tehnični elaborati in ekonomski izračuni so utemeljevali nujnost odločitve, da kupimo stroj. O nabavi takšnega stroja smo vedno le govorili in nakup odložili, ker je primanjkovalo denarja.
Pred letom dni se je ponudila prilika. Tekstilna tovarna v soseščini je izločila takšen stroj iz proizvodnega procesa in nam ga prodala za 5 milijonov starih dinarjev. Pravzaprav to ni bil stroj ampak kup železa, ki je nekoč bil stroj. Te ostanke smo pripeljali v naše podjetje ter se načrtno lotili izdelave stroja. Potrebno je bilo narediti načrt za celotni stroj in mu dodajati nič koliko risb za posamezne dele. V delavnicah so izdelali manjkajoče dele in izvedli, po zamisli inženirja Dečka, nekatere izboljšave. Po petih mesecih intenzivnega dela je bilo delo končano. Verjetno je sicer, da bodo nekatere izboljšave še izdelali, ker s pomanjkljivostmi ni bilo mogoče računati vse dotlej, dokler stroj ni začel obratovati.
Uradno so stroj z majhno slovesnostjo stavili v pogon v petek 2. junija. Vodstvo ekonomske enote za vzdrževanje in investicije je ob tej priliki povabilo na svečanost direktorja podjetja Kamila Marinca, šefa tehnične službe inženirja Sreča Berganta, šefa proizvodnje Lada Zabukovca, računovodkinjo Francko Marinšek, obratovodje in druge Predstavnike iz kolektiva. V nagovoru je rekel inženir Dečko zbranim gostom, da je v rekordnem času 5 mesecev uspelo izdelati iz kupa železa nov stroj. Na njem bodo naredili s tkanino vse tisto, za kar smo morali doslej voziti naše blago v dodelavo desetine in stotine kilometrov daleč. Prihranek na denarju je ena računica, druga pa je, zasesti bo treba delovno mesto vodje in pomočnika vodje stroja in tretje, zavest, da moramo po tradiciji izdelati le najboljše tkanine, bo pripomogla vse, da se bo to tudi zgodilo. Na koncu svojega nagovora je ing. Dečko prosil direktorja Marinca, da stavi stroj v Pogon.
Direktor se je vabilu odzval in Priliko izkoristil za kratek nagovor navzočim. Ugotavljamo, je rekel med drugim, da se člani kolektiva vedno zavestneje zavzemajo za delo. To jih navaja zato, ker vedo, kaj je treba narediti in zakaj. Stroj, ki je pred nami, je stal 5 milijonov starih din, selitveni stroški in izdelava novih delov ter montaža stroja pa 20 milijonov starih din. Skupni izdatki za naš razpenjalno-sušilni stroj znesejo torej 25 milijonov starih dinarjev,
kar je le desetina cene novega sodobnega stroja. »Naša proizvodnja pri tem sploh ne rabi sodobnega stroja,-"' je naglasil direktor Marinc in nadaljeval: »sodobni stroji s svojo delovno kapaciteto za nas niso primerni. V proizvodnem programu je potrebno imeti ravno takšen stroj s takšno kapaciteto, kakršen je ta.« Marinc je nato čestital inženirjem,
Vedno, kadar je pomislil na stanovanje, ga je spreletel znan občutek in požreti je moral obilico grenkih slin. Da, stanovanje. Blagoslov. Blagor mu, kdor ga ima.
Vendar, zgodilo se je tudi to, kar se mu je pred kratkim zdelo kakor sanje; dobil je stanovanje. Ta svoj novi blagor pa ni užival sam; delil ga je z dvema starima zakoncema, dvojico starih, betežnih ljudi, za katera je upal, da se kmalu pobereta tja, kjer jima Matilda že gnezdo spleta.
Dejstvo, da v hiši ni sam, mu je polagoma zagrenilo življenje; toda kaj je bilo vse to v primerjavi s kašljanjem, stokanjem in ječanjem, s katerim sta mu zakonca pretrgala že prvo noč njegovega stanovanjskega blagra, da vseskozi ni zatisnil očesa. Odtlej je še bolj milo prosil in moledoval usodo, naj vendar že spravi starca Matildi v naročje. Prošnje niso kaj prida zalegle, zato se je začel posluževati različnih sredstev, da bi ju spravil od hiše: ponesnažil je oprano stopnišče, perilo, ki se je veselo sušilo na soncu, je metal po tleh in še druga polena pod noge vse v upanju, da starca mine potrpežljivost ter se odselita. Toda zaman; stara človeka sta vse to prenašala z božjo potrpežljivostjo.
»Vama že posvetim!« si je prigovarjal in prilival olja na svoje žareče maščevanje ter koval načrte. Kupil si je največji instrument, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka — velik, bleščeč bas — medenine za pol kamiona. »Tu si, maščevanje moje,« je dejal in dihnil v trobilo, da so zažvenketala okna po celi hiši. Odtlej je trobil vsako noč in pošiljal v svet strašno zamolklo, bobnečo mrtvaško muziko. Zjutraj je samovšečno in z velikim zadovoljstvom spustil trobilo iz rok, v sladkem upanju, da je starca spravil na rob živčnega zloma, če že ne kar na drugi svet. Toda, ni se zgodilo ne eno ne drugo, zato je trobil še nekaj noči. Kmalu mu je začelo zmanjkovati fantazije in nabavil si je partitur in notnega materiala. Se z večjo
konstruktorjem in vsem delavcem, ki so sodelovali pri izdelavi stroja.
S pritiskom na gumb in premaknitvijo pogonske ročice je nato stroj stekel in se vključil v park, od katerega že in še bomo zahtevali, da izdela tkanine, ki jih bomo prodali na domačem trgu široki potrošnji in predelovalni industriji ter kupcem v tujini.	„ T
strastjo se je vrgel v igranje. Preigral je že vse sonate, sonatne kantate in simfonije, kar mu jih je ponujala bogata glasbena zakladnica.
Celodnevno garanje in nočno glasbeno izživljanje sta, jasno, pustila globoke sledove na njegovi fizični podobi. Upadel je v lica, globoke, udrte oči so maščevalno zrle v svet. Boki so mu utrujeno plali in veliki modri kolobarji so mu poslikali prostor pod očmi; bil je le še senca svoje sence, ki se je kakor megla vlačila okrog. Vendar je še naprej noč za nočjo trobil v strašni instrument sonate, sonatne kantate in simfonije, strašno svoje maščevanje:
Starca pa, ki jima je bil ves njegov trud namenjen, sta bila videti vse bolj živa, krepka in zdrava.
»Nič več vaju ne slišim kašljati,« jima je nekoč priliznjeno in hinavsko, v skrbi za njuno zdravje, dejal. »Kako se kaj počutita? Tako zdrava sta videti.«
Odgovoril je mož: »Dragi sosed, tako silno sva vam hvaležna za čudovite glasbene trenutke in doživetja, ki nama jih nudite sleherni večer. Ob glasbi sva se prerodila; pobralo bi naju že, če naju ne bi s svojim virtuoznim igranjem znova poklicali v življenje in nama takorekoč podarili še najmanj dvajset let življenja.«
Možu so klecnila kolena, zvilo ga je. Konec. Vse njegovo nekajmesečno delo in trud zaman. Zastonj. Dim. Ne bosta odšla, še manj pa umrla. Dočakala bosta še dvajset pomladi, kakor sta obljubila. On pa — nič. Zavrgel je najlepši čas življenja. Takorekoč za plot.
Misel na maščevanje ga je v resignaciji popolnoma minila, čeprav ga je spomin še vedno peklil.
Prav takrat se mu je rodil sin. Noč za nočjo je stal ob zibelki in poslušal njegov čudovit glasek. Nekoč, ko se je vrnil z dela, je pritekel k zibelki, poljubil sina na čelo in svečano dejal: »Saj sem vedel, da boš sposobnejši od očeta, sinko. Uspelo ti je. Odselila sta se.«
Matjaž Brojan
Idealna rešitev ideje
Turisti pridejo. Turisti bodo prišli. Zaenkrat pa zanje še nismo pripravili vsega, kar je drugod že pripravljeno. Mislim na tuje turiste, na tiste, ki imajo in plačujejo s konvertibilnimi devizami. Zanje monotono življenje v hotelu A kategorije ni privlačno. Prišli so (ali bodo) iz krajev, kjer stanujejo v sodobno urejenih stanovanjih, zato iščejo spremembe v vsem, kar jim ni vsakdanje.
Električnih gumbov in obisk zatohlih prostorov v spremstvu lahkih — oprostite, lahko oblečenih — deklet je povsod dovolj. V tem smo se že približali evropskemu povprečju.
Za izbirčne tujce je bilo treba najti drugo rešitev. Našel jo je inženir Rohrman; v pomoč mu je bil inženiring iz Kranja. V navedenem sestavu so izdelali načrt za prikolico, v kateri je zložljivi šotor za 5 do 6 oseb, s popolno opremo kuhinje in spalnega prostora. Prikolica je pokrita s čolnom, ki ima zunanji motor. Čoln je uporabljiv tudi za veslanje ali druga inačica, z montiranim jadrom (med transportom je jambor zložen) za jadranje.
Načrte so dali trem tovarnam in to: tovarni POLIESTER iz Pribo ja na Limu, autoremontni delavnici podjetja INTEREUROPA Koper, obrat Sežana ter našemu podjetju. Vsako od imenovanih podjetij je izdelalo svojo nalogo in tako smo si v četrtek 15. junija s povabljenimi gosti ogledali razstavo kompletne turistične avtoprikolice.
V maju smo sorazmerno dobro prodajali naše izdelke; rezultat tega je 102,5% dosežen plan prodaje. Največji kupci so še vedno hotelske uprave; precej izdelkov pa je kupila tudi trgovska mreža za široko po-
Petmesečni plan prodaje smo realizirali 89,71 %; to je presežek lanskoletnega prodajnega plana za to obdobje za 6,4 %.
Manjvrednih izdelkov — makula-ture — smo izdelali v maju 7959 m2. V maju smo na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani razstavljali šotore. Obiskovalci sejma so se zanje zelo zanimali, predvsem za velike modele.
Izvozili smo na področje s konvertibilno valuto za 46 937 US $; mesečni plan je bil dosežen 119,8 %.
Gostje so si kritično ogledali razstavo in imeli določene pripombe, s katerimi bodo konstruktorji popravili lepotne napake čolna. Predvsem čolna. Ostalo, to je prikolica in šotor so bili dobro ocenjeni. Naglasil bi, da je šotor konstruiral naš sodelavec inženir Dečko. Kroj je izdelal mojster Stane Pislak.
Specialna turistična prikolica je idealna rešitev za vse turiste, ki bi si hoteli ogledati naš Jadran s kopnega in z morja. Kupci bodo morali odšteti za komplet specialne turistične prikolice 15.300 Ndin. Kdor si bo komplet le sposodil za letovanje bo plačail dnevno 80 Ndin ali 8.94 $. Lastniki srednjih in večjih — močnejših avtomobilov, bodo tako najeli turistično prikolico in potovali z njo, kjerkoli jim bo drago in kjer jim bo ugajalo. Skupna teža opremljene prikolice je 300 kg, kar je spričo oblikovne rešitve neprimerno uporabnejše, kakor neokretne stanovanjske hišice na kolesih.
Se nekaj o čolnu. Čoln je iz poliestra. Stene so dvojne in hermetično zaprte, kar zagotavlja, da se čoln ne potopi niti v primeru, da je poln vode. Dno čolna je iz močnejše enojne plasti poliestra. Oblikovan je kot gliser, kar pomeni, da drsi po vodi. Sedanja oblika čolna ni najlepša, s popravki pa bo precej lepše oblikovan. Zadnja stran čolna je »odrezana« in ima predviden prostor za montažo tomosovega motorja za čolne moči 50 ccm. Predvidena — in zajamčena — stabilnost čolna pa do-
trošnjo. Takšne razmere se bodo spremenile, ko bodo investicije zaključene.
Preglednica o prodaji v petih mesecih 1967 je naslednja:
1 754 442 m2 tkanin 1 300 218 m2 tkanin 11 026 00Q N din 15 037 kg 431 657 m2 273 776 m2 7 996 803 Ndin 4 753 757 Ndin
Naše izdelke pa smo prodali tudi na vzhodnoevropsko področje in to za 13 110,39 0 $.
pušča možnost, da ga poganja močnejši motor, kar bodo praktično preizkusili na vodi. V čolnu imajo štirje potniki dovolj prostora. Teža čolna je 72 kg.
Se to. Čoln je konstruiran kot pokrov prikolice, zato so njegove oblike prilagojene na osnovno konstrukcijo prikolice in na podvozje, ker je mogoče naložiti samo čoln (brez šotora in ostale prtljage, ki sodi h kompletu specialne turistične prikolice).
Gostje, ki so bili na ogledu, so se o zadevi pohvalno izrazili in dejali, da bi s primerno reklamo pritegnili pozornost na takšno obliko letovanja. Zal smo že sredi poletja in je za dogovarjanje in ponujanje takšne oblike letovanja premalo časa, zato tečejo razgovori za prihodnje leto. V tovarni PP (Poliester-Priboj) pa zagotavljajo, da lahko izdelajo 10 prikolic dnevno. To bi bilo zadosti če pomislimo, da je do prihodnje sezone še daleč.
PROIZVODNJA
v maju 1967
Proizvodnja v maju je spet dokaz, da je pogoj za uspešno delo dobra oskrba s kvalitetnimi surovinami. Prilično preseganje plana v tkalnici in uspešno delo v oplemenitilnici, nam kaže, da se poleg zadovoljive proizvodnje po količini, dviga tudi storilnost dela v teh dveh obratih.
Plan proizvodnje je bil po obratih dosežen naslednje:
	Plan maj 1967	Indeks maj 1966
Predilnica	68,6 %	56,7 «/o
Tkalnica	105,5 %	147,5 »/o
Oplemenitilnica	114,1 %	146,7 »/o
Tiskarna tm	—	83,4 »/o
bm	—	149,0 %
Konfekcija	132,1 Vo	132,3 «/o
Podatki kažejo, da je znižana tudi nedovršena proizvodnja, saj je preseganje plana v oplemenitilnici za ca. 9 °/o višje kot pa v tkalnici.
Kvaliteta izdelkov se ni bistveno spremenila; spremlja nas še vedno prevelik delež tkanin iz sintetike pri manjvrednem blagu. Temu problemu bi morali posvetiti več pozornosti posebno v tkalnici. Večino manjvrednega blaga iz sintetike izdelujejo v tkalnici, slabše ocenjeno pa je predvsem zaradi redkih in gostih prog po votku, to pa so napake, ki se z malo pozornosti dajo odpraviti.
r
v.
POROČILI STA SE:
Jazbec Francka, gumiranje gas. cevi, poročena S O R N , Bergant Vera, gumiranje gas. cevi, poročena N E B E C.
PRODAJA
v maju 1967
Izdelali smo...................................
Prodali smo....................................
Konfekcioniranih izdelkov smo prodali za .	.
Gasilskih cevi smo prodali.....................
Zaloga gotovega blaga konec decembra 1966 .	.
Zaloga gotovega blaga konec maja 1967	.	.	.
Zaloga blaga konec decembra 1966 je bila vredna Zaloga blaga konec maja 1967 pa je bila vredna
Sindikat predlaga delavskemu svetu
V torek 30. maja je bila 3. seja izvršnega odbora sindikalne podružnice. Precejšnja odsotnost je navedla predsednika Marjana Slapšaka, da je v uvodu rekel med drugim: »Dokažimo, da s sindikalnim delom zaslužimo zaupanje, ki so nam ga dali člani ob izvolitvi.-'-' Slapšak je naglasil tudi, da moramo skrbeti in pomagati svojim članom; znano pa je, kakšna je oblika pomoči.
K vprašanju skrčenja delovne sile v ekonomski enoti konfekcija sindikat ni mogel zavzeti odločnejšega stališča, ker o zadevi ni bil seznanjen. Prilike nakazujejo, da je v oddelku preveč ljudi, zato se je vodstvo te ekonomske enote odločilo odpustiti enajst tistih delavk, ki so bile tod zaposlene pogodbeno, to je začasno. Med dvajsetimi tistimi, s časovno omejeno delovno pogodbo, jih devet ostane na delu, ostale pa bodo dobile v Induplati zaposlitev znova, ko bo za njih dovolj dela.
V	razgovoru pa so izbrali tiste delavke za odpust, ki delajo slabše kot druge. To je gospodarska politika, ker je v času utrjevanja gospodarstva odveč misliti na socialo, za katero so dolžni skrbeti drugi.
Predsednik podružnice je seznanil člane izvršnega odbora tudi z vprašanjem, ki so ga nanj naslovili •nnogi člani kolektiva, kako je urejeno vprašanje nadomestila za K-15.
V	pojasnilu je bilo rečeno, da smo v preteklem letu izplačali denarno nadomestilo, da pa tega letos ne bomo, ker to ni v skladu s politiko, ki jo vodimo.
Člani izvršnega odbora so se odločili, da naslovijo na delavski svet v podjetju naslednje priporočilo: Pri našem vsakdanjem delu rabimo Predvsem v aluminijevem oddelku nekatere izdelke, s katerimi komple-Hramo ogrodja za šotore. Te manjše, a Pomembne dele nam izdelajo sedaj Privatniki kot kooperanti. Člani delavskega sveta naj o tem razmislijo *n na predlog sindikata zahtevajo, da se vsa ta drobna dela naredijo v podjetju. S tem bi zaposlili nekaj ljudi, računica ekonomičnosti pa je zagotovo ugodna, sicer bi se niti privatnikom ne splačalo tega delati.
Podobno vprašanje nakazuje zaposlovanje upokojencev. Sindikat Predlaga delavskemu svetu, da tudi ° lem razmisli in zaposli namesto njih mlade ljudi, ki bodo več ali pa vsaj toliko doprinesli s svojim delom.
Obsežna razprava se je razvila tudi ob vprašanju najvišjega in najnižjega osebnega dohodka. Bolj kot ugotavljati, kdo ima največje osebne dohodke in kdo najmanjše, bi ka-zalo, tako so menili nekateri, odločiti. da po postavljenem roku ne bi smel imeti v podjetju nihče manj od 500 N din.
Višja medicinska sestra Majda Škrinjar je pripravila za izvršni odbor predlog za enajst članov, katere m kazalo poslati na oddih v Umag (naš dom), ker so v socialnem po-
gledu najšibkejši. Člani odbora so predlog delno spremenili in ga tudi dopolnili z novimi imeni. Izbrani bodo povabljeni na razgovor, kjer jim bo ponudena možnost, da si privoščijo oddih (na račun rednega letnega dopusta); stroške bo plačala blagajna podružnice.
Brez predhodnega naročila bodo po sindikalni liniji kupili šipkovo marmelado za ceno 3,50 N din in jo po tej ceni tudi prodali članom kolektiva. Prvič bodo naročili 500 kg, če pa bo kazalo, da je zanimanje za marmelado večje, bodo naročilo povečali.
Pred dvema letoma ustanovljeno Gasilsko društvo Jarše-Rodica je prosilo za pomoč ob priliki razvitja društvenega prapora. Z ozirom na nesebično dejavnost društva je odbor sklenil prispevati 500 N din.
Osmošolci iz osnovne šole v Ra-domljah-Preserje so prosili naš sindikat za denarno pomoč. Sredstva zbirajo zato, da si omogočijo izvedbo zaključnega izleta. Člani odbora so sklenili, da prispevajo v ta namen 300 N din.
V ponedeljek 5. junija letos je vložil na ustreznem mestu prošnjo za odpoved delovnega razmerja v skladu s statutom podjetja doktor Franc Jerovec.
Doktor Jerovec je bil službeno premeščen v Induplati Jarše 1. decembra 1947. Dobil je mesto računovodje podjetja in opravljal to nalogo do spomladi 1963, ko je na osnovi reorganizacije podjetja zasedel delovno mesto šefa ekonomske službe.
Doktor Franc Jerovec je bil aktiven tudi izven podjetja in deloval v SKUDU »Franc Kokalj« ter postal pri ustanovitvi TVD Partizan Jarše prvi predsednik društva. Od leta 1955 do danes je bil podpredsednik.
Sindikat je zahteval od ustrezne uprave Rdečega križa Slovenije poročilo, koliko članov kolektiva Induplati je že darovalo kri v krvodajalski akciji. Znano je, da bodo dobili nekateri srebrne in nekateri zla{e značke kot priznanje za svoje sodelovanje. Tega poročila pa naš sindikat zaenkrat ni prejel in nam, povezano s tem, tudi ni znano, koliko članov kolektiva je sodelovalo v krvodajalski akciji aprila letos.
Sindikalna podružnica Induplati je še vedno lastnik nekaj imovi-ne. Zapiski o tem pa se nahajajo kdo ve kje. Na 3. seji so se zatorej pravilno odločili, ko so komisiji v sestavi Marjan Slapšak, Francka Orel in Mirjana Kavčič naročili, da do naslednje seje sindikalnega izvršnega odbora pripravi popis vse imo-vine sindikata.
Kot na tej seji bodo tudi v prihodnje pri prvi točki čitali izvleček iz zapisnika zadnje seje. Sklenjeno je bilo nadalje, da morajo biti zaključki vsake sindikalne seje objavljeni 5 dni po seji na oglasnih deskah ter tako na vpogled vsem članom kolektiva.
Dvanajstega julija 1952 je izšla prva številka Konoplana. Prvi urednik našega glasila je bil zopet doktor Jerovec. Šestega decembra 1958 je bilo ustanovljeno Društvo knjigovodij za območje občin Domžale in Kamnik. Člani so ga izbrali za svojega predsednika. To funkcijo opravlja še danes.
Pred časom je nekaj let predaval na Večerni srednji ekonomski šoli v Mengšu in bil tudi drugod aktiven.
Zvedeli smo, da se bo doktor Franc Jerovec na novo zaposlil pri Jugotekstilu v Ljubljani, kjer bo dobil mesto direktorja kreditnega oddelka.
Pogled na gradbišče novega
stanovanjskega
naselja
naših
sodelavcev Preserje, maja 1967
Šef ekonomske službe,
doktor Franc Jerovec, nas zapušča
»Odvečna žleza11- varuh
Thvmusu, za katerega so do nedavnega menili, da je okmel organ človekovega telesa, pripisujejo danes pomembno vlogo — za zdrave in za bolne.
Dve tisočletji so zdravniki ugibali, čemu neki bi lahko služil košček rdečkasto-sivega tkiva, ki se nahaja za prsno kostjo. Zdravniki mu pravijo thymus. Mnogi so menili, da je thymus hranilec fetusa (zametka). Nekateri so bili mnenja, da preprečuje prehitri razvoj pljuč. V novejšem času so mu pripisovali še manjšo vlogo, podobno tisti slepega črevesa, torej okrnelemu organu, ki ne ispolnjuje nobene naloge več, v kolikor jo je sploh kdaj imel.
Ameriškim, angleškim, avstralskim in švedskim zdravnikom je uspelo šele pred leti razvozi j ati tudi to uganko. Dokazali so, da vloga thy-musa še zdaleč ni tako nepomembna. Ugotovili so, da urejuje thymus celotni obrambni sistem v telesu, ki nas ščiti pred nalezljivimi boleznimi.
Na osnovi teh začetnih ugotovitev raziskuje dandanes mnogo zdravnikov nalogo tega organa in si vsi obetajo neprecenljivih uspehov. Upajo, da bodo 'razvozljali nastanek ih obrambne (zdravstvene) metode, za vrste najtežjih bolezni, to je od arth-ritisa — sklepne reume — do raka. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, da bo morda v prihodnje mogoče za rešitev življenj presaditi od človeka na človeka cele organe.
Tančica se razblinja. Zdravnikoma Goodu in Varcoju je uspelo kot prvima prodreti v skrivnost thymu-sa. Skupno sta se na univerzi v Minnesoti borila za življenje šestinpetdesetletnega moža, ki je bil vedno zdrav, naenkrat pa njegovo telo ni bilo več sposobno boriti se proti oku-žitvam. Tekom dveh let je imel bolnik poleg drugih težkih bolezni nič manj, kot sedemnajstkrat pljučnico.
Preiskava bolnikove krvi je pokazala, da ima dedno agammoglobu-linaemijo, to je bolezen, ki sloni na pomanjkanju gamaglobilina, to je tiste krvne beljakovine, ki s svojimi protitelesci premaga vsakega kužnega vsiljivca. Na rentgenskih slikah je bilo videti, da ima bolnik tumor (ne rakastega) v neposredni bližini thymusa. Tumor je thymusa skoro v celoti spodrinil in njegovo tkivo uničil. Možnosti, da bi bolnik ozdravel skoro ni bilo; razmerje se je glasilo ena proti enemu milijonu. Pripominjamo, da je bilo res le naključje, da je bolnik imel hkrati obe bolezni; to je zdravnike navedlo k ugotovitvi, da bolnik ni več sposoben samostojno braniti se proti nalezljivim boleznim, odkar ima uničen thymus. Tri leta sta zdravnika delala poskuse na zajcih. Iskala sta dokaz za domnevo, če odstranimo iz telesa thymus, le ta ni več sposoben braniti telo pred nalezljivimi boleznimi.
Zdravnika s svojimi poskusi nista uspela, zato sta leta 1957 z njimi prenehala. Naloge thymusa nista spoznala, vedela sta le, da ima določeno vlogo pri ustvarjanju imunitete napram nalezljivim boleznim.
Podobne rešitve je takrat po srečnem naključju iskal tudi živino-zdravnik doktorand Glick na univerzi v Ohiu. Glick si je izbral za predmet eksperimentiranja perutnino; izrezal jim je burso fabricii in to kuram v starosti od dveh dni dalje. Po operaciji je kure spustil nazaj v kurnike.
Poleti 1954 je drugi doktorand Chang hotel demonstrirati študentom merjenje protitelesc na kurah. Poskusi so se ponesrečili, ker je vcepil salmonelle prav tistim kuram, katere je pripravil dr. Glick za svoje eksperimente. Krvne preiskave so pokazale, da živali niso bile v stanju ustvariti protistrupe. Chang je pregledal perjad in videl, da je cepil prav tiste kure, katerim je dr. Glick izrezal burso fabricii.
Odslej sta delala zdravnika skupno. Znova sta vbrizgavala operiranim kuram salmonelle in ugotovila, da so tiste kure, ki so bile operirane pred desetimi tedni' razvile precej protistrupov, dosti manj protistrupov so razvile kure, ki so bile operirane pred petimi tedni. Nobenih protistrupov v telesu pa niso imele kure, ld so bile operirane šele dva tedna pred poskusom.
Zaključila sta lahko, da je naloga te žleze ustvariti protistrupe. Živali, ki te žleze niso imele, niso bile sposobne razviti potrebnih protistrupov. Živinozdravnica Glick in Chang sta svoje ugotovitve objavila v živino-zdravniškem strokovnem časopisu; ta pa zaide le redko v roke zdravnikom.
Rešitev uganke. Doktor Good je sprejel vest o ugotovitvah Glicka in Changa šele leta 1960. To ga je vzbudilo, da je svoje poskuse na zajcih obnovil in pri tem logično sklepal.
Podobne poskuse so tedaj delali tudi drugi. Švedski zdravnik, profesor Fihtelius z univerze v Upsali je z operacijo odvzel dva dni starim mišim thymus in njihovo rezistent-nost s tem tako oslabil, da je na operirane živali lahko presadil celo kožo od podgan.
To je bila stopnja s katero so razvozljali uganko. Sedaj vemo, da je thymus neko ognjišče za lyphozy-te, to je posebno vrsto belih krvničk. Thymus jih pošilja v vranico in v lyphne celice kjer dozorevajo in se množijo. Od pravilno urejene raz-množitve lymphocytov je odvisna obrambna sposobnost telesa, oziroma obvarovati telo proti vsem vrstam infekcijskih bolezni. Poskuse so delali tudi zdravniki na rakovih
institutih. Dobljenih ugotovitev niso mogli potrditi.
Znova so delali poskuse in ugotovili, da thymus upravlja z vsemi protitelesci v telesu. Njegova naloga je, da že v zametku pošlje svoje lymphocyte v vranico, kjer se nastanijo in pojačajo z vedno novimi lymphocyti. Z večanjem thymusove-ga hormona se veča tudi njihova sposobnost in moč.
Nova dognanja so navedla na zaključke, da pri tem sodelujejo tudi slepo črevo in mandeljni.
Šest let nam je sedaj znano, kaj je thymus in katero vlogo ima v telesu. Leta 1965 je zatorej dr. Good izjavil na nekem predavanju za zdravnike: Pri operiranju bezgavk (mandeljnov) bodite previdni in tega ne storite, če nimate za to tehtnih razlogov.
In kaj so rekli znanstveniki, ki proučujejo raka? Pravijo, da telo samostojno uniči rakaste celice preden se te razmnožijo. Če temu ni tako, je krivo nepravilno delovanje thymusa.
Kar nam je sedaj znano o thy-musu, daje veliko upanja, da premagamo številne bolezni, ki nastanejo zavoljo autoimunitete, to je bolezni, katerih izvor je v ustvarjanju protistrupov proti lastnemu organizmu. Tako imajo nekaj skupnega anemia pemiciosa, sklepni reumatizem, art-hritis, skleroza in reumatična obolenja srca pri katerih ustvarja telo protistrupe, ki napadajo zdrave celice. Zdravniki so ugotovili, da nastanejo ti protistrupi zaradi nepravilnega delovanja thymusa.
Že prej smo omenili, da je rezi-stenčna nesposobnost pripomogla, da je nekaterim uspelo presaditi kožo brez večjih komplikacij. Presajanje organov pa je doslej mogoče le pri nekaterih dvojčkih. Z obsevanjem tistega dela telesa, katerega želimo presaditi pa izgleda, da je tudi to pomembno vprašanje premagano. Z obsevanjem namreč preprečujemo ustvarjanje protitelesc, kar je v bistvu motnja delovanja thymusa. Ko operacijo končamo in obsevanje ustavimo, thymus znova deluje in pošlje lymphocyte v presajeni organ in ga voljno vzame v svoje okrilje. Ta dogajanja skušajo znanstveniki izkoristiti za presajanje celih organov.
Znanstveniki si nadalje močno prizadevajo pridobiti čisti hormon thy-musa, ali pa ga celo izdelati umetno. Nobelovcu Szent-Gyorgyju je doslej uspelo izolirati iz thymusa teleta tri hormonalne faktorje. Ni še znano če gre pri tem za bistvo regulacijskega sistema thymusa. Če bi pa le uspelo pridobiti čisto, in za naše življenje pomembno in važno sredstvo, potem lahko upamo, da bomo premagali najtežje bolezni.
Za Konoplan priredil Otmar Lipovšek
ZAVRNJENE PROŠNJE. Upravni odbor je prejel štiri prošnje, s katerimi podpisniki prosijo za finančno ali materialno pomoč. Zaradi skopih tmančnih sredstev je upravni odbor vse prošnje zavrnil.
SKUPINI, KI BO OBISKALA razstavo tekstilnih strojev v Baslu — Švica, se bo pridružil tudi inženir Avgust Orehek, tako je odobril ustrezni predlog upravni odbor na svoji 1. seji v četrtek, 8. junija 1967.
PODALJŠANJE VELJAVNOSTI. Direktor Induplati Kamilo Marinc je imel pooblastilo prejšnjega upravnega odbora, da samostojno odloča o svojih potovanjih v tujino, ko gre za nujne poslovne razgovore. Zaradi utemeljenosti takšnega pooblastila le tudi novi upravni odbor sklenil, ua ostane pooblastilo o tej zadevi veljavno za nadaljnjih 12 mesecev.
V ZR Nemčijo bo v prihodnjih dneh Potoval direktor Marinc. Ko bodo Predlogi s strani tujega kupca naših izdelkov sprejeti, bodo znova potovali zaradi dokončnih razgovorov in sklenitve pogodbe poleg direktorja se šef tehnične službe inženir Srečko Bergant in šef ekonomske službe doktor Franc Jerovec.
PETNAJST LET IZHAJA. V sredo 12. julija letos je poteklo 15 let,
odkar je izšla prva številka Kono-plana. V tem času je izšlo 176 številk. Doktor Franc Jerovec, Lojze Batič, Jože Klešnik in Otmar Lipovšek so bili doslej uredniki lista.
ODŠKODNINE ZA POSEBNA PRIZADEVANJA. Direktor Marinc je predlagal izplačilo odškodnine za posebno prizadevnost pri delu za Staneta Pislaka, mojstra v konfekciji šotorov, inženir Antona Dečka, vodja EE za vzdrževanje in investicije ter za Arona Zornado, vodjo eko-
nomske enote predilnice. Imenovani so se pri delu vsak na svoj način posebej izkazali in z uspehom pripomogli k dobremu poslovanju našega podjetja. Ostali delež nagrade bodo izplačali tudi inženirjem Dečku, Matičiču in Bergantu za delo, ki so ga opravili pri konstruiranju metaliziranega stroja.
NOV KORISTNIK POSOJILA za gradnjo stanovanjske hiše. Prosilka Ida Prelovšek ne more v zahtevanem roku predložiti potrebne listine, zato je upravni odbor sklenil, na predlog stanovanjske komisije, dodeliti posojilo Mariji Marovič, ki ima za najetje kredita vse urejeno.
Vstopi :
D Aleksander Grilj, vodja mehano-grafskega centra, vstopil 1. junija 1967.
izstopi:
1-	Zora Hajdič, delavka v konfekciji, izstopila 30. 5. 1967,
2-	Ivanka Kogoj, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
3.	Slavka Kolenko, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
4.	Barbara Kotar, delavka v konfekciji, izstopila 30. 5. 1967,
5.	Marija Matičič, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
6.	Bernarda Osolin, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
7.	Ivanka Per, delavka v konfekciji, izstopila 29. 5. 1967,
8.	Marija Pogačar, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
9.	Julijana Trdina, delavka v konfekciji, izstopila 30. 5. 1967,
10.	Helena Urbanija, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
11.	Pavla Zupančič, delavka v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
12.	Alenka Ferjančič, tekstilni tehnik, izstopila 31. 5. 1967,
13.	Marija Šarec, šivilja v konfekciji, izstopila 31. 5. 1967,
14.	Milan Windšnurer, vodja mehan. centra, izstopil 22. 6. 1967.
Mladinke
čistijo
športno stezo nogometnega igrišča
Na naslov uredništva je prispelo naslednje pismo, katerega je za svojega sina posredovala Pepca Gerbec:
Iskreno se zahvaljujem članoma kolektiva »Induplati« tovarišema Miru Šimencu in Ladu Koscu za nesebično tovariško pomoč ob moji nesreči pri smučanju na Mali planini 5. marca letos.
Prav tako se zahvaljujem tovarišu Stašu Draščku, Gorski reševalni službi in ostalim planincem za vse, kar so storili zame dobrega.
Franci Gerbec dipl. pravnik Rodica 21
I log omel
Medvode premagane z 8 :4. Rezultat nogometnega srečanja med enajstericama gostov iz Medvod in domačo Induplati spominja na rezultat v ženski rokometni tekmi. Golov je bilo vsekakor preveč, kar velja predvsem za prejete gole, za katere je v dokajšnji meri kriv nerazpoloženi vratar Bonča. Nasprotno je njegov kolega v nasprotnem golu zaslužen, da Medvode niso prejele več golov.
Potek tekme je bil tak:
v 8. minuti — kot z desne strani;
M. Urh usmeri žogo z glavo v gol.
1 : 0;
v 14. minuti — po lepi podaji popelje Pirš žogo pred nasprotnikov gol in strelja neubranljivo v desni spodnji kot. 2:0;
v 16. minuti — desno nasprotnikovo krilo prodre in zmanjša rezultat na 2:1;
v 25. minuti — Pirš poda z desne na sredino Trobcu st. Iz neposredne bližine pošlje žogo Trobec v gol. 3:1;
v 33. minuti — srednji napadalec Medvod se prebije pred gol in zlahka plasira žogo v mrežo. 3:2;
v 41. minuti — napaka obrambe. Medvodčana se prebijeta pred gol in iz neposredne bližine izenačita na 3 : 3;
v 43. minuti — Pišek prodre pred nasprotnikova vrata in doseže zadetek. 4:3;
v 48. minuti — na podajo Franca Blejca doseže Trobec st. svoj drugi gol na tej tekmi. 5 :3;
v 49. minuti — Pišek preigra nasprotnikovo obrambo in doseže svoj drugi gol. 6:3;
v 52. minuti — Franc Bleje pod-vzame solo akcijo in doseže gol. 7:3;
v 61. minuti — F. Bleje ponovi podvig in zviša rezultat na 8:3;
v 71. minuti — vratar Bonča steče iz gola proti žogi in prejme četrti gol. Končni rezultat 8 : 4.
Proti šibkim Medvodčanom so slabše kot sicer zaigrali vratar Bonča, Marjan Urh in v prvem polčasu Franc Bleje.
Medvodčani so kljub porazu igrali športno. Do izgredov ni prišlo, zato sodniška trojka iz Ljubljane ni imela težkega dela in je svoje delo opravila zadovoljivo.
Vrhnika zmagala
V	precej odločilni tekmi za zmagovalca v NPL je v nedeljo, 11. junija v srečanju Vrhničanov in Induplati zmagala enajsterica Vrhničanov. Tekma je bila odigrana v lepem vremenu vendar na zelo razmočenem — voda je ponekod še stala v velikih mlakah — terenu. Obe enajsterici sta prikazali povprečen, za medsebojni obračun značilen, nogomet Zmaga Vrhničanov — edini zadetek so dosegli v 68. minuti igre iz položaja, kjer je bil vratar Bonča nemočen — je zaslužena, čeprav bi še bolj ustrezal neodločen izid srečanja.
Sodnik Repina in njegova kolega so opravili svoje delo zadovoljivo.
Zmagovalec premagan
V	nedeljo, 18. junija, so nogometaši »Induplati« premagali na domačem igrišču teoretičnega in prak-
tičnega zmagovalca v NPL Belo Krajino z 1 : 0.
Moštvi sta bili dobro pripravljeni in sta do skrajnosti tehtali svoje moči, vendar je bila tekma odigrana športno, t. j. v mejah dovoljenega.
Igra je potekala pretežno v sredini igrišča, čeprav sta obe moštvi streljali nekaj kotov in se imata oba vratarja zahvaliti naključju in sreči, da nista prejela več golov. Rahla premoč domačih igralcev je bila zaznavna predvsem sredi prvega polčasa, ko je bil dosežen zmagoviti zadetek domačinov (Miklavž Trobec). Sodniška trojka je opravila svoje delo dobro.
Po tem srečanju je več kot jasno, da je enajsterica Bele Krajine iz Črnomlja zmagovalec v Nogometni pod-zvezi Ljubljana. Izid tekem na drugih igriščih in pa srečanja v nedeljo, 25. junija ne dajo moštvu »Induplati« nikakršnega upanja za osvojitev prvega mesta.
V zadnjem srečanju doživeli
najhujši poraz
Nogometno srečanje enajsteric Novega mesta in Induplati v Novem mestu je bilo za naše fante prav porazno. Domačini so Jaršane premagali kar s 5 : 1.
Razigranim in fizično močnejšim nasprotnikom naši igralci niso bili dorasli posebno še, ker je v napadu manjkal Miklavž Trobec (bolan). Vratar Bonča je moral že v prvih petih minutah igre kar dvakrat kapitulirati. V začetku drugega polčasa je Pišek zmanjšal rezultat na 2:1. V nadaljevanju igre pa so domačini še trikrat potresli jarško mrežo.
S tem porazom so Jaršani dokončno zapravili vse prilike za uvrstitev v višji razred.
Mladinci iz Induplati so pristopili k čiščenju steze okoli nogometnega igrišča