Poštnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po post! 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Din Rafiun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. Jlora &oba Cena 1 Din Rcdakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica St. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dojjoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo Ie po možnosti. Štev. 48. Celje, ponedeljek 12. junija 1933. Leto XV. Občni zbor Slovenskega obrtnega društva v Celju Prodaja Obrlnega doma v Celju Zbornici za TOI V četrtek 8. t. m. od 21. do 23.30 jo imelo Slovensko obrtno druStvo v Celju v sejnici v Obrtnem donni svoj redni lotni občni zbor. Predsednik g. Vinko Kukovec je pozdravil na- vzoče, se nato spominjal v minulem poslovnem letu umrlih članov odvet- I nika g. dr. Antona Božiča, ge. Ivane Vošnjakove in g. Provolska, ter ori- sal zgodovino ustanovitve Obrtnega do ma v Celju. Tajniško poročilo je podal strokov- ni tajnik g. Drago Žabkar. Od zad- njega občnega zbora dne 22. marca 1932. je imelo društvo IG rednih sej in dva članska sestanka. Društvo je v minulem poslovnem letu doživljalo krizo. Del članov, pripadnikov ideje ločenih zbornic, je ustanovilo v Ce- lju podružnico Društva jugosloven- skih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. To društvo ima v svo- jem programu boi'bo za ločene zbor- nice. Odbor Slovenskega obrtnega društva je vedno stal na stališču, da se naj obrtna društva kot prostovolj- ne obrtniške organizacije ne vmeša- vajo v ta boj, ker so za to poklicane prisilne strokovno organizacije — za- druge. Po mnenju odbora je to za prostovo]jne organisracije nevarna za- deva in ima za posledico le razkroj obrtniSkih organizacij. Odbor dru- stva je sklenil, da se vsi člani, ki so vClanjeni v podružnici Društva jugo- slovenskih obrtnikov, crtajo iz jme- nika- Slovenskega obrtnega drustva. Oclbrtr, Slovenskega obrtnega rtru- štva obžaluje, da jo prislo do razee- pa v obrtniških vrstah in to ravno v casu, ko bi bila sloga najbolj potreb- na. Slovensko obrtno društvo je ved- no pripravljeno na sodelovanje, ven- clar le tedaj, ako naj bo to sodelova- nje dalec od vsake politike, ki ne spada v obrtniške organizacije. S treznim in prevdarnim postopanjem se bo da.l v teku časa doseči zopet sporazum in zedinjenje obeli skupin. Ob zadnjem obCnem zboru je ime- ; lo društvo 118 članov, umrla sta 2 člana, izstopilo in izselilo se jih jc odnosno crtanih je bilo iz imenika .32 članov, na novo je pristopilo 30 clanov, tako da Steje društvo danes j 114 Clanov. | Slovensko obrtno društvo v Celju AH, HenkoA je pri redilo letos 1. februarja vsako- letni obrtniški pies. Društvo vzdržu- je tudi izvrsten mladinski pevski zbor vajencev in vajenk. Ta zbor šte- je 52 pevcev in pevk. Zbor vodi stro- kovni učitelj g. Pec Šegula. Društvo je priredilo osemmesečni teeaj za knjigovodstvo, predavanje o obrtnem zakonu in luksuznem davku ter pre- davanje na obrtniški praznik ,19. marca. Društveni odbor je zasledoval razna gospodarska vprašanja in jn- terveniral na odloCilnih mestih. Strokovni tajnik g. Žabkar se je ob koncu svojega poročila ginjen po- slovil od Slovenskega obrtnega dru- štva, v katerem jo deloval skoro do- set let. Prevzel je tajništvo okrožne- ga odbora. Izrazil jo željo, da bi so obrtništvo zopet združilo, pozabilo vsa nasprotstva in iskalo nasprotstva tarn, kjer zares obstoje, ta pa so iz- von vrst obrtnikov. BJagajmško poročilo g. Fr. Žohar- ja izkazuje 80.710 Din dobodkov, 89.353.04 Din izdatkov in 8.(542.86 Din primanjkljaja, bilanca pa 517.447.45 Din aktiv, 315.828.G9 Din pasiv in 201.618.76 Din čistega premoženja. Na predlog revizorja g. K. Gologran- ea je bil blagajniku soglasno pode- ljen absolutorij s pohvalo. Sledili sta poročili gg. Žabkarja in Gologranca o uroditvi gospodarstva Obrtnega doma v Celju. V obširni do- bati, v katero so posegli gg. Globoč- nik, šviga, Golčer, Jezernik, Strelec, Lečnik, Golob in Pelikan, so bila iz- ražena razna mnenja o prodaji all pa sanaciji Obrtnega doma, koncno pa je prevladalo mnenje, da je prodaja Obrtnega doma Zbornici za TOI edi- ni izbod. Sprejet jo bil tudi zadeven predlog g- Jezernika, ki smo ga ob- javili že v zadnji številki. Za predlog je glasovalo 23 članov, proti <>, gla- sovanja pa so se vzdržali 3 člani. Predsednik g. V. Kukovec je ob lctošnji 40-letnici Slovenskega obrt- nega drustva v Celju podal kratko zgodovino drustva od ustanovitve do danes. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik Vinko Kukovec, pod- predsednik Anton Lečnik, tajnik Ka- rol Koštomaj, blagajnik Franjo Žo- har, odbornik: Karol Golob, Miloš llobnjec, Josip Pelikan in Franjo Ve- hovar, namestniki Viktor Bevc, Mi- hael Dobravc in Stefan Ferant. Pre- gledovalca raCunov sta gg. Konrad Gologranc in Karol Perc. Prorasiun do 31. marca 1934. izka- zuje 49.1G9.83 Din potrebSCin, 92.500 Din kritja in 43.330.17 Din prebitka. Pri slučajnostih je g. Žabkar opo- zai-jal, naj posveča d?iuštvo mlademu pevskemu zboru obrtnega naraščaja vso pozornost, naj prireja z zborom izlete in koncerte tudi izven Celja ter pospešuje vzgojno delo tega zbora. Kriza in gospodarstvo Naši kmelski gozdovi na mnogih- krajih, posebno blizu stanovališč in na bolj ravnih legah, pravzapi^av no zaslužijo imena »gozd«, bolje bi se prileglo ime »gmajna« all zanikm. pašnik. Mnogo je že zakrivljenega, ko je še gozdič mlad in drevesca ne- kaj metrov visoka. Tu pride človek s sekiro in neusmiljeno mlati po naj- bujnejših drevescih, da si preskrbi fižolovke, vinogradniške količe itd. V tako razredčeneni mladem gozdi- ču, posebno pri iglastih sortah, ne rastejo več drevesa gladko in visoko, marveC na široko, poganjajo spodaj rnočne in debele veje; drevo ne bo nikoli doseglo primerne višine in ni za drago gospodarsko rabo kakor za kurjavo. Ako se mofne žive veje spo- daj oklestijo, pa tako drevo oblije smola in drevo sploh nima več pra- ve življenske moCi. Da pa zrastejo lepa, visoka in gladka drevesa, mo- ramo pustiti mladi gozd popolnoma pri. miru, ne smemo nič druga seka- ti nego samo ona drevesca, ki so se vsled gostoče posušila, redčimo šele, ko so drevesca dosegla primerno vi- šino, vsaj 15 metrov. V tako gostem mladem gozdu spodnje drobne vejice sproti letno same ob sebi odpadajo prav* tik debla in drevo bo do vrha prav lepo in gladko, deske pa brez grč, ki jih mizarji in tesarski moj- stri ob izdelovanju tako proklinjajo, ker kvarijo orodje in jim povzrocajo zamudo. Poglejmo »gosposke gozdove«. Ti so polni, da je podnevi temno v njih, seka se le popolnoma doraščen les in to na določenih kompleksih čisto, vsako drevo, nikoli pa vmes, kakor delajo navadno naSi kmetovalci, da nazadnje ni' ne gozd, no pašnik. S takim ravnanjem ima jo prvi vedno lepe, enakomerne in goste gozdove, ker se na popolnoma posekanem kompleksu nastavi in zaplodi zopet gast, mlad les, pri drugih, ki sekajo in podirajo vmes, pa se ne more nič zaploditi; tak posestnik nima na vse zadnje še pri večjem gozdnem kom- V. GABERSKI: XXXVI. Prevrat (Iz zbirke »Brez slave«) V redakciji je bilo razmerjc ved- no nekoliko napeto. Kolikor smo sploh z redkimi besedami ugotavlja- li, je bil za deklarirano majsko Ju- goslavijo z menoj samo tehnični vodja tiskarne Srečko Magolič, in pa velika večina tehničnega osebja so je izražala tako. Komercijelni vodja Roger je bil kot Nemec in še posebej pod uplivom Štefetovim za Avstrijo. Štefe in Petrič sta bila res huda. Za »Resnico« sta kovala silne reCi. Prvi mi je grdo zameril, ko sem ls5J.avi1' da S6m komandiran pač k 5>Novicam<<) da pa za ))ResniC0« ne napišem niti Grke; vendor me je pu- lPAn miru- Drugemu sem jaz po- sebno zameril razdirajoci einteern, s katenm je plsal o gib m zenje Jugoslovenov. Dokler Zyezna tiskarna na Dunaj- ski cesti, ki jo jo bil PeSek lepo pr0. dal gusterSiCu, ni imela telefona smo hodili telesonirat v uradno sobo' deželnega glavarja, v poslopju seda- njega vseuCilišča. Tarn je prišel ne- koö k meni glavar poizvedovat, kaj je novega. Casi so bili že Irndo ne- varni, in spominjam se, da sem mu poročal o ogrskem ministrskem predsedniku Tiszi in o nekih njego- vih predlogih cesarju-kralju Karlu. Ob oni priložnosti je glavar Šusteršič resignirano vzdihnil: »Da, da; že ce- sar Franc Jožef ni imel nikoli pra- vih, vestnih svetovalcev«. Za kaj je šlo, in na kaj je mislil glavar, ne morem več vedeti. — V tisti sobani je bila na steni velika slika, kako glavar šusteršič prcdstavlja na Du- naju cesarju svojo gospodo in za- stopn'ike ljudstva. Jo bila pač depu- tacija kakor so po svetu v navadi. — Na mizici ob diplomatski mizi, kjer sem pisal 'in prevajal, jo bil ogromen oval, poln najrazličnejših vizitk. Včasi sem jih prebiral: Knezi, Skofi, profesorji, politiki, grofi, generali, predsedniki in direktorji, vsi, ki so bili kedaj želeli govoriti z gospodom glavarjem vojvodine Kranjske ali s političnim vodjem »katoliških Slo- vencev«, vsi so puščali tu svoje sle- dovo. A ko je moža zadela tragika usode, ni bilo nobenega mogočnika na pomoö. Tako mine glorija sve- ta . . . V cenzuro so ljubljanske redakci- | je pošiljale svoje liste na policijo, kjer jo gospodoval gospod Skubl, se- el aj central ni inspektor policije na Dunaju. Tarn je deloval in cenzuri- ral gospod Fink. Dela menda ni imel mnogo, saj se sploh ni smelo nisi ta- kega pisati. Za zadnji dan oktobra »Slovenski Narod« in »Slovenec« cenzure nista več priznala. In 31. oktobra sem še jaz po telesonu sarao- voljno sporo&il, da »Novic« ne bo več v cenzuro. Cudno se mi je zdelo, da niti protestirali niso. Vedeli so, ko- liko je bila ura. V Ljubljani se je na tihem ob ze- leni mizi po slavnem ključu strank sestavila narodna vlada. Toliko vi, toliko mi, toliko oni. Pa nas bo do- sti. Ti to, on tisto, jaz pa ono. Saj je vse eno, samo da je kaj. Bo žo kako. — Tako je bilo in tako je šlo. Zavla- dali so . . • Narodna vlada nam ni pošiljala svojih naredb in ukrepov, zato sem jih izrezaval iz drugih li- stov in jih objavljal, da bi vsaj ne- kaj našega bilo v listu. DoCim Su- steršiča že itak prej nikoli ni bilo blizu, se je sedaj tudi štofe skril, in Petrič je izginil kakor kafra. Ker je kot manj sposoben vedno nosil uni- formo, je dal svoje moči takoj na razpolago narodnemu poveljstvu. Na Dunaju so morall biti silno nervozni, kajti tisto noC pred pre- vratom je poslal Šusteršič z Dunaja, kamor se je bil zatekel, od samega cesarja silno dolg nemški telegram, s katerim so Slovencem ponujali združeno samostojno Slovenijo, ki bi ji na severu bila meja Drava. Z dru- gim telegi'amom pa je ŠusterŠiC iz- javljal, da je za — republiko. Jasno je, da v »Novicah« tern izjavam ni- sem vec dal mesta. Značilno pa jo za fevdalne nazore raznih vladarjev in politikov, da delijo narode po go- rovjih in rekah, brez ozira na to, kje kaj prebivajo. Tako smo morali že tudi po vojni veCkrat čitati, da so naSi nespretni politiki po poklicu zahtevali »vse do SoCe« ali na Ko- roSkem kraje »do Dravo«. To je sJabo v treh smereh. Prvi« je to minimum, ki ga nasprotnik itak vedno pobija, drugiC je v tern krivica napram na- rodu, ki prebiva še tarn za tema re- kama, in tretjič nasi politiki tako slepo korakajo za tistimi tujimi, ki jim je naša draga zemlja pust ob- jekt barantanja, živi naš narod pa mrtva masa, ki jo vržeg sem ali tja. Dasi jo bil avstrijski orel že jako oskuben, je bilo še vendar mogo<5e, da bi Cete, ki so se začele umikati s podirajoče se fronte v Italiji, posku- sile kako motiti razvoj dogodkov pri nas. Najbolj so se bali politični po- samezniki, ki jih navadno imenuje*- Stran 2. »Nova Doba« 12. VI. 1933. Štev. 48. pleksu niti lesa in kurjave za doma- čo porabo, kaj šele za prodajo. Naj- večja napaka pa je, da se na tako posekanem gozdnem prostoru potem za steljo kosi in s tern ves mladi za- rod uničuje. Poznam veleposestnika v bližini Celja; tu je okoli 32 oralov »gozda«, vsako jesen se stelja kosi in če bi tu oživelo kedaj gospodarstvo, bi ne bi- lo najpotrebnejših drvzakurjavo, kaj šele za drugo gospodarsko porabo, to pa vse radi neracionalncga gospo- darstva. Na nekem drugem velepo- sestvu so pa pred mnogimi leti vse | posekali, ostalo je le kakih pet starih dreves. Na tej poseči so hitro zaceli pasti živino in Še danes pasejo in ko- sijo, za •kurjavo pa morajo kopati stare panje ali store, drevesa, kolikor jih je ušlo kosi in govejemu gobcu, so pa nizka in košata, kakor sem že zgoraj omenil. Ako tako neracional- no gospodarijo veleposestniki, se ni čuditi, Le jih potem navadni kmetski posostniki posnemajo. Kako se naj postopa pri snaženju že odraslih dre- ves, bomo govorili prihodnjič. Vatroslav Kosi, strok. ekonom Lopata pri Celju DOMACE VESTI d Narodna skupščina je v petek 9. t. m. soglasno odobrila mandat no- vega narodnega poslanca, sušaškega župana dr. Viktorja Ružida, ki pride V Narodno skupščino kot naslednik umiiega poslanca prof. Vekoslava Spinčica. Narodni poslanec dr. Milan Metikoš je interpeliral ministrskega predsednika zaradi nekega zbora JRKD, na katerem se je govorilo tu- di v nemškem in madžarskem jezi- ku. Na seji Narodne skupščine v so- boto 10. t. m. je predsednik dr. Ku- manudi sporočil, da je minister za kmetijstvo dr. Tomašič" umaknil za- konski predlog o izpremembah in dopolnitvah zakona o .agrarni refor- mi ter predložil names to tega v smislu sklepa poslanskega kluba JRKD dva nova zakonska predloga: zakon o ureditvi agrarne reforme na veleposestvih in zakon o ureditvi agrarnih odnošajev vpokrajinah biv- Se Južne Srbije in Črne gore. V zve- zi s tema dvema zakonoma so na- rodni poslanec Husejin Kadic in to- variši predložili zakonski načrt o ureditvi takozvane begluške zemlje V bivši Bosni in Hercegovini. Vsi trije zakonski načrti so bili dostav- Ijeni odboru, ki je proučeval prvotni zakon o agrarni reformi, z naroči- lom, da jih čim prej proud in pred- loži svoje porofcilo plenumu Narod- ne skupščine. Narodna skupščina jc končno brez debate odobrila kon- vencijo o zračnem prometu med Ju- goslavijo in Avstrijo. d Povratek v poslanski klub JRKD. Narodni poslanec dr. Bogumil Voš- njak, izvoljen v slovenjgraškem sro- zu, ki je svoječasno izstopil iz po-, slanskega kluba JRKD in se pridru- žil JugosloVenskemu narodnemu klubu, je sedaj prosil predsedstvo JRKD za zopetni sprejem v poslan- ski klub JRKD. Narodna poslanca Stavro Trpkovič in Jordan Babano- vic sta poslala poslanskemu klubu JRKD pismo, v katerem ga obvešča- ta, da se vračata v JRKD, iz katere- ga sta bila izstopila. (1 Veliki zbor JRKD v Beogradu odgoden. V nedeljo 25. t. m. bi se mo- ralo vršiti v Beogradu veliko mani- festacijsko zborovanje JRKD. Ker pa dotlej ne bo mogoče zaključiti vseh potrebnih priprav, je bilo zborovanje odgodeno do nedelje 2. julija. d Ljubljanski velesejem podaljšan do četrtka. Velesejmska uprava v Ljubljani je na inicijativo razstav- ljalcev in glede na slabo vreme po- daljšala ljubljanski velesejem za tri dni. tako da bo velesejem odprt še na Telovo, v četrtek 15. t. m. d K vsaki kavi pripada dober do- datek! Torej tudi h Kathreiner Kneip- povi sladni kavi samo Pravi : Franck : z mlinčkom! d Dunajska vremenska napoved za torek 13. junija: Izpremenljiva oblačnost, ponekod dokaj jasno, na- raščanje temperature, krajevne ne- vihte. Državni nameščenci! Prvovrsten dolenjskl cvlček (TrSka gora), pristno Ijutotnersko vino in topla jedlla nudi Nabavljalna Jtadruga drž. nameščencev v Celju. Celje in okolica c Dve gledališki predstayi v mest- nem parkn. V soboto 8. in nedeljo 9. julija ob 20. bodo uprizorili v most- nem parku v bližini damskega ko- pališča na cast udeležencem glavne skupščine Jugoslovanske gasilske zveze Shakespeareovo bajno komedi- jo »Sen kresne noči« v režiji g. Mila- na Košiča. Sodelovalo bo okrog 40 oseb in orkester. Ta dva gledališka večera pod milim nebom bosta vse- kakor dogodek za Celje. c Na Telovo bo ob 8. zjutraj sloves- na maša v župni cerkvi, okrog 8.45 pa se bo pričela pomikati procesija iz- pred župno cerkve po Gosposki ulici (pred vojašnico kralja Petra bo pr'vi evangelij), Dečkovem trgu, Kralja Petra in Cankarjevi cesti (na oglu obeh cest bo drugi evangelij) na Kre- kov trg (pred kolodvorom bo tretji evangelij), nato pa bo krenila po Aleksandrovi ulici na Glavni trg, kjer bo zadnji evangelij. Mladina obeh meščanskih šol in vseh narod- nih sol se bo zbrala pri zadnjem bla- goslovu ob 9.45 dopoldne na Glavnem trgu. Na takozvano »lepo nedeljo« 18. t. m. se bo okrog 8.45 dopoldne pričela procesija na hribu sv. Jožefa. c Delovni trg. Pri celjski ekspozi- turi javne borze dela se je od 1. do 10. t. m. na novo prijavilo 49 brezpo- selnih (34 moških in 15 žcnsk), delo je bilo ponujeno za 38 oseb (15 moš- kih in 23 žensk), posredovanj je bilo 22 (za 12 moških in 10 žensk). Dne 10. t. m. je ostalo v evidenci 924 brez- poselnih (837 moških in 87 žensk) napram 901 (818 moškim in 83 žen- skam) dne 31. maja. Delo dobe: 1 ma- jer, 1 zlatar (vstavljalec kamnov), (J j kmeckih dekel, 4 služkinje, 2 kuha- I rici, 1 pomožna kuharica in 1 pro- I dajalka za bufet. c Ribarsko društvo v Celja bo inic- lo v četrtek 22. t m. ob 20. v gostil- niških prostorih hotela »Hubertusa« svoj redni letni občni zbor z dnevnini redom, predvidenim v pravilih. c Protituberkulozna liga v Celju bo poslala letos 10 otrok v počitniš- ke kolonije ob morju in na Pohorju. c Z britvijo si je prerezala vrat. V nedeljo 11. t. m. si je okrog 35 let stara učiteljeva žena Rožica Mitra- šinovičeva iz okolice Rogatca iz ne- znanega vzroka z britvijo prerezala vrat in jabolko. Težko poškodovano gospo so prepeljali v celjsko bolnico. c Hrbtenico mu je zloinilo. Na dvo- rišču pri hiši kočarja Ribiča na Kam- ni gori v občini Tolstem vrhu pri Vojniku so v soboto 10. t. m. kopali vodnjak. Pri delu se je nenadoma vsula na 20-letnega kočarjevega si- na Franca Ribiča zemlja, ga poko- pala pod seboj in mu zlomila hrbte- nico. Nesrečneža so prepeljali v celj- sko bolnico. c Tri žrtve napadov. V soboto 10. t. m. zvečer so neznani moški na Miklavškem hribu napadli 31-letne- ga vrtnai'ja Franca Cretnika, zapos- lenega na Woggovem posestvu na Miklavškem hribu, in njegovega brata, 33-letnega dninarja Andreja Cretnika iz Zavodne. Franca Cretni- ka so poškodovali z noži naramenu, Andreja pa na čelu. V nedeljo 11. t. m. okrog 22. sta dva moška in ena ženska na Dečkovi cesti. v Gaberju z nožem napadli 38-letnega zidarja Franca Abino iz Nove vasi. Abina je dobil veC ran na glavi in vratu. An- drej Čretnik in Franc Abina se zdra- vita v celjski bolnici. c žetev smrti. V celjski bolnici je umrla v petek 9. t m. v starosti 62 iet poštna uradnica v p. gdč. Magda- lena Lopanova iz Dravograda, v ne- cjeljo 11. t. m. p 12-letna zidarjeva hčerka Angela Belinova s Spod. Hu- dinje pri Celju. Na Bregu pri Celju je umrl v soboto 10. t. m. upokojeni pismonoša Anton Žerak v visoki sta- rosti 83 let. N. p. v m.! c Tatvina na Krekovem trgu. V no- fci na soboto 10. t. m. kmalu po pol- | noči je nekdo izmaknil avtopodjet- V „Slag e r" Celje, Dečkov trg 4 a. Vsled prevelike zaloge razprodaje gra- mofonskih plošč od Lmajadalje, dokler traja zaloga, od Din 15'— naprej. niku g. Pačniku iz Laškega iz nje- govega avtomobila, ki je stal pred botelom »Evropo« na Krekovem tr- du, 700 Din vreden rjav plašč iz co- vercoata. Storilcu so že na sledu. c Kopališko zdravljenje vojnih in- validov v 1. 1933. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Po razpisu ministr- stva za socijalno politiko in nai'odno zdravje z dne 30. maja 1933, St. br. 14.996, se bo vršilo tudi letos kopališ- ko zdravljenje vojnih invalidov po načinu, ki je veljal zadevno v prejš- njih letih. Pravico do brezplačnega zdravljenja imajo samo osebni vojni invalidi do vključno čina narednika in sicer: 1. vsi vojni invalidi za vse rane in poškodbe, zaradi katerih so bili priznani za vojne invalide, kakor tudi poznejše komplikacije, ki so se pojavile kot njih posledice; 2. vojni invalidi I., II., III., IV., V. in VI. sku- pine tudi za one bolezni, ki so jih dobili v teku življenja. Vojni inva- lidi, ki hočejo izkoristiti to ugodnost, morajo pristojni politični upravi (sreskemu ali mestnemu načelstvu, sreski izpostavi — invalidi, ki bivajo v mestu Celju, torej pri mestnein na- čelstvu celjskem) predložiti nekoJko- vano prošnjo ter prošnji priključiti naslednje priloge: a) overjen prepis reSenja višjega invalidskega sodišča, da mu je prisojena invalidnina po in- validskem zakonu z dne 4. julija 1929, če takega rešenja še nima, mo- ra pi-edložiti potrdiio dravske finanč- ne direkcije, da ni reduciran in da še prejema invalidnino; b) vojni in- validi, ki ne prejemajo invalidnine zaradi previsokih davkov (§ 99. in- validskega zakona), morajo predlo- žiiti potrdiio finančne direkcije, da jim je invalidnina ustavljena saino zaradi previsokih davkov; c) vojni in- validi, kii niso prevedeni po odredbah novega invalidskega zakona, toda imajo pravico do brezplačnega zdrav- ljenja po § 113. tega zakona, morajo predložiti overjen prepis sodnega sklepa o prevedbi po odredbah iuva- lidskega zakona iz I. 11925.; d) vojni invalidi VII., VIII. in IX. skupino ter vojni invalidi, navedeni v predhod- nem odstavku, morajo razen že na- vedenih listin predložiti še overjen prepis invalidskega uverenja o zad- njem zdravniškem pregiedu, iz kate- rega je razvidna diagnoza in stopnja nesposobnosti. c Dijaška kuhin ja v Celju jo pre- jela od ge. Ane Robekove, gostilni- čarke v Celju, 70 Din namesto cvetja na krsto umrlega vitanjskega župni- ka g. Josipa Musi j a. mo »merodajni krogi«, da bi znalo T nemško in ogrsko vojaštvo opusto- Siti in požgati naše kraje. Značilno je, da je gonil vsak svojo; tako je v Mestnem domu na naglo sklicanem shodu župan vedno omenjal nevar- nost za Poljansko dolino na Gorenj- skem. Meni se je zdelo, da nas je treno- tek svobode našel brez pripravo zno- traj in zunaj. Mislii sem, da je treba naše nemške sosede zastrašiti in od- vrniti njih pozornost od naših mej. Ljudstvo v Ljubljani jo bilo dokaj razburjeno, kajti svobodo je sedaj imelo, ali ni bilo takih, ki bi mu jo gSitili. Zato je ozek krožek idealnih in navdušenih ljudi, ki so vodili gi- banje, vrgel med upajočo in bojeCo se množico novico, da je treba le šo malo potrpcti, pa bodo v Ljubljani — Angleži. In res, ljudje so hodili Angleže trumoma sprejemat na Til- žaSko cesto; a njih ni bilo. Zato sem jaz 31. oktobra ob enaj- stih po noči poklical korespondenco Herzog na Dunaju, s katero sem imel posla že pred vojno, in kateri sem sedaj včasi kaj poročal iz Ljub- ljane, ter sem ji javil nekaj reči brez pomena. Čim pa sem to konCal, sem jo zopet nujno pozval, ter sem ji raz- burjeno sunkoma javljal, da gredo angieSke četo od vseh strani, od Tr- sta, Pulja in Reke na tovornih avto- mobilih v smeri proti Dravi Jugoslo- venom na pomoč, da bi jim pomagali zasesti skrajno narodno mejo na Ko- roškem in «tajerskem. Clovek pri telefonu na Dunaju je kar sopihal in jo komaj verjel. Vendar pa se mi je lepo zahvalil za mastno raco. — Po tern moGnem strelu sem napisal za list to-le davorijo, ki je izšla v jutru dne 1. novembra: Pojdimo, dvignimo prapor! Tamo, oj tamo pod Krnskim gradom slovensko prisegel zvestobo je knez. Pojdimo, dvignimo prapor smeli — navalu postavimo tujemu jez! Tamo, da, tamo pri Gospi Sveti nekdanje svoböde je zrušen prestol. Pojdimo, dvignimo prapor smeli — da vsega no zgrabi nam Ncmec ohol! Tamo, res, tamo nad rckoj Dravoj jo naroda našega tožen spomin. Pojdimo, dvignimo prapor smeli — da rešimo svoje; preti jim pogin! Možu na Dunaju pa se nekaj ni ujemalo. Nekoliko po polnoči me je namreč zopet poklical, in me je za božjo voljo prosil, da naj dobro po- mislim, kaj govorim, in poizvem, kaj je s tistimi Angleži. Sedaj sem pa jaz sopihal. Bii sem ogorCen; spom- nil sem firmo na svoje sodelovanje pred vojno in pa sedaj; opomnil sem Cloveka, da sem jim vedno stregel samo z dobrimi in svežimi stvarmi; namignil sem, da se na ljudi okoli »Novic« pač še vedno more jo zanesti, in nazadnje sem za trenotek prestal ter ga prosil potrpljenja. Odstopil sem od telefona ter sem z Magoličem, ki je Cesto po noči ostajal v tiskarni, izpregovoril nekaj nevažnil», besed. Nato sem zopet povedal onemu na Dunaju, da rni ravno sedaj poročajo, da so prvi Angleži že tu in da se je njihov polkovnik že nastanil kot konzul v hotelu »Unionu«. Dunaj- Can, ki je čul, da v Ljubljani z ne- kom nekaj govorim, je kar za vokal, se mi ubito zahvalil za ljubeznivost, ter se ni hotel niti poslužiti ponud- be, da bi si sam poiskal stika z An- gležem. Dne 1. novembra so si bilo prve strani vseh avstrijskih nemških dnevnikov precej slične: Glavna no- vica je bila, da so Angleži v Ljublja- ni, in da imajo namen zasesti jezi- kovno mejo. Culi smo potem, da so o njih iz zaledja »uradno« izvedele čete v Italiji, in da so celö oficirji nemške in madjarske narodnosti ob- upali. Začcl se je vsosplošen umik. »Slovenec« je lani pisal ob svoji šestdesetletnici, da so njegovi ljud- je svojčas poročali na Dunaj tako vest o Angležih. Kaj so javljali, ko- mu in kako, ne vem. Vem pa, da je vsebina poročil nemških listov skoro do besede taka kakor sva jo stilizi- rala Herzog in jaz. O tern je pisala pozn.eje tudi »Jugoslavia« tako. Be- sedila nimam pri roki, ker sem od- stopil generalu Maistru za njegove namene vso tisto snov. Moj namen z Angleži je bil, da bi zavrnili »pustošeče in požigajoče če- te« kje po že uniCenem Tolminskem in nemški Ziljski dolini v Avstrijo, in da bi Nemce na našem severu, ki se morda pripravljajo na zasedbo meje, toliko oplašili in zadržali, da bi mi imoli časa zbrati se. Ona po- pe vka pa bi nam bila davorija po napevu črnogorskcga »Onam, ona- mo«, ko bi šli takoj tiste dni na Ko- roško. Cincava taktika ljubljanskih politikov po poklicu pa nam je vse pokvarila. Vse smo izgubili, politiki so nam ostali. Je še nekaj tistih vmes . . . (Konec poglavja prihO Stev. 48. »Nova Doba« 12. VI. 1933. Stran 3. c Licitacija košnje bo v sredo 14. t. m. ob 14. na vrtu okoliške deške narodne Sole v Komenskega ulici v Colju. c Dolžniki vseh stanov! Obračajte se zaupno v vseh težkočah na naše družtvo — postanite člani! Letna člananina je samo GO Din. — Društvo | za zaščito dolžnikov v Jugoslaviji, glavno zastopstvo za Dravsko bano vino v Ljubljani. Poverjenik za sre- za Celje in Laško ter Savinjsko do- lino: Loboda, Celje, Kocenova ul. 2. c Vsakovrsten papir in pisarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja Pctra cesta 7. . Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Cetrtek 15. junija ob 16.: »Pastirček Peter in kralj BriljanUn«. Uprižo- ritev članov Dramatičnega društva v Celju. Znatno znižane cene. OST.: Okrog pastirja Petra in Veličanstva Briljantina (K uprizoritvi v celjskem gledališču 15. t. m.) Na gledališkem leraku stoji na- tiskanih osem oseb, katerih proveni- jenca je delno zemcljska, in sicer do- ma s kmetov, delno pa iz onih nam neznanih pokrajin, kjer sveti po več solnc naenkrat, kjer vlada prav za prav velik Smaragd — če ga izgubiš, nisi več kralj, temveč reva . . . ltd. * Torej osem živih oseb nastopa. To pa še ni vse — še dolgo ne! Na lepa- ku recimo ni črnega kozla Jančka, ki je dober kozel in nc mara, da bi ča- rodejka Hudamora na njem jahala. Čudodelni Smaragd nastopa v vsej = krasoti -- ampak, kaj hočemo, ko sto- ; ji pred nalogo zaresno, da bi odprl zaklonjena vrata, se ta »čudodelni« Smaragd neusmiljeno blamira — ne more odpreti vrat. No, no, nič zato, saj gre tudi brez tega. — Potom na- stopi tu lastnoročno pošten kos kru- ha in ukradena klobasica. Da je ukradena. ni čudno, koliko je ukra- denih reči — ampak ta klobasica in ta kruh se ne pustita pojesti in jo pobrišeta — tatu pred nosom jo mah- neta v zrak, v nebeške višave — ta- tiC pa gleda za njima — z dolgimi zobmi . . . Oho, skoraj bi bil poza- „KREDIT" gospodarska zadruga z o. z. CELJE, AŠKERČEVA UL. 3 poleg hotela .PoSte« dajc brczobrcstna posojila po najugodnejših pogojih. Sprejemajo se poverjeniki po vseh 10 večjih občinah. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*— Kupuje In pro- das a devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribon Šoštanj bil . . . Skala je v tistih gorali . . . skala psiholog — jasnovidec. Ta jas- ' novidec se kaže na ta način, da sede na njej lahko samo dobri ljudje — porednim se izmakne vselej in vse- lej sedejo le pol eg nje na tla. Da, ta- ko fino skalo imamo »pri Petra«. — Že to je mnogo, a poleg navedenega, poleg imenovanih živih bitij še: dva- najst zaresnih koz, štirje bliski in gromi, ena strela, imenitno drevo in So marsikaj . . . Tale »Peter« se razlikuje od po- dobnih iger, bajk in pravljic v tem, da je odmerjena privljičnim likom le majhna porcija udejstvovanja in se ta je bolj človeškega značaja. Zato pa je postavljeno vse bolj na zadeve Ijudi, predvsem na prekueijuse bu- tastega hlapca Gašperja, ki postane nekako glavni junak — nekakšen na- robe crescendo izvrši — vse zabavno, drastično . . . Vse konča dobro in v redu . . . Pe- ter dobi koze, Briljantin izgubljeni Smaragd, Hudamora kleči na pesku in javka — vse kot se spodobi . . . Ako bo smeha in zabave — potem je namen opravljen in fletno bo . . . Pastirček Peter in kralj Briljantir To bajko v štirih sliV;li, ki jo je- spisal Oskar Wüchner in prevel Ivan Cesar, uprizore člani Dramatičnega društva v Celju na Telovo ob 10. v Mestnem gledališču. Nudila bo mla- dini, pa tudi odraslim, obiJo prisrč- ne zabave. Režira ga. A. Sadarjeva, vloge so v prav dobrih rokali. Igra nosi sicer znaCaj pravljieno- sli, vendar se odigrava na realnih tleh. Prikazuje nam stike med ljutl- mi 55 Mrvarjeve kmetije in bajnimi bitji planinskega sveta, ki jo med njimi najmogočnejši in najboljši kralj palčkov Briljantin, ki je v bor- J bi s straäno čarovnico Hudomoro. V to borbo se zapleto tudi Mrvarjevi ljudje, zlasti pastirček Peter, ki pa- se v planini koze. Končno jo prema- gana zloba, saj je pastirček rešil kra- lju vsemogočni smai*agd v vladarski kroni. Prečudne čarovnije se gode v igri, premikajo se mrtve stvari, ne- vihte rohne preko odra. Nadvse za- baven je hlapec Gašper, to mu bo mladina ploskala! Krepki planinski ljudje nastopajo v igri poleg bajnih bitij, vso igro prepleta čar planinskega sveta. Vsa- komur, zlasti pa mladini bo nudila bajka vesel, čist užitek. * Na Telovo v četrtek 15. t. m. ob 10. bodo uprizorili. Člani Dramatične- ga društva v Celju v Mestnem gleda- lišču zabavno mladinsko igro »Pa- stirček Peter in kralj Briljantin« v režiji ge. A. Sadarjeve. Nastopili bo- do naslednji celjski igralci: g. Stan- ko Perc (Gašpar Sirotka), ga. Verb- nikova (Carovnica Hudamora), gosp. Velušček (gospodar Mrvar), gdč. M. Jelenova (Mrvarjeva hCerka Lizika), g. Pogačnik (pastirček Peter), ga. A Sadarjeva (Nanöa), gdč. Karnjovško- va (Cipcop) in Verderber ml. (kralj Briljantin). Cene prostorov: parter 12, 10 in 8 Din, lože 80, 60, 48 in 40 Din, galerija G in 4 Din, stojišča 2 Din. Igra bo nudila v isti meri uži- tek mladini in odraslim. PriporoCa- mo občinstvu, da si takoj nabavi vstopnico v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Svicarske ure, zlato, srebro, razna da- rila optika, originalna ZeiSS-OVa OČala, prvorazredna popravljalnica. ANTON LEČNI K CELJE, Glavni trg 4. Sport Sportklub Gradet : SK Celje 5:2 (3:2) CELJE, 12. junija. Včeraj ob pol 11. dopoldne se jc pričela na celjski Glaziji ob prisot- nosti okrog 600 gledalcev prijateljska nogometna tekma med graSkim Sportklubom in SK Celjem. Graški Sportklub je prispel iz Ljubljane, kjer je v soboto v nočni tekmi pora- zil SK Ilirijo v razmerju 5 : 1 (1 : 0), torej z boljšim rezultatom nego Ce- ljane. Graški gostje, med katerimi je bilo več reprezentančnih igralcev, so nu- dili tehnično in kombinatorno zelo ru- tinirano in izenačeno enoto, ki je znatno prekašala Celjane. Njihovo obladovanje žoge in postiranje je bi- lo brezhibno, start je bil precizen in igra z glavo dovršena. Moštvo SK Ce- Ija, ki je nastopilo v običajni posta- vi, je pomanjkanje tehničnega zna- nja in treninga naknadilo z elanom in vztrajnostjo. Igra je bila v prvem in v prvih petnajstih minutali dru- gega polčasa po veCini izenačena, potem pa so Celjani popustili in se umaknili v defenzivo. Celjani so bili v dobri formi, zlasti so se izkazali Gobec, Riko Presinger, Ahtig in des- na zveza. Vratar SK Celja Hilinger pa je bil z nekaterimi izjemami ne- siguren ter nosi krivdo za tri gole. Ce bi bil Hilinger v tako izvrstni formi, kakor je bil graški vratar Ce- ron, ki je rešil mnogo težkih situ- acij, bi bil rezultat tekme neodločen. Goli za graški. Sportklub so padli v 23., 27. in 43. minuti prvega ter v 41. in 45. minuti drugega polčasa, gola za SK Celje pa v 11. in 34. mi- PIERRE BENOIT: 82 KÖNIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenll B. RlhteršlS Med kosilom sem se čudil dražestni preprostosti, s katero je ta nežna Parižanka odgovarjala na vpra- Sanja vehke vojvodke. Ponosen sem bil na svojo lepo ro.iakm.io, ko sem videl, kako se Aurora, ki je tako visoka proti lautenburškim ženam, pogovarja z njo, kakor bi bila njene vrste. Kako sem občudoval du- hovno moč knežnje, ki je po treh takih dneh in no- čeh, ki bi bile uničile tudi najodloCnejSega moža, neprisiljeno čebljala o tisočerih nialenkostih parigke mode! »Vi mi torej še zmiraj priporočate Carlierja?« »Da, madame. Najboljše klobuke, kar jih sploh Je, vam napravi on.« »Laurence ni več v ulici des Pyramides. Odprla ,,^Veliko trsovino v ulici Auber. Morda se oglasim »»»nogrcdo tudi tarn.« izvo^ZtlJes%v\le ride-Laurence je posf.)no komisijonarjL« Cedalje bolj trgUje z inozemskin» tP ,.S"eČnn S6m K11' k° s*m PosluSal to klepetanje, e slucajne opombe sredi trag/cnih dogodkov, ki sem Jin jel ob njih ze sam pozabljati nel'^011 treh JG 1Zr0Cila VOlika vojvodka Marthi nekaksen zavoj. zamndiH11!1?0/'" POt' dl>aga m°Ja- Nočem, da bi na po teio ?", tO VaS °dpelje V hotel in od ondod a postajo. Zelo sem z vami zadovoljna. Ne pozabite moje pahljače. Zdaj pa pojdite! Na svidenje. Novem- bra vas obiščem!« Ko jo drobni solnčni žarek izginil, je ostala ve- lika vojvodka nekaj Casa zatopljena v svojo misli in pospravljala malenkosti, ki so bile razmetane po vsej sobi. Potem mi je rekla: »Gospod Vignerte, važno novico vam moram sporočiti.« Odgovoril sem ji z radovednim pogledom. »Dovoljujem si, povedati vam,« so je nasmehnila, »da mi je pisal gospod von Boose.« In ko sem se začudil, je rekla: »Ali mislite, da je srčkana Marthe prišla iz Pa- ri za samo zato, da mi prinese — sicer dražestno — Duvelleroyeve igračke?« * * * Petek. Ob osmih zveCer. Pi-avkar je bilo konec vecerje. Vstopil jo sobar in prinesel pošto — kakih deset pisem — in jo izročil veliki vojvodki. »Ali dovoliš, prijatelj?« me je vprašala. Pogledala je po vrsti naslove na ovitkih. Potem je enega odprla. »Je žo tu,« jo dojala in jela čitati. Potem je dala pismo meni. Bila jo prosnja za pomoč nekemu dobrodelnemu društvu v Hamburgu. SporoCali so veliki vojvodki, da bo prihodnji ponedeljek dobrodelna veselica v korist jetičnim delavkam. »Pojdcva,« je rekla Aurora preprosto. »To jc Boosov dogovorjeni znak.« Že dva dni sem vse vedel. Povedala mi je, kako je pisala baronu Boosu v Kongo, takoj ko sem ji izročil list, ki sem ga odkril v reviji »Petermanns Mitteilungen«. Na vsak način je moralo pismo, ki ga je prinesla Marthe, sporoöati veliki vojvodki, da je odpotoval iz Afrike. Zdaj je prišel v Hamburg. Brez dvoma jo misli obvrestiti o važnih odkritjih. »Sporočila sem mu ceno,« mi je šepnila Aurora in se bledo nasmehnila. »Jutri pojdeva,« je nato dodala. , Pogledala me je, potem se je za trenutek za- mislila in mi rekla: »Prijatelj, morda se me prepozno loteva bojazen, da zlorabljam tvojo vdanost. Ali veš, da si se za- pletel v strašno stvar?« »A vi?« sem jo vprašal. »To je nekaj drugega. Borim se za svojo svobodo, ki mi je več kakoi* življcnje. Hazen tega sein, vzlfc vsemu, vojvodka Lautenburška in, v prvi vrsti, knež- nja Tjumen. Za mano stoji car, vsa yelika Rusija. Zato morajo dvakrat vse premisliti. Ti, prijatelj, se pa spomni Cyra Becka, spomni se Meluzine. Cemu . .,. komu se žrtvuješ ti?« V poglcdu, ki sem ga uprl vanjo, je bilo toliko očitanja, da je ona, ponosna, vse prezirajoča visokost, sklonila glavo. »Oprosti!« je šepnila. Potem je mirno rekla: »Dobro. Velja. Jutri pojdeva. Pozvoni! Vse po- trebno moram äe ukazati.« Pritisnil sem na električni zvonec. ŽaCuli so se koi-aki. Nekdo jo potrkal na vrata. »Naprej!« je rekla Aurora. Vrata so se odprla. »Ah!« je šepnila velika vojvodka. Na pragu «o jo prikazal poročnik von Hagen. Stran 4 »Nova Doba« J2. VI. 1933. Štev. 48. nuti prvega polčasa. Gola za Celjo sta zabila neubranljivo Ahtig in Go- bec. Koti 4 : 4. Napeto in zanimivo tekmo je sodil g. Ochs objektivno. SK Olimp : SK Laško 3 : 0 (0 : 0) Ob 10.30 so je price!a na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvo- na nogometna tekma mod SK Laškim. in SK Olimpom. Tekma ni bila po- sebno zanimiva, bila pa je fair. Mo- štvo SK Olimpa je bilo tehnično moč- nejšc in je zlasti v clrugem polčasu j)revladovalo na polju. Laščanom še nedostaje temeljite sole, n.jihov vra- tar pa je prvorazreden. Goli za SK Olimp so padli v 7., 20. in 44. minuti drugega polčasa. LaS- čani so imeli v 34. minuti drugega polčasa očitno smolo, da se jim je žoga dvakrat zaporedoma odbila na proeki Olimpovega gola. Tekmo je sodil g. Ochs precej po- vršno in je prezrl več napak. Tekmi jo prisostvovalo okrog 250 gledalcev. V predtekmi je rezerva Atletikov porazila rezervo SK Jugoslavije v razmerju 5:1. — k SK Celje : SK Atletik Prvcnstvena tekma na Telovo Na praznik 15. t. m. ob 17. se bo pričela na Glaziji z vetiko napetostjo pričakovana prvenstvena nogometna tekma med prvakom celjskega okrož- ja SK Celjem in celjskimi Atletiki. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in živahna, upamo pa, da bo tudi fair. Sodil bo g. Nemec iz Maribora. Ob 15.30 se bo pričela na Glaziji predtekma med rezervama SK Olim- pa in SK Jugoslavije. ¦ * t Celjski sport v nedeljo 18. junija. SK Jugoslavija bo priredil v nedeljo 18. t. m. ob 11. dopoldne cross coun- try v teku na 10 km pri »Skalni kle- ti«, ob 1G. pa šo bo pričela na Glaziji prvenstvena nogometna tokma mod SK Celjem in SK Jugoslavijo. t SK Jugoslavia v Celju sporoča, da bo cross country na 10 km nepro- klicno v nedeljo 18. t. m. ob 11. do- poldne na igrišču pri »Skalni kleti«. Prijave se pošiljajo na naslov: Tine Kocmur, Celje, Vodnikova ul. 2. Pri- javnina za moštva 20 Din, za tekace- nečlane moštev pa 7.50 Din. Prvo moštvo dobi večji srebrn pokal, a prvo celjsko moštvo nianjši srebi'n pokal. Razen tega dobe tekmovalci tudi pozlačene in srebrne kolajno. Udeležbo so prijavili že najboljši slovenski klubi. t Na kolesarski dirki Celje—Dobr- na (17 km), ki jo jo priredil Klub kIov. kolesarjev v Celju v nedeljo 11. t. m. popoldne, so bili doseženi na- slednji rezultati: 1. Albin Zupanc 33.05; 2. Mirko Fabjan 33.06; 3. Slav- ko Lampret 33.0?; 4. Fran jo Kajtna 33.0775. Izven konkurenco: Franc Medvešek (»Ilirija«, Ljubljana) 33.007*. t Kolesarska dirka Celje—Rogaš- ka Slatina. Klub slov. kolesarjov v Celju bo priredil v nedoljo 18. t. m. klubsko dirko in izlet na progi Celje—Rogaška Slatina. Za to dirko so razpisana tri darila. Podrobnosti ])omo objavili v prihodnji številki. Odvetnik dr. Jakob Hodžar v Celju je p r e s e I i I svojo pisarno iz I. nadstropja Ljudske posojilnice v pritličje istotam. »Zakaj si prepustila gospe Brkiče- vi sedež v tramvaju?« — »Hotela snin ji pokazati, da sem mlajža!« Paplr vsake vrste in pisarniške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Franc LesKovšek Celje, Glavaii trg 16 Semena vseh vrst vrtna in poliska, sveža dobite pri tvrdki Karol Loibner, Celje Pri „Zvoncu" — Kralja Petra o. 17. Lep pritlični prodajni LOKAL v sredini mesta, združen z delavnico v I. nadstropju. pripraven za vsako obrt ali pisarno, se odda s 1. julijern. Naslov v upravi lista, Lepo stanovanle obstojGčc iz 4 sob in kuhinjc se s 1. julijem odda. VpraSa se: Celje, Aškerčeva ulica 3/1. nadstrepje levo Sokolski kr oj za manj§o postavo takoj poceni ppodam Zabukošek Pavel, Celje, Strossmayer- jeva ul. 1/1 (Zvezna tiskarna). Srednja stiskalnica za sadje še nerabljena, se ugodno proda, tudi za hranilne knjižice. Naslov v upravi lista. Sprejme se učenec za kotlarsko obrt. VpraSa se pri tvrdki Glumac (pri g. Gobcu) Gaberje - Celje A9 Pongračič naznanja, da je preselila svojo strojno pletilnico Gosposke ulice na Glavni teg &f. 84, prej trgovina Kuder — Cerlini. ZA LEPE SOLNCNE DNEVE Štev. 18-27. Za deco, iz platna z usnje- nim podplatom. Stev. 28-35 Din 55-— Za našo deco močne sandalice pod- ložene z usnjem. St. 26-28 Din 651—, St. 29-30 Din 75--. Slične Din 45'-, St. 26-28 Din 55'-, St. 29-30 Din 65'-. 70 Ženski izrezani, platneni čeveljčki. 1st v raznih kombinacijah z visoko peto za Din 95"—. Ženske Opanke v najsolidnejši izdelavi. Iste v raznih desenih za Din 115"— in Din 125' — . Damska sandalcta v vseh barvah z usnjeno podlogo. Iste v Iaku Din 1451—-, beli nubuk in beli nubuk z lakom Din 165-- . Ženski čcveljčki iz prvovrstnega be- lega usnja v raznih, edinstvenih kombinacijah. ' /f^% Moški platncni čevlji s kromovim pod- platom v brezhibni izdelavi, v sivi in beli barvi. Moški letni čevlji iz usnja z usnjeno podloqo. Sličnt v raznih barvah Din 100"-, 125 ¦-, 135'-, 145--. Okusna izbira nogavic, kopit in drugih potrebščin, „Pcko" krerae, politure ltd. jamčijo Vam le pod pristno znamko „Peko" za trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja „Peko" il. z o. z.# podružnica Celje vogal Aleksandrove In Kocenove xallce Franjo Dolžan Celje Za k re si j o Telefon 245 kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] navedene stroke spadajoia dela in poprawlla — Ccnc zmarna — Postrežba toüna in solldna T 1B2*4"% VBkTV^T^VS^VV Prevzema vsa instalacijskadela.vodovode B ^f^f J [ 1^1 [^ wm W\ B hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- ^^^^^^ **"***\** ^ prave, sanitarne naprave (umivalnice, INSTALACIJSHO PODJETJE kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- ^ljf TD ncriflr/\ir rrnn a vodnenaprave, etažne in centralne kurjave C.K.1^JE», UCttlUV llf %Jf 2 za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., ' ;::~ jjs kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Točna postrežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe ZVEZNd TI5MRMfl IN KNJIQOVEZNKfl CELJE - 5TRO55nflTERJEVfl ULICfl 1 IZVRŠUJE VSA V STROKO SPADAJOCA DELA HITRO SOLIDNO IN PO ZMERN! CENI Urejuje Kado Ptinlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Doket in Zvezno tiskarno Milan Getto*. - Oba v Celju.