Smeti v Londonu. Pri pometanju ulic v Londonu je dnevno zaposlenih 8000 oseb. Londonski cestni pomotači stanejo na leto 2 miliijona funtov šterlingov. Smeti, katere zmetejo letno, tehtajo poldrugi milijon ton. Sele pri Slovenjgradcu. V torek dne 27. novembra zvečer je pogorela tukaj hiša posestn.ika Maksa Tratnika, po domače Spodnjega Dolarja. Goreti je začelo v dimniku «n Iftsenih delov hiše ni bilo mogoče več rešiti. Zdaj v jeseni je to hud udarec. Dobii; Ijudje, pa jih nesreča zalezuje, kakor trpina Joba. Sv. Anton na Pohcrju. Nenavadno pogosto se Je sedaj oglaeila pri nas božja poslanka smrt. V enem mesecu smo imeli kar tri pogrebe, kar je pri nas redkost. Dne 8. novembra smo pokopaii Jurija Karbarja, ki je bolehal nad leto dni; dne 22.. novembra pa Mihaela Hribeirnika. V pondeljek, dne 26. novembra, je spremljala lepa vrsta pogrebcev na goro k Sv. Antonu rajnega Florijana Žebreka, kateri je bolehal že tez poldrugo leto ter boguvdano prenašal svoje trpljenje. Bil je odločno krščanski mož, večkrat previden s sv. zakramenti. V njegovi hrši se je vsak večer molil sv. rožni venec, kar je ponekod že redkost v sedanjih časih. Stari rod izumira, z njrm pa tudi globokovernost ter lepi stari običaji. Ob grobu mu je spregovoril lepe beeede domači č. g. provizor. Tebi, dragi Florijan, badii večni mir in plačilo pri Bogu! Sv. AntoB na Poliorju. Do pred n&davnim Jasom se iz našega kraja ni dosti Citalo v časo- pisju kljub temu, da so nekateri ljudje skozi v3 let pridno agitiralii. za časnike. Ko pa je naš list ovekovečil zasluge pokojnega Gašperja Pušnika in pozneje krščansko dejavnega gosp. Peitlerja iz sosedne župnije Sv. Pnimoža, js to gotove elemente niočno vznemirilo. Ne gre jim namrež v glavo, da bi mogli tudi krščanski uiožje ¦imeti veliko zaslug in ne samo »naprednjaški« svobodom/i-sleci. Ljudje uvidevajo vedno bolj, da svobodomiselno in takozvano naprgdnjaško časopisje vodi v pogubo, zato se v vedno večjem števiiu oklepajo »Slovenskega gospodarja«. To je bilo povod, da so gatovii ljudj~ navalili na našega organista, da bi mu onemogočili ali mu zagrenili nadaljno Bivanje pri nas. Omenjeni vrši službo tukaj že četrto leto, doeim so njegovi prednikii, čeprav še kriza ni bila tako očitna, zapustili službo v treh letih kar trije. Naš g. organist je mož na svojem mestu. Ribnica na Pohorju. Pri tesanju stavbenega lesa je bil zaposlen mlad kmečki fant France Pungartnik, po domače Kopnikov, v Hudem kotu. Spodletela mu je sekira, ki ee je s tako silo zagnala v desno nago, da si jo je skoro popolnoma precepil. Takoj poklicanii zdravnik mu je na licu mesta obvezal ra.no; njemu se ima zahvaliti, da ni piriš&l ob nogo. Že v drugič se mu je letos zgodria nesreča. Št. Peter pri Blariboru. Kakoir druga leta, se bo tudi letos priredila božičnica v ppid ubogim šolskim otrokom. Po župniji se po- birajo v to svrbo prostovoljmii prispevki'. Pa nabiralke niso nič kaj zadovoljne. Kajti kjer bi lahko dali, malo dajo, tisti pa, ki malo imajo, dajo kolikor pač morejo. — Gospodinjski kmetijski tečaj pri šolskih seetrah poseča 13 dekleit, bodočih gospodinj. Naj le skTbe, da se bodo usposobile za dobre in skrbne gospodinje, za takšne, k*i tri vogle pri hiši podpirajo. — Te dni so nekateri davkoplaoevalci prejeli »Obavest i nalog za plačanje poreza«.1 Želimo od finančne direkcije v Ljubljan"', da za podrejene davčne uprave pri&krbi elovenske tiskovine. — Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in se dobe v župn'ijski pisarni. <¦¦¦¦ Ker se bliža leto h koncu, bo treba obnoviti naročnino za naše liste. Naj v nobeni hiši ne manjka »Slovenski gospodar«. Sv. Anton v Slov. goricah. Pokopali smo moža, ki je bil jakiO velik za našo župnijo. V če-: trtek dne 15. novembra, ob 9. uri dopoldne, se je razvil veliičastni žalni sprevod od hiše pokojnega Jakoba Rojs proti cerkvi in nato na pokopališče. Zadnje alovo od njega je pričalo, kako je bil vsem ljub in drag. Več kot dvajaet vencev in nebroj cvetja je kraslilo njegovo krsto in gomilo. Godba in pevci so oskrbeli pre-' tresljive žalostinke. Saj pa je tudi Lrl pokojni mož, dela^'ia p^jSrtvovalne ljubezni. Vseh njegavib zašlug seišie dajnašteti. Tega niso mogli vsii govorniki ob, odprtem grobu. Povemo le, da ni bil samo naj&krbnejši gospodar in ljubeči družinski oče, temveč tudi velik javmi delavec in gospodarstvenik. Desetletja je odlično deloval pri okrajnem zastopu in okrajni: hranilnici pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Njemu se mora zabvaliti naša in sosednje župnije za novo Danovinsko cesto iiz Senarske k Sv. Antonu v Slov. goricah. Prav tako vneto je de-lal pri domači posojilnici, ki ji je Ml zadnjih 10 let načelnk. Znan je bil tudi kot dolgoletni ceniilec v okraju. Na zadnji poti so ga nosili člani Društva starih vojakov, kli mu je bil pokrovitelj m boter njihovi dragaceni zastavi, katera je bila danej odeta vsa v črno. V sprevodu pa je tudi vihrala zaatava Apostolstva mož in fantov, zakaj rajnii ni bil samo mož dela, temveč tudi mož molitve in vere. Vsako prvo nedeljo je pristopil v prvih vrstah z več ko 200 tovariši k mizi Gospodovii. Zadnjič je bil med njimi prvo nedeljo v mesecu novembru, in takrat nevede čil Citafeljem v pouk in zabavo< Noivlšic prestoliio laesf-o. V državi Bolivija v Južni Ameriki je ^izredno mnogo zelo starih ljudi. Na 2.8 milijona prebivalcev odpade 1200 stoletnikov. Dobrih. 80 odstotkov vseh Bolivijancev prebiva 3000 m nad morjem, in najbrž radi tega jih doseže toliko izredno starost. Bolivijansko glavno rnesto La Paz leži 3700 m nad rnorjem in je najvišje ležeča prestolica. Takoj za imenovanim mestom pride Lasa, glavno mesto srednje-azijskega Tibeta, ki pa loži nekaj sto metrov niže nsgo La Paz. Srednja temperatura v La Pazu znaša 22 stopinj C, kar je gotovo zelo prijetno. Zvak je nepopisno čist in vendar se ne počuti Evropejec tamkaj ugodno. Greje se lahko edinole na solncu, ker tamkajšnji pre bivalci niti ne znajo ne, s čim bi naj kurili za ogrevanje. V La Pazu ni drv in ne premoga. V aajnovejšem času so uvedli v najboljše hotele električne pe_i. Navadni Ijudje iz naroda se morajo nriti v kosanju repe od mrazu, kakor hitro zatone solnce. Iz tega dejstva je tudi umljivo. zakuj so častili v Boliviji v poganskih časih solnce po božje. PreostregE. zraka v La Pazu navaden Evropejec ne prenaša. Napade ga gorska bolezen, ikateri se mora umakniti bolj v nižave. Ozadje La Paza tvori gorovje Kordillerov z gorami, katere so visoke 6400 m in so pdkrite od veenega snega in leda. V Egiptu so je zgodilo pod vlado Mohameda beja leta 1840 tole: Egipčanski tkmet bi moral plačati v našem denarju 840 Bin davka. Posedal je samL eno kravo, ki je preživljaja njeg~ in njegovo družino. Davkar je zahteval neusmiljeno in brezobzirno od drugih kmetov, da morajo kupiti kravo. Ker niso hoteli slediti nje^ovemu poveIju, je pustil kravo zaklati od mesaija in jo razkomaditi na 60 delov. Vsak tamošnji kmet }t moral kupiti en kos, dokler ni bilo prodanih vseh 60 kosov. Ves obupan se je podal kmet k vladarju Mohamedu beju in mu je potožil svoje gorje. Gospodar Egipta jo zapovedal k sebi: davkarja, mesarja in ikmete, ki so kupili razkosano kravo. Mesarja je vprašal, zakaj je kupil ikravo. Odgovoril mu je, da je to storil, ker mu je bilo tako zaukazano od oblas-ti. Prejel je od vladarja povelje, da mora zaklati davkarja, kar je tudi storil. Na smrt obsojenemn jo odrezal ušesa, kakor jo to navada _:a vzhodu pri zakolu vola. Vladar je še zapovedal, da mora razrezati davkarjevo telo na 60 komadov. Vsak kmet, ki je poprej kupil falad zaklane kra,ve, je moral vzeti kos davkarjevega t%lesa. Za vsak posamczni del davkarjevega mesa jc moral plačati kupec dvojrio»cenD. Od davkarja oškodovani fcmet je prejel kot odškodnino 1680 Din. Mesar je pa dobil za plačilo: gavkarjevo glavo! Pred ikratkim je dospel v Rigo parnik, iki je vozil seboj velike kovinaste delc. Pri natančnejem ogledovanju se je dalo sklepati iz delov, da gre za spomenik ruskega carja Petra Velikega na 'konju. Bronasti spomenik je bil močno porasten od školjk in raznih podmorskik rastlin, kar se bo dalo odstraniti. Petra Veliiega bodo p-ostavili v muzej. Omenjeni spomenik je počival 19 let na dnu morja. Nemška zavarovalna družba je poslala dvigalni parnik, (ki bi naj poiskal 2200tonsko ladjo, ki je bila potopljena od nemške podmornice leta 1915 na vožnji med Rigo ter Petrogradom. Na ikrovn torpedirane ladje je bilo več ra^ličnih vrednosti, 1: tere je hotela osigurati carska vlada pr_ 1 vpadom Nemcev na Rusko. Med tetoi so bili zvonovi mesta Riga ter spomenik Petra Velikega. Ko se je spustil s parnika na mesto potopa ladj& potapljač, mu nišo ničeS—¦ povedali, da se mora tamkaj nekje na dnu morja nahajati veliki bronasti spomenik. Kakor hitro je bil blizu dna, je pozvonil na pomoč in koj s-u g,a potegnili kvišku- Bil je ves iz sebe - iri preplašen. P<?tapijač je pripovedoval, tresoč se od strahu, čla je videl na morskem dnu strašnega jezdeca, ki je jezdil proti njemu. Car Peter Veliki iz brona in na konju je bii videti vsled valovanja podmorskih rastlin, kakor bi se premikal in to dej.tvo je nagnalo toliko npravičen°-». strahu v potapljača. Zlaciiisifo MtMmutmz. Angleščina poseda besedo, koje izvor sega nazaj v zapiske šotsko obravnavo ali procesa. Gre namreč za glagol »to burke«, kar pomeni v slovenščini »na skrivaj umoriti«. Kako je zašla ta beseda v angleški jezik, razlaga)o takole: Krog leta dvajset minulega stoletja jo preživljalo mesto Edinburgh strašno in skrivnostne zločine, katerih pozorišča s-o bila priprosia ljudska stanovanja. V gotovih presledkih so zginjali možje, žene in otroci ubožnejših slo-jev, qs da bi bila ostaia za njimi kaka slcd.' Slučaj je nanesel, da &"o pojasnili zločinc, pred ikatenmi so trepetali siromal^i po ubožnejših stanovanjih. Lope-ga clne se je razncsla po mestu vest, de. je zginik) na skrivnosten način zelo lepo dekle. Trupio del.lice so odkrili na mizi mestnega vseučilisča, kamor je zašlo v pouk mladirn zdravnikom. Poizvedbe ?o dognale, da je izročil truplo vseučilišču gTuhonemi moški in je prejel za to 10 funtov šteiiingov od vodstva zdravniške visoke šole, iki je rabila mrliča za šolanje zdravniškega naraščaja. — _"-d obravnavo, v ikateri je bil Burke, (ako se je pisal gluhonemi, obsojen na smrt, so dognali, da je izvabijal že d Igo časa revnejše ljudi v svoje stanovanje, 'kjer jh je opojil in zadavil s svojimi goljat&kimi rokami. O strahotah, s ikaterimi so razburjali zločini te zverine v člcveški podobi Edinburžane, priča še danes glagol »to burke«, v katerem je ovekoveeeno zločinjjevo me. Leta 193 , zadnje leto iko še ni bilo alkoholne prepovedi ali prohibicije v ameriških Zedinjenih državah, so popili Amerikanci 135 milijonov galonov viskija (1 galon = 4.543 1). K tej številki šc pride 12 mil. galonov uvoženih alkoholnih pijač. Na podlagi zgorajnih štovilk i'n z ozirom na neuradno zabeleženo, vendar popite alkoholne :kolljine med prohibicijo je bilo vse prepričano, da bo znašal konsum vseh alkoholnih pijač v Ameriki po odpravi allvoholne prepovecli v letti 1934 200 milijonov galonov. Že nckaj dni poodprr.vi prohibiCije je zado&tovalo za dokaz, da je bila omenjena trditev daleč pretirana. Števiike konsuma so bile znatno nižje, negosso bile prerokovane in veclno bolj padajo. Decembra 1933 je bilo obdavčenih še 8 mil. galonov, februarja 1934 niti ne 4 milijoni in junija komaj 2. Pod takimi okoliščinami bo znašal alkoholni ikonsum v celem letu 1934 35 rnilijonov galonov. Najhi.jše orožje, s katerim so se borili mokri proti suhim, so bili davki, na katcrih bo zaslužila državna blagajna, če bodo odpravili alkoholno prepoved. Državni dohodek na alkoholnem davku so prerokovali letos na 1 milijardo dolarjev. Sedaj račvmajo, da bi prejela država pri domačih alkoliolnih pijačah na davkih 70 milijo n-ov, 40 milijonov pri uvoženem alkoholu, pivo bo vrglo kvečjemu 300 mi. Iz navedenih ^evilk je razvidno, da ni žeja Amerikancev tako velik?, kakor so jo napovedovali nasprotniki prohibicije. Amcriški naravoslovec Rutledge pripoveduje naslednjo zgodbo: »Ni mi zadostovalo, da sem poslušal ptice oponašalke, iki so prepevale v cedrah Karoline, kot deček sem nekoč sklenil, da ulovim mladiča in ga zaprem v kleiko, ikjer naj bi prepeval meni samemvi. Naslednjega dne sem opazil, kako je priletela k njemu njegova mati s hrano v kljumi. To mi je bilo po volji, kajti starka je gotovo bolje vedcla nego jaz, kako naj streže svojomu mladiču. Dan nato je bil moj mali jetnikmrtev. Ko sem o tem pripovedoval znamenitemu poznavalcu ptičev Art. Waynu, je dejal: Dogaja se, da ptica oponašalka umori svojega ujetega rnladiča s tcm, da mu prinese strupenili jagod. Rajši ga vidi mrtvega nego ujetega. — Od-.lej sem bil za vse življenje ozdravljen strasti, da bi lovil svobodne živaii y ikletke_<_ fn zdrav prejel sv. popotnico. Zadel ga je namreč dva dni pred smrtjo težek rnrtvoud, da je na smrtni postelji labko prejel samo sv. maziljenje. 71 let je delal, trpel rin se trudil za druge na tej zemlji. Za vse mu bodi Gcspod bogat plačnik, p-reostalim pa tolažnik! Sv. Jurij ob Ščavnici. Prehodila je pot po solzni dolini in dne 22. novembra popoldne ob 4. uri dokončala 881etno potovanje, in polna dobrih del, dobro pripravljena, stopila v veino veselje, v pokrajiine raja k svojemu večnemu Gospodarju Ana Cvetko, prevžitkaiica v Stanetincih. Daleč naokrog znano blagopokojnico smo spremljali k večnemu počitku v nedeljo dne 25. novembra, ob 8. uri zjutraj, na domačem pokopališču ob velikii udeležbi ljud8tva. Naj ji Bog v nebesih bogato poplača vsa njena dobra dela! Preostalim naše iskreno sožalje! Ljutcmer. Deset let je monulo dne 1. dec, od:;ar vodi ljutomersko župnijo priljubljeni monsignor Andrej Lovrec. Kot duhovnik pa deluje v na&i župreiji že celih 24 let. Koliko je v teh lefcili storil dobrega za ljutomersko župnijo, ve dobri Bog, ki mu bo enkrat obilen plačnik. Ob desetletnici župnikovanja želimo gospodu monsignoru obilo božjega blagoslova za nadaljnja desetletja. — Več javnih kapelic in križev je bilolfetošnjo jesen pfenovljenih in zopet blagoslovljenih. Tako siao pred kratkim blagoelov-tfi prenovljeno Lesjakovo kapelo na Moti, prenovljen in na novo blagoslovljen je bil Rajhov križ na Pristavi, to nedcljo pa se je vršila blagoslovitev prenovljenega križa ob potii Cven—Mota, ki je last g. Roškarja. Slišimo, da je tudi g. Babič na Podgradju dal prenoviti svoj javni križ, katerega blagaslovitev se bo vrSrta v kratkem. — Veliko pozornost vzbuja sodni proces šol¦Skc^i upravitelja na Cvenu proti 39 cvenskim pose-stnikom. F^mov.no zaslišanje se vrši dne 22. dec. O izidu razprave bo2>« Se poročali. — Tatu smo imeli v ljutomerski cerkvi pr?-, takli teden. Po dnevu se je skril v"cerk'ev,\se dal zvečer v njo zapreti in ponoči mirno iz'praznil vse nabiralnike, katere je z dletvom odprl. Izginil je skozi zadnja vrata. Hvala Bogu, da je tabernakelj pustil prt miru. Dišal mu je samo denar, pa tudi od izropanih nabiralnikov ne bo obogatel, ker v sedanji denarni krizi tud* carkveni nabiralniki niso prepolni. Za zločincem ni sledu. — »Mlinarjev Janez«, ki ga je naše društvo vprizorilo 'preteklo nedeljo, je Bmel popolen uspeh. Zlaeti petje je ugajalo. Polna dvorana. Tako je paa oder lepo začel svojo sezono. — Na stavbi ijKaf. doma so se izvršile tekom počitnic nefcaitere prenovitve, tako da je sedaj dvorana in vei prostori res eskusno opremljenri1. ^, Štrigova. V noči od 20. na 21. nov. eo bili v ^tanetincih kar 4 slučaji požara do sicer pri: Kolnian Janezu, Cmrečnjak Jakobu (po domajjje Putko), Novak Matjavžu in Kovačič Jožefu. Goreti je začelo pri: 1. Kolman Janezu ob ŠT.30 na parmi, kjer eo požar pogasili m ni bijk) posebne škode. 2. Cmrečnjak Jakobu ob p.30, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje in »icer: skedenj, parma, kukuružnjai s koruzo (vred. Škoda znaša 20.000 Din. 3. Novak Mat¦javžu, kjer je zgorelo gospodarsko poslopje jjn sicer: &kedeiij ,parma, hlevi, štale z vso ikrnio, ob 11. uri. A. Kovačič Jožefu ob 12. uri, ikjer je zgorelo gospodairsko poslopje in sicer: pairina, skedenj, hlevl, svinje in perutnina in xnaša škoda cirka 20.000 Din. Ker gospodar}: lolso bili zavarovani, bodo morali vso škodo |»ami pretrpeti. Razen domače stanetinske požarne brambe eo prihitele na pomoč še polarne brambe iz Preseke, iz Dravskega Sredi- šča in Sv. Vrbana-Martinšovoe, kartere so z velikim naporom omejile požar, sicer bi bila upepeljena cela vaa Stanetinci. Gre v tem slučaju za maščevalen požig, kar se da sklepati iz tega, da je začelo goretti pri posestniku Kolmanu, na sev^rnem delu vaai; ko so tam pogasili, je začelo goreti pri Cmrečnjak Jakobu na iztočnem delu vasi; ko so tam pogasili, je začelo goreti pri Novak Matjavžu v fredini vasi, in ko so tam pogasilii', je začelo goreti na severnem delu vasi pri Kovačič Jožefu. Razkrižje pri Ljntomeru. V zadnji številki »Slovenskega gospodarja« pod gornjm naslovom je pomotoma .izostalo še al&deče: Na pokopališču v Razkrižju bodo pokopavali umrla razen že omenjernih vasi in okoliščnih bregov še iz Vušivčaka. Tako bo polovica vernikov štrigovske župnije počivala in čakala na vstajenje na pokopališču v Razkrižju. Prepolje na Dravskem polju. V nedeljo zvečer okoli 18. ure so se začeli zbirati fantje pri gostrilni Ekart v Prepoljah, kar pa ni bi!o brez posledic. Ko so se fantje malo ovinili, so se začeli med seboj prepirat-i in zmerjati. Zasvetile so se ostitine ostrih nožev in nastala je krvava bitka. Prijatelji pretapov so pdkaznH svojo spretnost. Po bitki sta obležala dva fa.iita s hudimi poškodbami. Eden je vrgel pos. sina Antona Gassenburgerja s tako silo v vrata, da si je zlomil nogo. Ranjenca so prepelj-ali v mariborsko bolnišnico. Uvedena je preiskava. ¦— Mladina, kaj misliš? Kam so namenjena tvoja poita? Čemu se kažeš junaako z nožem v rok'i? Pokaži se raje junaka v verskem življenju. Po nedeljah, ko je v cerkvi pridiga, raje postopa okoli cerkve in snuje naklepe za zločine, kakor da bi šla v cerkev in tam poslušala bodrdlno besedo domačega dušnega pasfiirja. Starši, pazite, da bo vaša mladina poslušala božjo besedo in živela po Kristusovih naukili! Fram. Koncem novembra so ss porooili: Fr. 'ŽJTOV^iik-^ij^ VVna Tratnik, Albin Kabalej in Jožefa Kugl, ^ranc^-Tr^lec ifl^vdova Alojzija Trglec. Bilo srečiio- — Že nekaj tednoT jf yodovod v Framu pokvarjen in ga popravljajo. Dob:mo dnevno popoldne le eno uro vodo, v soboto pa so še to pozabili dati. Davčne položnice so vsakega pofcrle, saj tudi najbolj skrbnim kmetom ne bo mogoče vsega poravnati. Pridelki in živina nimajo cene. Vino je dzvrst.no, a ga je le malo in ni kupčije. V mlinih rin olja,rnali je vedno manj dela. Hudo je za vse i, Tepanje pri Konjicah. Smrt ne izbiira. V nežni otroški dobi 6 lert je preminul Jožek Napotnik iiz družine Kolarečevega Franceta. Padel je pod idači voz in zadobil poleg notranjih poSkodb še krvavečo rano. Pojavila pa se je k tej nesreči še okužba z bacilom krčevite odreveneLosti' (Tetanus). Ko so poklicali zdravnika, j« ta odredil takojšnji prevoz v celjskp bolnico, kjer je mali mučenik po hudem trpljanju tudi izdihnil. Nekatari trdijo, da pojav te vrste okužbe v konjiškem okraju niso redki. = Matija Klančnik, prevžitkar, a še niočan rin delaven mož, je nenadoma omahnil in se zgrudil. Zadela ga je možganska kap. Zapušča hčerko in sina. — Letošnje deževno leto je prineslo naš.im kmetom več dela, pa manj pridelkov. Živanske cene eo se na zadnjih sejmih ponovno znižale. Edina ugodnost bi bila samo ta, da se bodo nekateiM vsaj iznebili odvišnih zalog lanskega in letošnjega sena, M ga kvozniki še vedno kupujejo, (!etudi za nizko ceno 25 do 35 Din za 100 kg. — Pove&t »Lov na zaklade«, ki smo jo vsakakrat tako težko pričakovali in čitalii e tolikim zanimanjem, se bliža koncu, Gospod »isateli. za- hvaljuj€ino se Vam za njo in veselimo se že nove; napi&He nam kmalu zopet novo! Mi naročniki in čitaitelji hočemo ta naš liet, ki je tako »zvrsten in našemu kmetskemu ljudn stvu tako prljubljen, še bolj razširjati in uva prridobivaiti čim yeč navib naročnikov. Delovati moramo na to, 'da ga bo čitala v-saka naša kmetska družlna. Šmartno ob PakL Kakor mnogokje v naši ožjii domovini, obstoja tudi pri nas brartovsčl-; na jeruzalemskega osla, ki Steje dokaj član-: stva. Člani so povečini podporni člani, to je: podpirajo zidovje cerkve ali obzidja, skrbi pa že tudi za naraščaj. Nenapieana pravila dopuščajo, da se labko vpišejo in postanejo enakovredni člami tudi. dekleta, kajpada ti&ta, ki so bolj »nobel«. Jih je že res nekaj pristopilo. A.i nismo tudi pri nas »napredni«?! Ui&boko, Šmarje pri Jelšab. Na Martinovo je umrl 841etni. starček, po domače Fr. Jug. Malokdo je nazadnje z njirn obšeYal_, ker je zelo oglušal. V mlajših letih pa je bil gouilna sila za vse poštene tukajšnje rodoljubne rojake. Vzgledno lepo je živel an Bogu služil 'n silno veliko je žrtvoval za dobre slovenska knjige in krščanske časnike, jih pridno prebiral in izposojeval, pa tudi zbiral in marljivo zapisoval narodno blago, povedke, pesmi in običaje. »Slovein&ki goapodar« je zahajal v. njegovo hišo nad 60 let, na kar je bil izredno ponosen; kot ravnotolikoleten član Družbe sv. Mohorja si je nabral izredno veliko domačo knjižnico, ka.kor je ni laliko najti drugje. Nje^ gov poseben Ijubljenec pa je bil naš rojak služabnik božji A. M. Slomš&k. Njegove »Drob*^ tinice« je ohranjeval kakor svetinje. in njegove pesmi je rad prepisaval in prepeval tep o jijem pripovedoval, da je večkrat v Šmajje prišel in se tliui V naši šol-i' mudil in nadučitelja Brinšeka pohvalil zaradi lepega petji šolske mladine, med katero se je nahajal tu*dl Jug. Sedaj, ko je ta izrednii maž že na božji pravici, sem našel v njegovi zapuščini pesem z naslovom: »Veselje letnih časov« in pripi-: som: »To peeem je zložil nesmrtni vladika Slomšek v svojih dijaških leitih in jo v počitnicah prinesel domov. Gotovo so se njegovi domači razveselili nove slovenske pesmi, ka-' terih je bilo takrat še jako malo. Bržčas je to prva njegova pesem. Zaplsal Fr. Jug po na-! rikovanju SlomSakove eestre Mice leta 1862,<<,' Bo,:; nam daj dočakali Slomšeikovo beatifika^ c:jo, za katero pač vsi Slovenci prosimo. Fr. Ju:ru pa, da bo v njegovi družbi> večno veselje. — Pri tej priliki ipa še tole: Med letošnjimi Mohorjevimi knjigami se nahaja z lepimi elikami opremljena, od prelata g. dr. Fr. Kovačiča spisana knjiga: A. M. Slomšek Veliko pozornost. Šmar6anov ^buja tudi elika na ?t.; 19, kjer vidimo Skofove pranečakinje: Marijoj v sredi, na desnl Ano, ki še obe živita na Po-! nikvi; na levii pa Nežo, poročeno Baštevc, ki še tudi živi kot prevžitkarica na moževem do^ mu pri hčeri Elizabeti, omoženi z Antonom K^amperšekom. V ozadju pa stoji Franc Slomšek- po domače »Grof«, posestnik v Brezju ob Slomu v župnijl 8v. Jurija ob južni žel. Je to bratranec pranečaikinj. — &koda, da ta lepa knjiga ne priroma v vsako hišo! Pa upam, Ja si Jo bodo še naročili dn tudi, da ostanejo vsi letošnji naročniki zvesti tudi naprej jn da' se Jim iiji |Ł ;veli]f2 Stevjjio hiš pridruži, OsH suje letošnja kajiga Slomšekovo življenje od zibeUke do tistih dob, ko je postal opat v CeIju, nam prinese prihodnjeletna knjiga op:s mjegovega škofovanja od leta 1846 do smrti ¦leta 1862. Imeno pri Podčetrtku. Že dolgo se nismo nič oglasili, a tudi to pot nimamo roi. kaj veselega. ¦¦Kriza gre vedno naprej svojo pot. Vse, kar pridela kmet, moi-a poceni prodaAi ali pa skoro zastonj, kar pa mora kupitii, je pa vedno 'enako drago. Veliko škode nam je letos naredila tudi Sotla, ki je večkrat ipreplavila naše travnike in polja. Nam že dolgo obljubljajo, da jo bodo regulirali, a sedaj, ko bi bilo treba 4elati, pa rvse molči. r?- — Zad- Hje čcuse nas je obiskala parkrat tudi bela žena smrt. K zadnjemu počltku smo spremili našo dobro župljanko Marijo Turk, skrbno mater in dobro sosedo. Bolehala je že precej časa, toda odkar je zgubila svojo najmlajšo hčerko, so ji ginile očividno telesne moči. Že kmalu nato pa je zatisnil svoje trudne oo; daleč naokrog znani in spoštovani nekdanji dolgalfrtni župan občine Imeno v 81. letu svoje starosti Ivan PočivavSek. Pokojni. je bil pra,va krščanska duša, vzoren katoličan in zaveden Slovenec, ki ni klonil niti v najhujših čaKh. Bil je ^oustanovitelj tukajšnje hranilnice Jn _>osojilnice ter požarne brambe. Bil je preiober in skrrben oče, ki je vzgojil svoje otroke ,v istem duhu. Poeivajta v miru, biagii oče Pocivavšek in draga mati Turkova! Žalujo.im naše sožalje! t. Bizeljsko. Bizeljčani se upravičeno lahko ponašamo s številnimi junaki, ki so primahali že prav blizu 100 let. Nekateri imajo na Vamenili že celih 9 križev in Sa desetega pol. /Tekom zadnjih 14 dni nas je pa nekoliko preEenetila smrt: z neizprosno svojo koso nam je iztrgala vl naše srede kair 4 take korenine: jtrije so žteH že »precej nad 80 let. Eden izmod teh. je bil pokojni* g. Ivan Petrišič iz Orešja. iNjegove telesne ostanke smo izročili materi zemlji v torak dne 27. novembra. Mož je bil rvse svoje življenje res dober in praktičen kristjan, umen, napreden gospodar, reseti iri odločen, zatopa tudi povsocl spoštovan. Kolik ugled je užival med znanci in koliko ljubezen smo videli v torek, ko smo ga v celi p.oce.iji spremili na nj.g.vi zadnji zemeljski poti na pokopališče pri Sv. Magdaleni v Orešju. Tu smo amel. priliko spet videti, kako zna naša iljudstvo ceniti in spoštovati ljudi kot je bil j>_kojni Ivan, mož, go-spodar, poštenjak, prijatelj Kristusa in njegove carkve, ka.kor je pokojnega označil preč. domači g. župnik, ki ee je od njega ob odprtem grobu z ganljivimi dn v srce segajočimi besedami poslovil. Bog nam daj še več takih m&ž, Tebi, Ivan in ostalim pa večni pokoj! S Marijagradec pri Laškem. Pogrebnih svečanosti Kj. Vel. kraja Aleksandra v Beogradu se ije udeleaMa naša občina po članu uprave g. Hrastniku, kateri je nesel venec z napsom:i »Občina Marijagradec svojemu kralju.« — Da.vica se je pojavila v nekaterih vaseh. šmiklav6ke župnije. Umrlo je riz naše občine za to boleznijo dvoje otrak. Zdaj je bolezen pojenjala. c= Občinski odbor je na svoji seji dne 25. nov. Bklenil prositi bansko upravo, da se v smislu jtozadevne banovinske uredbe oboinska cesta jiz Lahomnega do Sv. Ruperrta in dalje proti :Sv. Juriju ob južni žel. uvrsti med subvenciijonirane občinske ceste. — Dne 27. novembra pe umrl v vasi. Poučeno šmiklavške župnije v |70. letu svoje starosti Mairtin Dremšak, po doinače Miklavž. Bil j. mož veren, dober gospoJdar, stare vrste po.tenjak. Zapušča ženo in 8 Š2feLQ vzgojenih otrok. .Svetila mu večna luč, sorodnikom-iskreno sožalje! ¦'¦*- Sadna letina v našii občini je bila srednja, obrodile so hruške in jabolka le v višje ležečih vaseb.. Letina je bila vsled deževja slabša od lanske, ker je ozimina slabo obrodila.