DELAVSKA POLITIKA
bkaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 63
Sobota, 11. avgusta 1934
Leto IX
Besedo imajo rudarji!
TPD ni odnehala od svoje zahteve po znižanju mezd
V	sredo, dne 8. avgusta t. 1. so se vodila pogajanja med TPD in ak-ciskim odborom rudarskih strokovnih organizacij v revirjih (v katerem so zastopani tudi narodni, da ne bo kdo nasedel »Jutrovem« poročanju 0 »opazovalcih«). Razen zastopnikov ZRJ ss. Antona Krambergerja, Ivana Benedika in Jurija Arha, zastopnika JSZ Lojzeta Lešnika in zastopnika NSZ Štruca, so se udeležili pogajanj zastopnik ministra za rude, * var Močnik, zastopnika rudarske-Trm rS*Va Pihlar in Zupančič, ^a..*P .generalni ravnatelj Skubec, u iard, inž. Henrik, dr. Vrhunec in generalni tajnik Pogačnik; za Zvezo mdustrijcev (občudujte solidarnost — en sam) dr. Golja, za Delavsko zbornico Golmajer in za II. rudarsko skupino s. Pliberšek.
O poteku pogajanj se je sestavil ta-le zapisnik:
Od 15. avgusta t. 1. stopijo v veljavo naslednje mezde: I. kategorija 37 Din, II. kategorija 32.25 Din, III. kategorija 27.25 Din, IV. kategorija A23 Din, B pa 18.50 Din.
Zdaj veljavne premijske in akordne agrade se znižajo za 3 odstotke, S 1. septembrom 1934 se določa za delavce, ki so bili dozdaj upravičeni sprejemati deputatni premog, noav količina 6 ton letno, oziroma pri onih delavcih, ki so prejemali dozdaj polovico deputatnega premoga .količina tri tone. TPD odstopa od
svoje zahteve po dekategorizaciji kopačev te rostane točka 3 dosedanjega protokola od 27. julija 1931 dalje v veljavi.
Ta dogovor se smatra, kot da se protokol kolektivne pogodbe od 27. junija 1931 podaljša in ga bodo delavski zastopnik, ki so pogajanjem prisostvovali, podpisali, če dobijo potrebna pooblastila, To se bo zgodilo do 15. avgusta 1934.
Zastopniki rudarskega delavstva so tudi pri teh pogajanjih z vso svojo zgovornostjo in opirajoč se na oblastno ugotovljene podatke o neizmerni bedi v revirjih skušali odbiti napad TPD na mezde rudarskega proletariata, ki že davno več ne dosegajo eksistenčnega minimuma.
Trboveljska premogokopna družba je prvotno vztrajala na stališču vsaj 6-procentnega znižanja mezd in dekategorizaciji kopačev.
Še-le ko so njeni zastopniki uvideli ogromen odpor, na katerega so naleteli, so izjavili, da se zadovoljijo s 3-odstotnim odtegljajem v smislu zgoraj citiranega protokola.
Ker pa so rudarski zastopniki izjavili, da niti tega ne morejo sprejeti, so zastopniki TPD dali protiizjavo:
TPD je eventuelno tudi pripravljena opustiti vsakršno znižanje mezd, v tem slučaju pa si pridržuje proste roke, da bo odpustila par sto rudar-
jev, kateri so ji odveč in katere bo sama izbrala.
Zavedajoč se svoje velike odgovornosti, so zastopniki rudarskega delavstva izjavili, da bodo na končno formulirane zahteve lahko dali odgovor še-le tedaj, kadar in
če jim bodo rudarji dali mandat!
Že v naprej pa so povedali, da smatrajo nastop TPD kot pritisk, ki ga vrši gospodarsko močnejši delodajalec nad socialno šibkejšimi in slabo zaščitenimi rudarji-
Rudarski delegati so se vrnili v revirje, da poročajo delavstvu.
Odločitev je sedaj na rudarjih samih.
Kar bodo sklenili, to se bo zgodi-
lo.	Svobodna strokovna organizacija rudarjev se zaveda resnosti položaja in želi, da se tega zaveda ne samo sleherni rudar, ampak predvsem tudi vsi tisti, ki bi morda radi v kalnem ribarili, odgovornost za to pa naložili na hrbet drugim, če le mogoče svobodni strokovni organizaciji.
Rudarji naj v teh resnih časih varujejo svojo enotnost, naj dobro premislilo in pretehtajo vse, za karkoli se bodo odločili in naj ne pozabijo resničnosti izreka:
Kolikor moči, toliko pravic!
Ob 20 letnici izbruha svetovne vojne
Dvajset let po izbruhu najstrašnejše vojne, kar jih je človeštvo doživelo, stoji svet pred novim prepadom;. V mrzlici gospodarske krize -so v svetovni vojni poraženi narodi srednje Evrope ponovno puistili priti ha oblast tiste sile, ki so v svoji zločinski nameri ali vsaj s svojo zločinsko malobrižnostjo prižgale svetovni požar.
Spomnite se!
Na treh evropskih cesarstvih iz leta 1914 leži ogromna odgovornost za vojno krvoprelitje. Imperialistič-a nasprotstva so pripravila tla: tek-
nVx-!'° (*<i)r°ževanjc je pospešilo odločitev V tem; trenutku je kronski svet na Dunaju v svoji nepojmljivi zaslepljenosti sklenil uporabiti sarajevski atentat kot pretvezo za udar. Hohenzolerski cesar je podpihoval Avstrijo, ruski car pa je z odreditvijo mobilizacije preprečil vsak poizkus pametnega pomn jenja. Tako je pričela svetovna vojna, izzvana od treh cesarstev, poostrena vsled delovanja imperialističnih sil v vseh deželah in svet je padel v brezdno štiri leta trajajoče človeške morije.
Še vedno žive stotisoči vojnih pohabljencev. milijoni vdov in sirot, ki jih je vojna oropala rediteljev; še vedno se zvija svetovno gospodarstvo v krčih strašne krize, katero ic v prvi vrsti in neposredno zakrivila vojna z vsemi svojimi posledicami in vendar zopet dvigajo taiste sile zmagoslavno svojo glavo, ki nosijo težko odgovornost za svetovno vojno. Sicer je ruska revolucija obenem z odpravo carizma zlomila tudi fevdalne in meščanske sile. ki so leta 1914 težile na vojno. Toda v Nemčiji vladata krvava diktatura kljukastc-
Delavci in delavke vseh dežel!
ga križa, polna maščevalnega duha in monopolni kapitalizem, gnan po svojem neutešljivem pohlepu; po novih trgih in novem dobičku; v Avstriji in Ogrski vlada fevdalna monarhistična reakcija, v Italiji plena željni fašizem, ki je pred nekaj dnevi, ob izbruhu nacionalno socialističnega pu-ča v Avstriji, bil' pripravljen, da izzove novo vojno. Stari vojni hujskači v Evropi so zopet vstali in so našli v fašizmu zaveznika, ki naj jim pomaga, zopet v sedlo.
Še več: Onstran mej Evrope tli novo vojno ognjišče. Japonski imperializem je prešel v ofenzivo, osvojil je tri severne kitajske province, jih združil v marionetno državo, podre-jujoč jo svojemu gospodstvui in se pripravlja, stalno izzivajoč, da napade Sovjetsko Rusijo. Imperialistične sile v Nemčiji in Poljski čakajo na ta trenutek, da bi tudi same začele osvajalno vojno piroti Sovjetski Rusiji.
Samo najostrejši boj proti imperialističnim in fašističnimi silam lahko reši Evropo in ves svet pred novo vojno. Ako se masami delovnega ljudstva ne posreči vzeti fašizmu oblasti, preden bo le-ta znova zapalil Evropo, potem je Evropa zapisana poginu v plamenih novega pokolja. Akto se socializmu ne posreči potlačiti imperialističnih sil, potem; je svetovna vojna neizogibna.
Na ta način postane boj za mir in socializem, za politično samoodločbo delovnih mas in socialno svobodo eno in isto. Od njegovega izida je odvisna usoda človeštva.
Delavci in delavke vseh dežel!
Socialistična delavska internacionala vas kliče, bodite čuječi in popol-
noma pripravljeni na boj za mir.
Spoznali ste in morate spoznati, za kaj gre. Baš zadnje dni, ko je ponovno grozila izbruhniti vojna vihra na Dunaju, smo lahko spoznali ogromno nevarnost, ki preti.
Nikoli več se ne sme zlomiti Internacionala, kot leta 1914., jrod pritiskom poplave nacionalističnih strasti in naj se že skrivajo pod kakršnimkoli plaščem.
Nikoli več ne sme proletarijat verjeti vojnim parolam kapitalističnih sil, da je »ta vojna poslednja« in da ii bo sledila doba pravičnosti, dobrobiti in miru,
lz nove vojne, če bi kljub temu začela, bo z nezlomljivo silo izbruhnila revolucija proti fašističnim vojnim hujskačem in njihovimi imperia-Iističnimi na 1 ogodajalcem.
Vojna vojni!
I'o pomeni nič več in nič manj, boj fašizmu brez usmiljenja, požrtvovalni) delo za uresničenje socializma.
Živela Internacionala!
Bruselj, dne 4. avgusta 1934.
Ožji Izvrševala! odbor Socialistične delavske internacionale.
V	Avstriji obešajo dalje.
MaSCevanje klero-faSistov
Avstrijska sodišča delujejo s polno paro. Na Dunaju se vrši proces proti 9 stražnikom, ki so se dne 25. julija udeležili hitlerjevskega puča. Vsi so obtoženi veleizdaje in bodo bržčas obsojeni na smrt. Rabelj ima torej v deželi klerofašizma obilo posla.
Trboveljska dru2ba in rudarji
Rudarji stradajo — TPD pa kupici dobičke
Nekaj let zadrgaje Trboveljska premogokopna družba pasove svojim rudarjem. Godi se to tako, da zbuja opravičeno nejevoljo celo v javnosti. Družba tarna in tarna, da pada konzum in da se obratni stroški večajo. Delničarji družbe utegnejo že v par letih priti v Jugoslavijo in
z malho na hrbtu prosjačiti kruha od hiše do hiše.
Tak občutek dobi, kdor posluša siromake delničarje, oziroma nje zastopnike.
Bajka pa skoraj ni verjetna, ker govore številke drugače.
Po našem mnenju je družba
valorizirala svoje delnice vsaj
pet- do šestkrat, investirala
je v tehniške svrhe najmanj 150 milijonov dinarjev
ter sedaj v krizi amortizira te investicije z milijonskimi zneski. Po naši domnevi je amortizacija določena največ šest do deset, kar porabi velikanski del čistega dobička. Lani je bila pri družbi kriza, odpisi so znašali 16 milijonov, letos je kriza »obupna«, je pa družba
odpisala od investicij 18 milijonov.
Ta politika ima za družbo veliko prednost. Največji del dobička se odpiše na račun investicij, ki so povečale vrednost rudnika, da se pa doseže čimvečji dobiček in odpis,
se do skrajnosti izkorišča delavstvo.
Trboveljska družba je imela več let dobro konjunkturo in si je v tem času ustvarila ogromne rezerve, predvsem v investicijah. Sedaj, ko je kriza, ko se je družba tehnično izpopolnila, pa noče prinašati prav nobenih žrtev, marveč nalaga vse žrtve delavstvu.
To je najslabša morala kapitalizma, ki jo opazujemo po vsem kapitalističnem svetu. Zato je bebec, ki misli, da bo kapitalizem izpreobmll socialno pravičost.
Vzhodni pakt se utrjuje
Estonski in Lctonski jc sedaj sledila še Litva, ki je s Sovjetska Rusijo podpisala vzhodnoevropski varnostni pakt.
Pokolj Zidov
V	Alžeriji so izbruhnile hude sovražnosti med Arabci in Židi. V Con-stantini so Arabci napadli židovski del mesta, razbili in oplenili trgovine, mnogo oseb so pobili, 200 pa ranili. Francoske kolonijalne oblasti imajo polne roke posle, da nemire uduše.
Nemiki poslanik v Rimu
bo, kakor poročajo časopisi, odpoklican, ker je zapleten v Rintelenov puč. Namesto dosedanjega poslanika Rasslova, namerava Hitler imenovati za poslanika v Rimu sedanjega nemškega zunanjega ministra barona Neuratha?
Nemški fašisti bodo torej popolnoma pustili na cedilu svoje avstrijske bratce.
Ni še dovoli rudarskega trpljenja?
Nič več poslabšanja!
Rudarji so opravičeni do boja za socialno eksistenco.
V spominu so nam še dogodki v drugi polovici meseca julija. Rudarsko delavstvo je seglo po najobupnej-šem orožju za svoje pravice s tem, da je pričelo gladovno stavko. Kruto orožje je to, ki prizadene aktivno delavca in njega svojce, moralno pa kapitaliste in vso javnost. Materijalna škoda kapitalista je le trenutna ter se je boje bolj zaradi svojega moralnega ugleda, kakor iz materijalnih razlogov. Vsaj za velikega kapitalista velja to v polni meri.
Takrat je poseglo vmes ministrstvo za šume in rude. Na njega zahtevo se je vršila prva konferenca dne 30. julija t. 1. Na konferenci pa ni prišlo do nobenega zaključka, ker delavski zaupniki niso imeli nikakršnih pooblastil, da bi se pogajali z družbo v smislu pristanka na redukcijo plač in osobja. Trboveljska družba je namreč zahtevala znižanje plač in redukcijo delavstva, dasi rudarsko delavstvo, kolikor je zaposlenega, že skoraj ne zasluži več za slan krop ob le delni zaposlitvi. Nadaljnje redukcije plač in razne preuvrstitve v nižje mezde bi bile naravnost atentat na rudarsko delavstvo.
Konferenca dne 30. julija t. 1. ni mogla ničesar zaključiti in je tudi ministrstvo pristalo na to, da se pogajanja odgode za osem dni, ker je u-videlo, da je zahteva delavskih zaupnikov, da se prej posvetujejo na svobodnih konferencah z rudarskim delavstvo o predlogih Trboveljske družbe, opravičena.
Ni je bolj naravne zahteve. Če Trboveljska družba nemoteno stav-lja svoje socialno krute zahteve, ki po našem mnenju niso niti opravičene, potem mora imeti tudi delavstvo pravico, da k predlogom delodajalca zavzame svoje stališče na svojih svobodnih konferencah, ker gre za zadevo vseh rudarjev.
V ta namen so zaupniki rudarjev prijavili rudarske shode. Oblast je prvotno vzela prijavo shodov na znanje, toda te shode 24 ur pred vr-šitvijo zopet prepovedala.
S tem so prišli rudarski zaupniki v neprijeten položaj, da se z delavstvom niso mogli posvetovati o predlogih Trboveljske družbe, dasi se ima nova konferenca vršiti že v par dneh. V tej neprijetni situaciji je akcijski odbor sklical v nedeljo, dne 5. t. m. konferenco rudarjev, da se posvetuje o nastalem položaju. V tem pa je že zopet prišlo poročilo od oblasti, da se pogajanja ne vrše dne 7. julija, marveč se odlože za osem dni. Zaupniška konfereca zopet ni mogla sklepati ič pozitivnega. Tu so zaupniki podali primerna pojasnila ter sklenili, da intervenirajo pri oblasti glede nadaljih ukrepov, kjer
so dobili pojasnila, da se bodo nadaljnji ukrepi sporočili pismeno.
Toda že v pondeljek, torej drugi dan po zaupniški konferenci akcijskega odbora, je oblast preklicala odgoditev pogajanj ter sporočila, da se pogajanja le vrše na provotno določeni dan, to je dne 7. t. m. Temu obvestilu se delavski zaupniki niso mogli odzvati, ker so smatrali, da more biti merodajen le drugi rok, ker se je rudarjem do takrat na neutemeljen način onemogočilo posvetovanje o predlogih Trbovljske družbe in sklepanje o svojih lastnih predlogih.
Rudarski zaupniki so naprosili delavstko zbornico v Ljubljani, da poda na nenadoma sklicani konferenci v Ljubljani tozadevno izjavo. Ta konferenca zaradi odsotnosti delavskih zaupnikov ni bila sklepčna in se je morala odgoditi.
Na tej konferenci je zastopnih ministrstva za šume in rude prav kategorično zahteval, da se morajo pogajanja nemudoma nadaljevati in zaključiti. Po nalogu delavske zbornice je nje član s. Golmajer nato pri po-sebem razgovoru pojasil stališče mi-istra glede spora med rudarji in Trboveljsko družbo. Seveda je tudi najiskrenejša želja rudarjev, da se spor poravna, želi pa opravičeno, da se mu dovoli zavzeti na svobodnih razgovorih stališče k predlogom družbe Zato so zaupniki pristali na to, da se pogajanja v Ljubljani dne 8 t. m. nadaljujejo, se teh pogajanj udeleže, vendar pa ne morejo pristati na nikakršna poslabšanja sedanjega stanja, preden je delavstvo za to pooblasti.
Tudi po našem mnenju je funda-mentalna državljanska pravica rudarjev, da se jim dovoli čas in prilika ,da se o tako važnem vprašanju, ki se tiče njih socialne eksistence, svobodno posvetujejo in sklepajo o njem.
Te pravice bi rudarjem pač ne smel nihče niti otežkočati, kaj šele kršiti.	_________________
V	čast Dollfussu bodo Avstrijci sezidali vrhu Hohc Wand v gorah Schneeberga spominsko cerkev. Temeljni kamen je posvetil sam dunajski škof Innitzer. Tudi bivši kancler dr. Seipel ima že svojo spominsko Cerkev. Zelo pa dvomimo, da bi jo tudi prvemu avstrijskemu! kanclerju dr. Rennerju sezidali. On bo imel lepši spomenik v srcih svobodoljubnih Avstrijcev.
Ali sl le poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Dr. Schacht — gospodarski diktator
Gospodarski polom Nemčije neizbežen.
Katastrofa, ki preti nemškemu gospodarstvu, dobiva vedno vidnejše oblike. Režim je v silnih skrbeh, kako bi preprečil gospodarski polom, ki je brez najetja večjega inozemskega posojila neizbežen. Hitler je imenoval dosedanjega guvernerja državine banke dr. Schachta za gospodarskega ministra in mu podelil široka pooblastila, tako, da se položaj Nemčije nahaja danes prav za prav v rokah dr.
Schachta. Že več časa se vodijo pogajanja med Nemčijo, Ameriko in Anglijo za posojilo, ki bi naj rešilo nemško gospodarstvo, vendar so pa za Nemčijo izgledi slabi, ker so Anglija in tudi Zedinjene države rezervirane.
Gospodarskemu polomu se bliža fašistična Italija, sledila pa ji bo tudi fašistična Nemčija.
Koroški Slovenci in njih usoda
Slovenci so bili že od nekdaj — menda zaradi take vzgoje, pri kateri ni katoliška cerkev ali pa vsaj njena duhovščina brez velike zasluge — nad vse konzervativen narod in s tem tudi vsakokratnemu režimu zelo pokorni in lojalni. To ne velja samo za Slovence v okvirju stare Kranjske in Štajerske, — spomnimo se samo na konservativnost in nekako klečeplazno lojalnost napram1 zatirajočemu habsburškemu: režimu— ampak morda v še večji meri za koroške Slovence. Petnajst let že nimajo nikakih kulturnih pravic, vedno manj jih je — kolikor bolj konservativen in katoliški režim- je, toliko bolj ginejo — vendar ti Slovenci kar naprej kažejo lojalnost do režima, ki jih tlači in zatira. Zakaj tako? Mar zato, da bi z lojalnostjo kaj pridobili, mar zato, da bi se s ponižnostjo gospodujočimi prikupili — kdo ve? Najbrž pa zaradi vzgoje v lojalnosti do režima: če te kdo tlači, misli na pokornost in še bolj skloni glavo, da bo lažje nadaljeval svoje delo. Če te kdo biča, nastavi se mu, saj je tvoj gospod in ti
— hlapec. In tako so bili koroški Slovenci lojalni do katoliškega Dollfussa ob velikih zgodovinskih februarskih dnevih — zahvala je pa bila kljub iz katoliške ustave izvirajočim božjim pravicam, ki so vsakemu narodu nedotakljive: ukinitev še onih redkih svoboščin, ki so jih imeli dotlej. In lojalni so bili tudi ob julijskem puntu. »Kaj bo zdaj?« vprašuje v uvodniku »Slovenec«. Najbrž isto kakor je bilo doslej. Režim, ki je spremenil samo- osebe, ne pa bistva, bo zatiral naprej, Slovenci bodo pa še nadalje priklanjali hrbte in klonili .glave, pripravljajoč se na nove udarce. Lojalni bodo pa le — in to bo za pozemsko srečo dovolj — vse drugo pa prinese
— usoda. Hlapec ostane pa hlapec, kakorkoli ga obračaš!
V	Italiji so bile te dsni zaključene pomorske vaje, pri katerih je sodelovalo okrog 50 ladij vojne mornarice. Fašistična Italija je torej zelo miroljubna država!
Jugoslavija in Nemčija
V	pariškem listu »Journal de De-bats« piše Albert Mousset o tem vprašanju med drugim1 tole: »... Jugoslavijo veže s Francijo in njenimi ostalimi zavezniki toplo prijateljstvo in z mjimi trdno vztraja na mirovnih dogovorih, ki so ji prinesli neodvisnost, svobodo in ujedinjenje. Iz teh razlogov ne more želeti, da bi ji bila Nemčija neposredna soseda in da bi na ta način slovensko manjšino na Koroškem izročila še večjemu zatiranju kakor ga ta trpi danes. Jugoslavija si želi dobrih odnošajev z Nemčijo, do prijateljstva je radi slovanstvu sovražnega pangermanizma Rosenberga in Hugenberga še daleč ...«
Doma in po svetu
Spomini na vojne začetke. Vse mogoče spomine na začetek vojne priobčuje »Slovenec«, samo na nekaj pozablja. Kakor je svoj čas objavljal svoje članke in poročila pred 50 leti, tako bi bilo pametno, ko bi objavil tudi zdaj svoje uvodnike, svoja poročila, svoje navduševalne članke in svoje pesmi, ki jih je objavljal pred 20 leti, da bi se malo spomnil na one srečne čase črnožoltih dni. Naj le pogumno prične, saj kdor je krščansko pošten, temu se preteklosti ni treba sramovati. Tedaj bi videli tudi, kakšno je bilo svoj čas mnenje o ook. cesarju Francu Jožefu — če je bil res samo oni, »čigar ime je kakor strahotna senca prekrila svetovna vojna« ...
Krščanska pravica. »Slovenec« poroča z debelimi črkami:	»Hitler-
jevci so napravili punt, aretirani pa so socialisti. Aretiran je bil dr. Ren-ner, poleg njega 2000 bivših marksistov, od katerih je bilo že 400 odvedenih v koncentracijsko taborišče v Wollersdorfu.« Kaj ni to lepo: vrana je naskočila vrano — potem je pa zmagovita vrana kaznovala za napad tretjega nedolžnega soseda, da je lahko dala svoji jezi pravo zadoščenje?! Bo že tako, saj tudi v državi ,z ustavo, zgrajeno tia načelih krščanskega državo- in družboslovja’ vrana vrani oči ne izkljuje. Kljub
Tone Maček:
92
Hu*n&ecQec
Pred oltarjem se je strnila skupina žensk, ki je začela peti s plahimi in zategnjenimi glasovi. Nekatere so se pri tem posluževale pesmaric, iz katerih so čitale tekst. Plamenčki svečic, ki so jih držale v rokah, so pod sunki njihove sape nemirno trepetali.
Plešast, postaven, a gladko obrit možiček, najbrže vodja kake romarske skupine, je sredi Cerkve naglas začel moliti rožni venec. Skupina, ki mu je odgovarjala, se jc pa vedno bolj tajala, nekateri so se na tihem izmuznili i^ cerkve, ostali pa so drug za drugim počeli dremati. Tudi spovednice so se že izpraznile, samo v eni je še neumorno poslušal razne pregrehe in dajal odvezo trenutno skesanim grešnikom mlad kaplan, do katerega so zlasti ženske imele veliko zaupanje.
Janez jc hudomušno dregnil
Meto:
»Ali se greš še ti spovedat?« ji jc
zašepetal.
»Česa neki. Nimam težjih grehov kakor ti. Se bom pa raje tebi spovedala. Mi boš dal odvezo?«
»Prav rad. Ampak za to morava iti kam drugam1.«
»Pa pojdiva,« jc ravnotako tiho odgovorila.
Izginila sta iz cerkve, da France, ki je poslušal petje romaric, tega niti opazil ni. Šele ko so ga od dolgega stanja začele boleti noge in so mu med enolično ponavljajočim, se petjem in med monotonim mrmranjem molitve, ki ga je obkroževalo, začele padati veke na utrujene oči, se je ozrl in videl, da je ostal sam!.
Cerkev je nudila sedaj povsem iz-premenjeno sliko. Njena spoštovanje vzbujajoča mističnost je kar nekam izginila in se umaknila čisto navadni človeški vsakdanjosti. Zdelo se mu je kakor veliko ljudsko, ne posebno čedno prenočišče. Ljudje so ležali vseprek po tleh, drug poteg drugega, pa tudi drug preko drugega, kakor da bi bil od daleč nametal po prostoru bukovih polen. Zenske so zavihale gornja krila da se jim niso umazala in so legla nanje. Videle so se v nogavice oblečene, pa tudi gole noge prav do kolen. Pod glave so si dejali svoje cule in Cekre. iz katerih je zdaj pa zdaj kaka roka potegnila zalogaj in ga tiho žvečila. V kotu pod prižnico je slatinska steklenica diskretno romala iz rok v roke in slišalo se je
zamolklo grgranje pijočih. Ostali svet je spal, tu ravno zleknjen, tam zvit v klopčič kakor pes v rešetu, tu dvojica tesno objeta, tam s hrbti drug proti drugemlu. Iz temnih kotov se je slišalo skrivnostno šušljanje in tudi pritajen smeh. V klopeh sedeči so tudi pospali in položiti svoja čela na roke, prekrižane na klopi. Zdaj pa zdaj se je kakšen sunkoma premaknil, da je izsušena klop rezko zaškripala. Polagoma je tudi petje in molitev utihnila. Slišalo se je le še težko dihanje, tiho stokanje in diskretno šepetanje, vse skupaj združeno v nedoločen šum, kakor šum krdela ščurkov, če jih ponoči na kakem umazanem ognjišču z lučjo presenetiš in se razbeže po kotih. Zrak v cerkvi je postajal neznosen od izparevanj vseh teh zdelanih in slabo čiščenih teles, oster duh potnih nog, zapitih želodcev in še kaj drugega jc polnilo za-duhlo cerkev, da je bilo zdravemu in nevajenemu človekui nemogoče obstati.
Francetu je postajalo kar slabo in obrnil se je proti vratom. Ali da bi mogel priti od sredine cerkve do izhoda, ne da bi komu stopil na glavo, bi moral biti pravi cirkuški ekvili-brist. Po tleh so ležala izprožena telesa, noge in roke vsevprek. Neka
ženska je v spanju obupno zastokala, ko ji jc stopil na nogo, ki je v temi ni videl in enkrat jc malo manjkalo, da se ni prekucnil po tleh, ker se je zamotal z nogo v nek predpasnik. Končno je le dosegel vrata in planu ven, boječ se, da ne bi ga poprej popadla omedlevica. Zunaj je olajšan globoko srknil vase svežega višinskega zraka. Streslo ga je, ker je nenadoma prišel iz toplega na mrzel zrak. A zaklel se je, naj bo zunaj noč še tako hladna, nazaj v cerkev se ne vrne več.
Hladna svežina ga je hitro zbrih-tala. A kje sta Janez in Meta, je pomislil. Šel ju je iskat. Okrog cerkve se je stiskalo k zidu in dremalo vse polno romarjev, tesno prižetih drug k drugemu, da bi jim bilo topleje. I o-vsod. kjer je bila kaka jamica ali ka-meriit greben, ki je nudil le malo zatišja pred vetromi so ležali ali sedeli ljudje, moški tesno zapeti v svoje suknjiče, ženske zavite v svoje vrhnje rute, če so jih imele seboj, ali pa so si gornja krila zavihale čez glavo, da so jih varovala pred ostro sapo.
(Nadaljevanje sledi)
za Cankarjevo dru* žbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. =====
„Sic transit gloria mundi“
(tako mine slava tega sveta).
(Še zadnjo zvezdo so mu odtrgali . . .)
vsemu bi pa bilo poleg katoliških družboslovnih knjig izdati še praktična navodila k izvajanju iz avstrijskih skušenj. Morda bodo »Slovenčevi« protektorji iz lastnega lista nabrali primerne slučaje in izvedli to hvaležno nalogo.
Sokolski zlet v Zagrebu se je v nedeljo, 5. avg. razvil v veliko slovansko manifestacijo. Računajo, da je prišlo 23.000 sokolov in sokolic iz cele Jugoslavije kakor tudi iz Čeho-slovaške in deloma Poljske skupaj. Prvič v povojni dobi so tudi bolgarski »Junaki« sodelovali v sokolski manifestaciji, kar je značilno za ozdravljenje in izboljšanje medsebojnih odnošajev med južnimi Slovani, ki jih je svetovna vojna tako žalostno razdružila. Po velikem^ obhodu, v katerem! je mrgolelo živih barv in pestrih narodnih noš, je nastopilo v stadionu s prostimi vajami 5000 sokolov in 3000 sokolic kakor tudi vojaški oddelki. Vajam je prisostvovalo 60.000 gledalcev. V ta namen je zagrebška mestna občina dala zgraditi velik modern stadion ob Maksimirski cesti, na katerega lesenih tribunah se lahko zmesti 60 tisoč gledalcev. Ta stadion se namerava obdržati kot stalno napravo in se bodo lesene tribune postopoma zamenjale z betonskimi. Ob tej priliki smo se z veseljem spominjali veličastneje in za delavstvo pomembneje telesno vzgojne revije, ki smo ji bili priča nedavno v dneh velike delavske olimpijade v Pragi.
Hindenburga so položili k večnemu počitku v velikem nacijonalnem spomeniku v Tannenbergu. Iz Neu-decka je pogrebni sprevod krenil v noči od 6. na 7. avg. točno opolnoči in v Tannenberg je prispel ob 6. uri zjutraj. Krsto je vozilo šest vrancev.
V	sprevodu je poleg godbe bilo polk pehote, polk mornarice, dva bataljona artilerije in dva eskadrona konjiče. Poseben oddelek je nosil 52 zastav onih polkov, ki so se pod Hindenburgom borili v svetovni vojni. Poseben tovorni vlak je vozil vence. Ob vsej 102 kilometra dolgi poti je vojaštvo z gorečimi bakljami tvorilo špalir. Za sprevodom je šlo 200.000 civilnega prebivalstva. Pogreb je bil popolnoma v znamenju vojniškega heroizma. Vse države so izrazile Nemčiji ob tej priliki svoje sožalje. Še celo v Moskvi se je v tamošnji evangeljski cerkvi vršila žalna komemoracija v navzočnosti diplomatskega zbora.
Sovjetska letala v Parizu. V Pariz so dospela tri velika sovjetska letala s sovjetsko delegacijo, pod vodstvom šefa ruskega letalstva, Un-schlichta, da vrnejo lanskoletni obisk francoskega letalskega ministra v Moskvi. V Parizu so jim priredili svečan sprejem._____________________
Ali je Kitajska Se samostojna država ?
Vdova velikega kitajskega prosve-titelja in organizatorja, gospa Sun-jatscnova, je izdala na Kitajsko javnost proglas, s katerimi najavlja ustanovitev velike stranke, ki se bo borila za socijalni preporod Kitajske in bo vodila ostro borbo proti inspiracijam in osvajalni politiki Japonske in vršila bojkot japonskega uvoza. Japonska vlada je takoj, ko je za to zaznala, poslala kitajski vladi odločno noto, v kateri zahteva, da novo stranko brezpogojno prepove. Poslej bo torej Kitajska smela imeti samo take stranke, ki bodo Japoncem pogodu.
Liubljana
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani bo priredila v nedeljo, dne 12. avg. 1934 ob 4. uri popoldne veliko vrtno veselico s koncertom in plesom ter drugimi zabavami na vrtu in v dvorani,gostilne »Pri Levu« na Gosposvetski cesti. Igrala bo lastna polnoštevilna godba koncertne in plesne komade. Poskrbljeno bo za dobro jed in pijačo. Vstopnina za osebo Din 3.—. Pridite vsi, ki ljubite .godbo in zabavo! Na svidenje! —
»Zarja«.
Resničnost naslovnega latinskega reka je moral prošlo nedeljo občutiti bivši voditelj nacional. železničarjev R. Tumpej. Ta dan je namreč v Narodnem* domu imela »Zveza Maistrovih borcev« svoj redni občni zbor z volitvami. Četudi je bil stari odbor izvoljen s vzklikom, je pri prečitanju imena gospoda Rudolfa Tumpeja nastal v nabito zasedeni dvorani spontan, naravnost oglušujoč odpor. Zamanj sta v burni debati poskušala dVa gospoda zagovarjati g. Tumpeja, češ da v odboru »Zveze Maistrovih borcev« ni ničesar slabega napravil. Vsakemu poskusu zagovora te ponovne kandidature ie sledil neverjetno buren protest, čigar uspeh je bil ta, da so g. Rudolfa Tumpeja morali črtati s kandidatne liste ter na njegovo mesto imenovati drugega.
O tem zanimivem incidentu ni prišla v
javnost niti vrstica, četudi je bil za »poročevalca« meščanskih listov delegiran gospod Slavko Reja.
Gospod Rudolf Tumpej, ki se osebno sicer ni udeležil občnega zbora (ker je bil o rezultatih dveh burnih predkonferenc za ta občni zbor informiran), pa je bil deležen nič kaj laskavih komplimentov. Večina članov »Zveze Maistrovih borcev« sploh ne ve, kako je ta vsestranski voditelj« prišel v prvi odbor. Najhujši odpor pa je doživel od strani članov, ki so železničarji. Tako je iz cenita svoje voditeljske slave zdrknil po izgubi poslednje šarže v noč minljivosti v spremstvu gromkega poslednjega klica vseh, ki so izpregledali:
»Ta nas več vodil ne bo!
—C.
V	ogledalu
Očiščena demokracija in »Slovenec«. Da
smo marksisti »Slovencu« trn v peti, je znano vsakomur. Toda — da se nas kljub vsemu precej boji in da nas često tudi respek-tira, pa morda ne bo znano vsem. Pa je že tako. Že zdaj kaže »Slovenec« spet nov rešpekt pred angleško Delavsko stranko, ki se pripravlja pri prihodnjih volitvah na veliko zmago. Že jo začenja hvaliti in opisovati njene vrline itd., da bo morda kdaj lahko jezuitski dejal: »saj sem te tudi jaz hvalil«, in da njegovi bravci ob zmagi ne bodo preveč razočarani. Zdaj samo še hvali — nekako nevtralno — vendar se boji omeniti kaj o značaju te stranke. Pričakujemo pa čimprej novega »londonskega« dopisa, kjer bo »Sl.« poročal, da angleška Delavska stranka ni ortodoksno marksistična, nego bolj nedolžna in da se nje ni treba toliko bati kakor drugih. Samo bojimo se, da je vse to prepozno kakor tudi odveč —■ saj je tudi jagnje menilo, da bo preoblečeno v volčjo kožo, rešeno pred volkom, pa ga je volk kljub vsemu pohrustal.
Za ogledalom. Vaš ogledalar se je zadnjič jezil nad poročili »Slovenca« o Dollfus-sovem pogrebu, pri katerem je tudi Innitzer govoril zelo pohvalno o pokojniku kot o državniku, ki je pokazal praktično uveljavljanje katoliških načel. Jeza Vašega ogledalar-ja je neupravičena, kar semi mu tudi povedal in mi je dal prav. Meni, ki sem si dobil žurnalistične lavorike, ko semi prebival med Črnofašistanci v Limoni, je razlikovanje med resnico in natolcevanjem prav domače in zato moram vzeti »Slovenca« v zaščito. Vaš ogledalar je namreč prezrl, da je Dollfuss z naslado prisostvoval obredom katoliške cerkve in javnimi mašam, da se je dal — ali v monduri s fedri ali v fraku, to je vseeno — slikati v klečečem stanju, da je stalno nosil škapulir, da je izpolnjeval post v petkih in tudi drugače v zakonu, ako je bilo tako predpisano, da je z navdušenjem uveljavil konkordat, da je pokrščanil vso avstrijsko šolo in razpoganil tudi sredstva za nabavo šolskih kpjig, da je pokončal bogo-tajsko prakso dunajskega magistrata pod krutim režimom rdečega župana Seitza (ob katerega odstavitvi se je krščanski Dunaj kljub socijalnim zaslugam, ki so pa bile popolnoma poganske: pobožno oddahnil), prakso, da so se katoliškim; odpadnikom dajale dispenze za sklenitev civilnega konkubinah; vse to ogledalarju še vedno ni zadoščalo, da bi v njegovih očeh veljal Dollfuss kot čistokrven katolik s praktičnimi uveljavljanjem, krščanskih načel. Toda predočil semi mu, da ga kaže celo slika, kako spoštljivo se .razgo-varja z g. Sibillio, in da piše rimski opazovalec z vso gotovostjo, da je imel Dollfuss ob smrtni uri katoliške vizije; ko sem mu pojasnil, da je za presojo praktičnega uveljavljenja katoliških načel v prvi vrsti odločilna zvestoba in poslušnost napram katoliški CERKVI, se je tudi Vaš ogledalar uklonil in pripoznal, da se je v svoji graji prenaglil in da je bil Dollfuss kot človek v resnici praktičen katolik. Pripoznal je tudi, da Cerkve ne briga ne po tem, kar je na njej človeškega, še manj po tem, kar je na njej božjega, kakšna so bila dela Dollfussa kot državnika. Pripoznal je končno, da se njegovim omejenim in posvetnimi možganom ne da spoznati, da je bil Dollfuss kot državnik tudi praktičen katolik, toda vsled tega, ker je bil to kot človek in ker Cerkve njegovo državniško delo ne briga. Tako spoznanje, da je namreč prihranjeno le praktičnim katolikom samim, ker imajo potrebno milost. Med njimi jaz. Hadži Pavliha.
Hrastnik
Križi in težave hrastniškega delavstva.
Tudi v naši dolini divja boj med delom in kapitalom. Morda celo ostrejši kot drugod. Kapitalizem je nenasiten. H koritu, iz katerega žre, ne pusti nikogar drugega, pa četudi bi se dotičnik rad samo vsak dan sproti pošteno najedel. V živalskem, svetu skoro ne najdemo primere za tako požrešnost, kakor jo kažejo kapitalisti vseh dežel in vseh narodov. Posledice kapitalistične požrešnosti so strašne. Onemoglost in izčrpanost rodi tuberkulozo. Boj proti tuberkulozi začenja z omejevanjem kapitalističnega pohlepa po dobičku. Pravico do življenja ima vsak, kdor dela in postane s tem koristen član človeške družbe. Vsak pa sme imeti le toliko, kolikor v resnici potrebuje. Vsak naj živi od dela svojih rok in svojega uma, ne pa od izkoriščanja sočloveka. Požrešnost kapitalizma je povzročila krizo gospodarstva. Ladja je dobila luknjo. Zaman črpajo gospodarski veleumi vodo iz ladje, ne da bi zadelali odprtino, ki je v ladji nastala in ki postaja z dneva v dan večja in večja. Zaman je vsak napor, ako ne odstranimo saboterjev, ki delo za rešitev krize onemogočajo. Treba je korenito trebiti. Delavec, ki pokvari stroj, ve, da bo kaznovan, kapitalist, ki z izžemanjem delovne sile pokvari delavčevo zdravje, izčrpa njegove moči, postane bogat in slaven mož. Človek, ki iz potrebe ukrade kos kruha ali kaj ,drugega, mora stopiti pred sodnika, kapitalist, ki trga delavcu zaslužek in s tem odvzema delavcu in njegovi družini kruh, pa nima bojazni, da bi se moral kakorkoli radi tega zagovarjati. V tem tiči krivica današnjega družabnega reda, kakor jo vidi in občuti preprosti delavec.
*
V	naši kemični tovarni obstoja pokojninski sklad podpornega društva. L. 1928, je občni zbor na novo določil višino rgpt. Toda prišla so leta krize. Tovarna ie sprejemala nove delavce samo v začasno delo. Taki delavci niso plačevali v pokojninski sklad in posledice niso izostale. Število upokojencev je raslo, število članov podporne-
Maribor
Smrtna kosa. V torek, dne 7. avgusta t. 1. je preminula v tukajšnji splošni bolnici po dolgotrajni bolezni 26 letna tekstilna delavka sodružica Beti Sorko. Pokojnica je bila dolgo vrsto let vneta članica delavskega turističnega društva »Prijatelj Prirode« in »Svobode«, kjer se je pridno udejstvovala.
V	četrtek so sodružice in sodrugi spremili Beti k večnemu počitku. Številni udeleženci, venci in šopki cvetja, ki so zagrnili gomilo, so najbolje pričali, kako zelo je bila pokojna sodružica priljubljena med sodružicami in sodrugi. Čast njenemu spominu! Težko prizadetim preostalim naše sožalje!
Obisk prireditve »Mariborski teden« je letos prav razveseljiv. Deževno vreme je te dni sicer nekoliko nagajalo, vendar pa radi tega zanimanje ni popustilo. Najbolj živahno ie seveda zvečer na veseličnem prostoru, kjer se zabava staro in mlado. Poleg avto-droma in tobogana ima tudi vinska razstava stalne obiskovalce, ki se redno vsak večer sestajajo. Zadnja vprizoritev komedije »Kulturna prireditev v Črni mlaki« se bo vršila v soboto, dne 11, t. m. ob 20. uri na prostem v mestnem parku. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni.
Še vedno prihajajo posamezni begunci iz Avstrije, ki jih mariborska policija odpošilja v varaždinsko taborišče. Sedaj se nahaja v Jugoslaviji približno 1200 beguncev, ki nestrpno čakajo, če in kedaj jim; bo Nemčija dovolila, da se presele v Nemčijo.
Prodaja tovarne »Bacher & drug«. Tvrdka Bratje Bacher in drug na Teznu, ki izdeluje preproge, je prodala svojo tovarno družbi »Štora« d. d. v Št. Vidu pri Ljubljani, ki je v območju Zadružno-gospodarske banke. Nova katoliška tvrdka je podjetje že 'prevzela in spremenila tudi vodstvo. Dosedanji lastnik g. Bacher se je vrnil na Dunaj.
Na praznik, dne 15. t. m. bo mestno kopališče v Kopališki ulici odprto samo dopoldne od 8. do 12. ure.
Danilo Gorinšek, član mariborskega Narodnega gledališča je napisal novo mladinsko igro »Drejčetova žalost in sreča«.
Kasacijsko sodišče v Zagrebu ie prvotno sodbo zagrebškega sodišča proti direk-
torjem »Edinosti« razveljavilo in zvišalo kazen Kendi na 6 let robije in trajno izgubo častnih pravit, Krištofiču pa na 4 leta robije in 4 leta izgube častnih pravic. Oba pa se bosta morala zagovarjati še pred mariborskim sodiščem v slični zadevi.
Davčna uprava razglaša:	Stranke, ki
so oddale obveznice vojne škode v zameno v času od 18. junija do 20. julija, naj dvignejo nove obveznice.
Protituberkulozni dinar, ki se steka v azilni sklad za zgradbo azila jetičnikom, je dosegel v mesecu juliju vsoto Din 121.059.—. Vsem hišnim posestnikom in stanovanjskim najemnikom se Protituberkulozna liga v Mariboru najiskreneje zahvaljuje in prosi, da vztrajajo in podpirajo za sedanje čase gotovo najbolj potrebno akcijo.
Izmena inkasauta PTL. Ker je sedanji inkasant g. Bizjak Alojzij odložil inkasacijo protituberkuloznega dinarja, se javnost tem potom obvešča, da je njegovo delo prevzel g. Anton Sitar, ki je upravičen sprejemati denarne kakor tudi vsakršne darove za azilni sklad PTL. — Protituberkulozna liga v Mariboru.
Obsodba vlomilcev. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča so bili radi vlomov obsojeni: Katarina Cverlin na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic; Čogran Otmar 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic; mladoletni Škrabi Ernest na 8 mesecev strogega zapora; Stanko Fer-folja na 3 leta robije in po prestani kazni izgon iz države; Leskovar Ivan na 3 leta robije in 5 let izgube častnih pravic; Vujičič Peter na 3600 Din denarne kazni; Jakob Seifrid na 1200 Din denarne kazni.
Čeprav ste Mariborčan,
Maribora v pogledu njegovega razvoja in napredka za 100 let nazaj vendar ne poznate. Nabavite si na Mariborskem tednu zanimivo knjigo Mariborske slike za Din 6.— Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu čt n
Jesenice
Postopanje pri oddajanju stanovanj. —
Kranjska industrijska družba na Jesenicah ima precej tovarniških stanovanj, vendar za svoje delavstvo še veliko premalo. Zaradi tega se vrši vedno za vsako prosto stanovanje hud boj — kajti kompetentov je vedno preveč. Zakaj KID ne zida novih stanovanj? Zakaj ne izpojni zahtev, ki jih je stavilo delavstvo že često, zadnjič menda ob marčevskih razpravah v Ljubljani? In če že ne zida novih stanovanj, da bi nastanila v njih vsaj najbolj potrebno delavstvo, ki stanuje po nezdravih stanovanjih, pod vročo streho ali v mrzli in vlažni kleti, naj vsaj pri oddaji stanovanj potrebnim reflektantom postopa objektivno in ne zahteva cele vrste — kdo ve kakšnih — »nacionalnih« legitimacij, preden stanovanje komu odda. Mi menimo, da je glavna legitimacija za oddajo stanovanja — potreba reflektantova, slabo in nezdravo stanovanje, cena dosedanjega stanovanja, velika družina, majhen zaslužek, ne pa njegovo svetovno ali samo začasno (pri-godno) prepričanje. Naj KID neha s to svojo prakso, ki jo je v zadnjih letih uvedla pri vseh podobnih stvareh, kajti značajev na ta način ne bo vzgojila in svojemu delu s tem ne koristila. Švigašvag pa je že tako in tako povsod preveč, kaj bi jih še ustvarjali. Objektivnost naj bo vodilo vsega.
»Slovenski Narod« in jeseniška jajca. V torkovi številki poroča »Sl. N.« o jeseniškem trgu. Tarna, kako drago je vse, potem pa pripoveduje, kako cenena so jajca na trgu (2tJ—30 za kovača), in kako draga pa so v raznih delavskih, gospodarskih in soc. ustanovah. Mi smo se o tej stvari informirali in dognali, to-le:	Jajc res dobiš še sedaj
po 20 in še več za kovača na trgu, toda ta jajca nimajo ravno prevelike vrednosti. Največkrat je najmanj polovica teh jajc pokvarjenih. Delavske gospodarske ustanove pa prodajajo zdrava jn lepa jajca, jih prodajajo ne glede na povračila, ki jih član dobi še ob letu, ne glede na večjo režijo kakor jo ima prodajalec na trgu, ne glede na odgovornost za kvaliteto po zmernih cenah. Gospodinje same često izjavljajo v teh gospodarskih ustanovah, da imajo ta jajca mnogo rajši kakor pa ona cenejša na trgu. G. predsednik socijalnega odseka, ki je obenem »Narodov« dopisnik, naj ve, da cenejše še ni vedno res primernejše' in boljše. Ko mu je tako mar prehranbena politika, naj bi s strani so-
cijalnega odseka mestne občine — tudi to spada v socialno politiko — malo preskrbel za dovoz cenejšega sočivja, zlasti pa sadja na jeseniški trg. Kaj bi se ne dalo dovesti z južnih krajev naše sadonosne domovine kaj lepšega, zlasti pa tudi cenejšega sadja: grozdja, jabolk, sliv itd., da jeseniška delavska mladina ne bo stradala sadja? Morda bi gospoda pokazala na ta način skrb za prehrano Jesenic in s tem poskrbela za varovalne (preventivne) možnosti in ukrepe v socijalnih vprašanjih. To bi bilo za gospodo pravo torišče in tu naj se uveljavljajo!
Vstaja avstrijskih delavcev. Izšla je — opremljena s kakimi 15 slikami — dr. Bauer-jeva brošura pod gornjim naslovom. Vse so-druge in interesente, ki jih ta aktuelna brošura zanima, opozarjamo, da je brošuro mogoče dobiti v Delavskem domu na Savi pri ss. Ažmanu ali Kristanu in pri vseh naših zaupnikih za ceno Din 5.—. Sezite po brošuri, ki opisuje vse dogodke pred in ob avstrijskem boju za obrambo delavske svobode, ker s tem ne boste samo pravilno poučeni o vseh teh stvareh, marveč boste s tem tudi prispevali svoj obolus za vzdrževanje sodružnih emigrantov, ki se mudijo v naših krajih.
Kino Radio bo predvajal v soboto in nedeljo, dne 14 in 15. t. m. ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo ob slabem vremenu tudi ob 3. uri popoldne) zvočni velefilm »Zvezda Valenci-je« z Liano Haidovo in Paulom Westermeier-jem v glavnih vlogah. Dodatki običajni. Prihodnji spored »Bressart ve vse«.
Trbovlje
Na praznik, dne 15. avgusta t. 1. priredijp zadruga »Počitniški dom« Trbovlje—Hrastnik, »Svoboda« in »Prijatelj Prirode« veliki družinski izlet na Mrzlico. Poleg pevskih zborov »Svobode« sodeluje tudi delavska godba iz Hrastnika. Za pijačo in deloma za jestvine je preskrbljeno. Vabijo se vse delavske družine in drugi, da se izleta udeležijo. Druž-nost!
V	gostilnah, klor delavci zahajate, zahtevajte kruh ln pecivo od Delavske pekarne v Celjn
»Pristavimo piskrtek..
(Slike iz borbe rudarjev)
»Vrzite mreže, kajti kalna je voda, da ribarili bomo. Kajti v kalni vodi se ujame morda več rib, kakor sicer.«
(Iz zapiskov babilonskega kralja Nabukednerarje, izkopanih pod razvalinami njegove palače.)
Gladovna stavka rudarjev TPD je odbila prvi generalni naskok, da se znižajo mezde in da se degradira kategorizirane rudarje.
*
V revirjih je napetost nekoliko pojenjala. Ali priganjači so delali tako, da je bila gosposka dnina večja kakor akordno delo. Pa je rekel rudar:
»Kaj se bom mučil. Čim bolj delam, tem manj zaslužim. Naj bo gosposka dnina.«
Gospodov pri TPD se je polastilo vznemirjenje:
»Pasivna rezistenca... Zaupniki in ZRJ so to odredili.«
Vedno je namreč običaj, da tat kriči: »Držite tatu!«
V revirjih se je pojavil nacionalni akcijski odbor in je govoril, pristavljajoč svoj piskrček:
»Držite se. Nič popuščati. Zlomite TPD. Vi rudarji ste državljani, židovskemu inozemskemu kapitalu je odklenkalo.« Itd.
Bilo jih je mnogo lačnih in izmučenih, ki so jim ti sirenski glasovi bili mili kakor nekoč Odiseju. Odisej si je zamašil ušesa, da ni slišal teh mamečih glasov. Če so si jih tudi rudarji, še ni znano.
Povabljeni na pogajanja, so rudarji izjavili :
»Preden ne slišimo mnenja in ne dobimo pristanka rudarjev, ne moremo ničesar podpisati.«
Moteli so vprašati rudarje, pa niso sme-
li.	Kljub temu so gospodje pritiskali:
Pridite, zastopniki, nočemo čakati.«
Zastopniki so odgovorili:
»Ni še bilo sestankov, nismo še mogli dobiti mandatov od rudarjev, ne moremo priti. Preložite, da bodo sestanki.«
Odgovor pa se je glasil:
»Ne bomo čakali. Morate priti.«
Kaj so hoteli, šli so na razgovore. Zbrali so se odposlanci Delavske zbornice. Strokovne komisije, Zveze rudarjev Jugoslavije, Jugoslovanske strokovne zveze in Narodne strokovne zveze (Jakob Štrtu:) in 'zastopniki od II. rudarske skupine.
»Ti, Štruc, ti zastopaš v akcijskem odboru Narodno strokovno zvezo. Da?«
Štruc je pritrdil.
»Da ne bo zopet po revirjih govorjenja, da je ne zastopaš, kakor je bilo zadnjič.«
Dogovorjeno je bilo. kako bo akcijski odbor pri pogajanjih nastopil. Točka o deka-tegorizaciji ne sme obveljati, rajši kjerkoli kakšen majhen umik.
Pogajanja so se začela v palači TPD v Ljubljani 8. avgusta 1934 ob 15. uri.
Bili so navzoči razni gospodje, zastopniki TPD, zastopniki rudarske oblasti in ministrstva, zastopniki Industrijske in Delavske zbornice ter zastopniki II. rudarske skupine in zastopniki rudarskih strokovnih organizacij, Zveze rudarjev Jugoslavije, Jugoslovanske strokovne zveze in Narodne strokovne zveze, ki jo je zastopal Jakob Štruc.
Izrednega nacionalnega akcijskega odbora, ki se je ustanovil v obrambo delavskih in nameščenskih pravic, z dr. Cepudrom in Juvanom' na čelu, pa niso pripustili. Zakaj ne?
. »lini, koga pa naj predstavljajo? Advokatsko pisarno, socialni oddelek mestnega magistrata ljubljanskega in druge take ustanove? Kako? Da nosijo odgovornost za vse, kar se zgodi dobrega in slabega? Ne... Da se pokažejo v svoji osebni veličini, če bo akcija »energično« uspela, če pa bo propadla, pa si bodo pač umili roke. Gospodje hočejo natveziti delavstvu, da samo ne zna braniti svojih pravic. Gospodje, skrbite za zaščitne zakone, vse drugo bodo -delavci sami opravili.
*
Rezultat pogajanj je znan.
Znižajo naj se mezde tia dan za 1 Din, 75 in 50 par, pri premijskih in akordnih postavkah pa za 3%.
Deputatni premog se zniža od 7 ton letno na 6 ton letno.
Zato pa je ostala v veljavi točka 3 dosedanjega protokola od 27. julija 1931, to je, degradacija kategorij se ne sme izvajati.
Ta dogovor bo podpisan in dobil veljavo še-le ko zaupniki, ki so prisostvovali današnjim pogajanjem, dobijo od delavstva za to potrebno pooblastilo. Skrajni rok je 15. avgust.
*
»Podpišite.«
Zapisnik te seje se je podpisaval.
Pristopil je tudi Jakob Štruc, ki je bil kot zastopnik Narodne strokovne zveze in ga je podpisal.
Povedali so vsebino tudi dr. Cepudru in je soglašal ter izjavil, da se strinja. Izjavil je to pred vsemi...
Ljubljanski dnevnik pa je prinesel drugi in tretji dan izjavo, ki jo je podpisal za Nacionalni akcijski odbor za obrambo delavskih in nameščenskih pravic (kako zveneče ime) dr. Cepuder Josip, Juvan Rudolf in dr. Kosti Janko.
V	tej izjavi pravijo poleg drugega, da je Jakob Štruc bil na pogajanjih le kot opazovalec (kakor so Zedinjene države Amerike v Društvu narodov) in da ni imel nobenega drugega mandata.
Kaj? To se pravi, pristavimo lonček, mogoče kaj zavre v naš prid, če ne, bomo rekli, da lončka nismo pristavili.
In pravi dalje ta izjava: »Zato ne more biti nobenega govora o sporazumu, pri katerem je sodeloval naš Nacionalni akcijski odbor in ki bi bil za ta odbor obvezen.«
*
Rudarji, sedaj pa Vi odgovorite? Brcnite lonček, ki bi ga radi pristavili od sebe, da bo gospodom pošla sapa. Grejejo Vam kri z močnimi besedami in obljubami, da bi tisto, kar je v pristavljenem lončku zavrelo, njim v korist in vam v kesanje.
Naj vam bo tako žoganje, tak nacionalističen nogobrc za obrambo delavskih in nameščenskih pravic dobra šola, kam morate stopiti in kaj morate ukreniti in česar se ogibati.
Štruca pa vprašajte: Ali je podpisal zapisnik mezdnih pogajanj dne 8. avgusta 1934 kot zastopnik Narodne strokovne zveze ali ne.
*
Mična je ta zgodba, satirično tragična, a zelo poučljiva.
Citajte jo svojim otrokom in otrok otro-kon% da bodo vedeli, kako je bilo, ko so se za vaše pravice, dragi rudarji, vadljali tudi tisti, ki niso imeli svetopisemskega svatovskega oblačila.	—g—
ga društva pa padalo. (Za pokojninski sklad prispeva delavstvo 3 odst., podjetje pa en odst. delavčeve plače.) Toda šele, ko je bila blagajna pasivna, se je začelo iskati rešitve. Upokojenci dobivajo na račun sklada stanovanje, luč, premog in še Din 50 mesečno. Vseh upokojencev je 60 in nekaj več kot toliko je sedaj še plačujočih članov. Občine Trbovlje in Hrastnik nimajo sredstev za sanacijo sklada, tudi glavarstvo in banska uprava nista vedela pravega izhoda. Končno nam je tajnik Delavske zbornice s. Uratnik sestavil nova pravila, da se postavi gospodarstvo v pokojninskem skladu na pravilno osnovo. V maju smo ta pravila obravnavali na odborovi seji. Obljubljeno je bilo, da se bo vršil občni zbor čimprej, pa koncem junija še vedno ni bil sklican. Naciji so bili mnenja, da naj se društvo razpusti (ostarele delavce pa prepusti usodi). Člani društva pa ne pustimo, da bi tisti, ki so vse svoje življenje plačevali za druge, sami ostali brez vsega. — Delavci, sedaj delamo težko preizkušnjo, kaj se pravi delati brez organizacije in brez kolektivne pogodbe ter brez vsakega zagotovila za bodočnost. — Čas je, da se vzdramimo vsi, ne samo poedinci. Dovolj bridkih izkušenj že imamo za seboj. Boljšo bodočnost pa si bomo lahko samo tedaj izbojevali, ako bomo postali člani svobodne strokovne organizacije Splošne delavske strokovne zveze in zvesti naročniki »Delavske Politike«.	Delavec.
Šmartno pri Slovenj-gradcu
Nelojalnost tvrdke F. Kac. Izkoriščeva-nje delavcev z velikim1 znižavanjem plač se je kakor ukoreninilo med delodajalci. To nalogo si je menda nadela tudi tvrdka Kac v Šmartnem, kar je pokazala s tem, da je plačala ob času popravila žage svojini žagarjem samo deloma po Din 10 na šiht, enemu pa celo samo po Din 7.—. Kako naj se ta delavec s tem borim- zaslužkom, za kakršnega je delal celi mesec, preživlja. Ali nima delodajalec toliko srca za delavce, da bi jim plačal vsaj toliko, da bi lahko prehranili sebe in družino. Spomni pa se naj tudi, da mu je ta delavec delal dolga leta, torej, da mu je žrtvoval svoje najboljše moči. Tvrdka Kac, katera je bila še vedno kolikor toliko solidna, je s tem činom izzvala nezaupanje njenega delavstva, posebno pa še, ker hoče veljati za močno »krščansko«. — Naj poizkusi samo en član družine Kac živeti s 7 dinarji na dan, pa bo takoj vedel, kako da se godi delavstvu. Ta zaslužek še zdaleka ne zadostuje za hrano, ne pa da bi si kupil druge prepotrebne stvari, še manj pa, da bi si kaj prihranil na stara leta, ko bo od dela izčrpan potreboval zasluženega počitka.
Šport
SK »Svoboda«. Vsem; ki se peljejo v Ljubiiano s tovornim avtom, javljamo, da je odhod točno ob 5. uri od nogometnega igrišča »Svobode« ob Magdalensketn parku.
ff
Prijatelj Prirode
««
Turistični društvo »Prijatelj Prirode«
podružnica Maribor priredi v nedeljo, dne 12. avgusta izlet na Pohorje iz Slov. Bistrice po vodopadih. Odhod z vlakom ob 5.22 uri z glavnega kolodvora. Vožnja stane do Slov. Bistrice (mesto) Din 9.—.
Tako se morajo boriti rudarji
Kako znajo »smicati«.
Malo nenavaden izraz »smicati«, ali drži. Posebno kar se tiče trboveljskih rudarjev. Vse okrog magnatov TPD se trudi, da bi rudarje pripravilo, da bi se jim znižali prejemki, da bi se uveljavila želja in načrt delničarjev TPD. To je smicanje. Tiho, diplomatsko, spretno, samo da se na zunaj, v javnost vidi in čuti, da se rudarjem hoče pomagati, samo... m'hm, tako, da rudarji ne bodo mogli reči »da«, pa tudi ne »ne«. Vstajajo akcijski odbori s hudičevo zvenečimi imeni, ki dajejo rudarjem celo »korajžo«, a odgovornosti prevzeti pa nočejo.
Na prvih pogajanjih je namreč bilo sporazumno sklenjeno, da se pre-lože za 8 dni, da bodo zaupniki vse predloge in načrte rudarjem poprej raztolmačili.
To se pa seveda lahko zgodi le potom sestankov in shodov.
No, in ... kaj je bilo. Shodi in sestanki se niso mogli v revirjih vršiti, ker niso bili dovoljeni. Zaupniki tako niso dobili od rudarjev nobenih pooblastil, nobenih direktiv in, kar je še potrebno pri pogajanjih.
Ali, kljub temu je tisti rok 8 dni potekel in na generalnem ravnateljstvu TPD so čakali prihoda rudarskih zaupnikov. Pa je prišel samo zastopnik ministra za gozdove in rudnike, rudarski glavar Inž. Močnik iz Zagreba. Rudarski zastopniki so pismeno sporočili, da nimajo pooblastila od delavcev, ker jim je bilo preprečeno, z njimi se razgovoriti in naj se konferenca preloži še za en teden in v revirjih dovoli shode.
Pa je rudarski glavar izjavil, da se rudarsko ministrstvo ne bo več in-teresiralo za spor, ako ne pride do takojšnjih pogajanj.
Ali ni to smicanje?
TPD hoče izvesti nameravane redukcije, ker pa so rudarji z gladovno stavko to zaenkrat preprečili, pa je zabrenkala na druge strune in začelo se je smicanje. V kalnem pa bi radi potegnili mreže volkovi, oblečeni v ovčje kože.
Vrana vrani pa, verjemite, ne izkljuje oči.
Nauk?... Zavihajmo rokave. Rešitev rudarjev je v rokah rudarjev | samih, in, kajpada, v rokah vsega res ! delovnega delavstva.	—g—
I
Najboljši cviček
Is Gadove peli tar pristna Štajerska vina toll
I
■ VINARNA A. BRIŠKI ■
Ljubljana, palala »Grafika".
Nabirajte
nove
naročnike
Hitlerizem in jugoslovanski Nemci. Organ jugoslovanskih Nemcev »Der Jungdeutsche«, ki se zavzema za sodelovanje naše nemške manjšine z našimi vladnimi krogi, je objavil te dni značilen članek, v katerem pravi med drugim: »V Rumuniji, v Turčiji in v Madžarski so bile nedavno nemške nacijonalno socijalistične organizacije prepovedane. V Jugoslaviji pa še vedno izhajajo nemški listi. ki se navdušujejo za hitlerizem. Mi v Jugoslaviji rabimo v prvi vrsti mir. Mi hočemo skupno z jugoslovanskim narodom kot njegov nerazdruž-ljiv del sodelovati na izgradnji naše jugoslovanske domovine. Zato ne moremo imeti s terorističnimi skupinami ničesar skupnega ...« Kdove,
ali je tudi »Mariborer Zeitung« či-tala tale izvajanja svojega bratca?
Amerika se oborožuje. V Ameriki so te dni začeli graditi 4 ogromne nove križarke. Doslej so Zedinjene države že posedovale 50 sličnih ladij. Po dograditvi novih križark nameravajo štiri stare ladje izločiti.
Obsedno stanje na Štajerskem je avstrijska vlada dne 9. t. m. zopet ukinila.
Meh za smeh
V bolnici. Zdravnik bolniku: »Ne smem vam prikrivati, da je vaše stanje zelo resno. Bati se je najhujšega. Dobro bi bilo, če se spravite s svetoin. Ali mofjočc zelite šc ko*-ga videti?« Bolnik: »Da, drugega zdravnika«.
CENE GOVORE!
PlaSCi za dame te ed Din 190*-Obleke za moSke *e od om 170*-Obleke za fante od om 60'*
Dosežen Je naš cilj — Oblekli pno vje ljudi dobro In poceni!
PreprMaJte se o vsem brez-obvezno v naših prodajalnah
TIVAR-OBLEKE
Tiska: Llndska tiskarna, Si. 4. ▼ Maribor«, predstavit*!) Josip Ošlak ▼
Maribora. — 1* VoniorcU Iid*la ta artlalt Viktor Ertu v Maribora