Inserati se sprejemajo in velja fcristopna vrsta: 8 kr.f če se tiska lkrat, 12 „ „ „ ,. 2 „ 15 „ ,| „ ii ii Pri večkratnem tiskanji i»ena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefranbovana pisma se ne sprejemajo, Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija na Dunajski cesti št. 15 v Medija-*ovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman vetja: Za celo leto . . 10 gl. — kr. Za polleta . , 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 , V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 ^ Za četrt Jeta . . 2 „ 10' ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto. VredniStvo na Dunajski cesti štev. 15 v Medijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Sv. Peter in Garibaldi. Kako pa ta dva skupaj prideta? Ali ni to kakor beli dan in černa noč, kakor zlata nebesa in žepleni pekel I — No, na svetu je vse mogoče I Izvrsten spis ima rimska „Voče" 3. julija. Napis se g!asi: Sv. Peter in Garibaldi". Oudna je sostava teh imen vštric, krivi pa so laški framasoni, ki so se predrzovali Garibalda s Petrom primerjati, ali v vrsto njegovo staviti. Obhajal se je god ss. Petra in Pavla letos v Rimu z velikimi slovesnostmi in ,,Voče" meni: da tisti časniki, ki so v pogrebu Gari-baldovem vidili smrt katoličanstva, odpad Rimljanov, pa zmagoslavje svoje novo stesane vere, so Be v god ss. Petra in Pavla lahko prepričali, da v Rimu še živi vera, še zmcgo obhaja sv. Peter in pa vera dedov in nj'hovih mlajših. Nezmerna bazilika bv. Petra a Bilovitim številom katoliških obiskovalcev je odgovorjala na nespametna bahanja proatomišljaštva. Francoski bogotajci in filozofi so svoje dni ravno to govorili, kar dandanes pravijo rudečkarji in proatomišljaki. Boullanger je mislil, da je sv. Petra overgel, kakor kako basen; in glejte, sv. Peter ima mogočoi svoj obstoj, kdo pa se še spominja Boullangerja ? Dan danes to na mesto bv. Petra hotli nastaviti Garibalda. Stare čenče! V preteklem stoletji so ga hotli namestiti z Marat-om (nesramno in klavsko človeško pošastjo); toda za bogoskrunskimi obhod', v kterib se je prepevalo srce Maratovo in so ga vštric stavili prečešenemu Sercu Jezusovemu, je v malo letih vse zginilo; Marat je danes prazno ime, pristudeno ime, ime hudodelnikovo. Kdo se zdaj spominja dneva njegove smrti? — In Larevelliere-Lepouse, prvi „pontifex" novega č ščenja svobode — koliko je imel naslednikov? Koliko šuma je bilo pretekle dni o Gari-baldu, mislili bo, da ao R m 8v. Petra spremenili v Rim prostomišljaštva, v Rim Gari-baldov; dajali bo svojemu novemu maliku naj častitljivša imena, nazvan je bil KristU3, Od-rešenik, Mesija. (Tudi mojster Luc fer je hotel svoje dni Bog biti!) To pa ni nič novega. Mislil se je Garibaldi kakor nekaka ideja, ki se je na prvo imenovala S moc Magus, potem pa v drugem kalupu — Voltaire. Tudi Voltaire je imel podobne časti, celo eden novošegnih cesarjev se je znižal njegovo srce vkovati v zlato in droge kamne; pa kaj to pomaga? V Parizu ima vse boljši atalnost spomin Genovefe, tudi še Joane a' Ark, kakor pa spomin brez-božntža, ki se je ustil s šesterimi ljudmi podreti to, kar je sv. Peter z enajsterimi to-varši storil! Nu, Garibaldi je pa le bil Voltaire djaojs, kakor je Voltaire bil Garibaldi misli (ideje); eden in drugi neprijatel duhovnov in Boga katoličanov; eden in drugi na naj višji stopinji zoperkerščanskega sektirstva, kakor božanstvi moljena. Toda koliko časa je trajalo malikovanje v prid Voltaire-u? Kdo se meni še za dan njegove smrti? Kdo se Bpominja smrtnega dre Rousseau-ega, D' Holtbach-ovega, Freret-ovega Dupuis-ovega, vse tiste vrste bogokletnežev, ki so se pčhali v nič djati Kristusa in av. Petra; končali pa so z ropotom, kteri je vse zlagoma zginil in se v smrtni ti-hoti zgubil. Koliko njih izmed sedanjega naroda bi se kmalo le s trudom še spomnilo dneva Ga-ribaldove smrti t In vendar pa — ni ga Rimljana, ne Italijana, tudi ne olikanega človeka na svetu, kteri bi Be kar precej ne spomnil smrtnega dneva sv. Petra. Že osemnajst 8to let je, kar se dva Rima med seboj vojskujeta; eden je vedno pod vodstvom Petrovim, drugi pod vodstvom ljudi, ki vstanejo, buče in gredo; eden je stanoviten v nauku, drugi vedno spremenljiv, vešast. Le-tega glava je bil današnje dni Garibaldi; čegav pa je on bil naslednik. Kdo mu je bil izročil verhovno oblast, kakošno dolgo vrsto predhodnikov more on postaviti proti prečudni vrsti, ki sega od sv. Petra nepretrgana do Leona XIII, v kterem dalje živi sv. Peter. Kdo pa v Garibaldu dalje živi? . . . Peter je na podrtinah poganskih vraž vsta-novil v R mu versko edinost z besedo, jo po-Bvetil z mučenstvom, zapečatil b svojo kervjo, on je zatrl trinoštvo, z redom povzdignil človeka, ker ga je zopet Bogu v naročje pripeljal, dal zopet blago vrednost ženi, ker iz orodja spačenosti, iz žertve strasti jo je Bpremenil v čedno tovaršico človeku, služabnico prijetne in pobožne ljubezni, v tolažnico junaštva, ognjiše vere, angela družine. Garibaldi pa na razvalinah vere hoče vstanoviti zanikanje, tajno vere, punt zoper Boga Kristusa, trinoštvo in razprežeuost; v blato znižuje čioveka, ker ga Bogu iz naročja trga, Btrmoglavi pa ga v naročje materije (grudomolatva); zaničljivo dela ženo, ker jo loči od družine in jo verže na ulice, na očitni trg, v vihar politiškega življenja — to nežno bitje, ktero je Bog stvari 1 Spomini na veliko slovansko romanje v Rim 1. 1881. (Spisujo M. Mihaeljev) VAnkoni ali kakor g o v o r d Hrvatje v Jakinu; noč brez apanja in zakaj? odtok vLaureto in nazaj 29. junija. (Dalje.) Vse to čudno obnašanje gostilničarja zbudi v nas neprijetne občutke. Spomnil sem Be v tej priliki opomina nekega znanca, ki je bil že pred leti Italijo obiskal, da je treba dobro paziti, v kakošni gostilnici se ima prenočiti. Zarad tega poprosimo gospodarja, naj nam da ., eno večo spalnico za 5 oseb, ker nismo hotli biti razdruženi po noči. Odkaže nam res Bobo pa le b 3 posteljami, pa ena postelja je bila dovolj velika za 3 osebe. Mi smo bili tega zadovoljni, da smo le skupaj ostali, saj smo b.li vsi zdravi korenjaki. Potrebni pa Brno bili počitka, ker nismo že 2 noči pred skoraj nič spavali, — in vendar ga jaz, in še en to-varš niava tu najšla. Gospodar nam je s.cer dal ključ od Bobe, da Be lahko zaklenemo, ali kmali, ko gre eden naših tovaršev na stran,) opazi in sliši nekaj sumljivega, ter nam vr- nivši se ves prehvapljen naznani, kaj in kako. Jaz mu nisem hotel brž verovati in tudi drugi ao se mu posmehovati, češ da ne razume dovolj laščine jakinskega narečja, in da uaj gremo brez skrbi h počitku. Ker pa previdnost nikoli ne škoduje, in je zbujalo že pred obnašanje in govorjenje gospodarja sum v meni in drugih tovarših, ki so vsi umeli laščino razun enega, rečem jaz, da bi bilo dobro se prepričati o stanju in lastnosti te naše apalnice. Ogledujemo in tipamo rahlo po stenah, ki ao bile barvane, ter najdemo v ne malo začudenje v kotu blizo okna male akrivne vratica, z malo ključavnico. Ko jih rahlo otipamo, vidimo da so Bicer malo pripete pa zaklenjene, kajti na poBkušnjo s prstom, so se vdale, — znamenje sumljivo ! Bodi Bi kar koli, sklenemo — bila je ravno polnoči, — da zarad previdnosti čujeva saj dva , a ostali trije pa naj le lepo spavajo. Jaz, akoravno zlo potreben po čitka, kakor vsi ostali, se ponudim, da hočem s Bvojim tovaršem, ki je bil nekdaj, brambovec — vojak, in ki je imel seboj revolver, celo noč čuti. Ker sem že Biišal in čital, kako so že večkrat potnike okradli, se mi pač ni ljubilo Bpati, tudi krv mi ni tega tega pustila. Tovaršu brambovcu rečem, naj nabaše revolver s 6 streli in naj bode na vsaki slučaj pripravljen, potem zadenem odklenene skrivne vrata z dvemi stoli in tako Bva jaz s palico v roki, moj prijatelj pa z revolverjem strsžila pri oknu celo noč. Pustila sva tudi luč gordti, ter storila obljubo, ako nas varuje Bog in Mati Božja ovega zlega na tem romanju, da bodeva v ta namen šla enkrat maševat na božjo pot h materi Božji na V., kar sva potem, ko Be je naše romanje brez posebne nezgode svršilo, tudi res dopolnila. RazBvitljava mesta je prav borna, luči pli-nove so zlo redke, celo noč gledaje skoz okno, nisva vidila ne ene ponočne straže ali policaja memo te osodopolne gostilne iti. kdo bi ne bil, saj zarad previdnosti čul ? Nebo je bilo lasno, tako da Bmo lahko gledali ono lanjsko zvezdo repatico in med raznimi pogovori s tovaršem je — hvala Bogu — brez vse nezgode minula ta za nas dolga noč, akoravno je v tem času najkrajša. Pa ko bi ne bila čula, Bog vč, kaj bi 8e bil utegnilo zgoditi? Na vsak način sva prav storila, da Bva Čula, kar so lahko opazili tudi v bližnji sobi. Zjutraj plačevaje račun, smo bili v sumu še bolj po- za domače življenje; umazal jo je a sektirakimi strastmi iu besnoBtmi; namesto Ijubeznjive podobe mučenice ji je podtaknil besno podobo petrolejke (pož gavke) . . . Shod kranjskega obrtnega društva. Govor gosji. Ivi umi se ^lasi: (Dalje.) Glavua skrb, ki je obrtnijski odsek pri tej zadevi vodla, bila je toraj obrnjena ua dve reči: 1. Da so postava kolikor nar bolj hitro mogoče pretrese iu dovrši; in 2. da se dovrši v smislu in po željah izrečenih od obrtnikuv samih. Gledd prve točke miBlila je večina, da bode reč naj hitreje dovršena, ako so odBek deli v tri pododseke, kter.h vsakemu se izroči primeren del obširne postavo v pretres. To se je zares tudi zgodilo. Izvoljeni so bili 3 pododseki po 8 udov, in VBakl si je izbral poročevalca, ki je imel staviti svoje predloge iu nasvetovati potrebne premembo. Toda ti pododseki niso imeli zaželjenega vspeha; posvetovanj« kar ni moglo iti spod rok; manjšina je pri vaakej važnejši reči oporekala iu zahtevala zaslišanje izvedencev, ali je pa naj imenitnejše določbo pustila nerešene, češ, da je treba prej vediti, kaj da je v tej ali uui reči sklenil kak drugi pododsek. Posvetovanje je bilo toraj jako zamudno, in ker je bila večina prepričana, da bode manjšina vse v pod odsekih sprožene ugovore in pomislike še enkrat ponavljala v celem odseku in tako reč le še bolj zavlekla, sklenilo Be je precej jeseni, ko se je bil državni zbor k zadnji seBiji boškI, da naj se pododseki razrešijo in naj se za vso postavo voli en Bam poročevalec, kteremu naj se pusti nekaj tednov časa, da zamori postavo dobro preštudirati in odseku staviti svoje predloge. Izvoljen ju bil za tu silno težaven posel moravski poslanec grot Belcredi, ki je rešitvi tega vprašanja posvetil vse svoje moči, in po neumornem prizadevanji odseku podal svoje nasvete. Odsek je od tistega časa t. j. od konca juuuarija t. 1. do konca maja, izvzemži velikonočne počitnice imel skoraj vsak dan seje, ki so po javni seji zvečer večide po 3 do d ure in še več trajale pozuo v noč do 10. ali 11. ure. Vendar pa je š o posve tovaujo silno počasi naprej, ker j« iuiela inanj- šiua pri vsaki še teko nedolžni reči svoje pomislike, in jo je ubravuavalu ua dolgo in široko. Večina jo sprevidela, da na tak način postava letos ne bode dovršena, ako bode hotla pretrestl vse oddelke predloženega ua-črta, iu da bodo morali obrtniki še dalje trpeti revšč.uo iu pomanjkanje, ako bo rič drugače no zaHučo. Zato je pritrdila naavetu p. poročuvulcu grofa Ilelkredija, du nuj se letos kot posebnu postava državnemu zboru izročd najvažnejši deli predložne postave, ki so tako-rekoč temelj in podlaga vsega obrtnijskega reda, drugi oddelki pa naj pridejo na vrsto pozneje. Mislila je, da je bolje, ako se z važnejšimi rečmi precej prične, kakor da bi mogli obrtniki zarad nekterih ne tolikanj važnih določb morda še leta in leta čakati na oboje. Manjšina pa io ostala dosiednja ter je še zadnji večer, ko jo bila obravnavu o prvih 6 gluvn h delih ob '/jll. uri dovršena, vnovič (ne vem že kolikokrut) zahtevala, naj se dovršeni pa-ragrali no izrofe še držuvnemu zboru, dokler ne bodo rešeni še drugi paragrali obrtnijsko poBtuve. Ni mi treba še posebej omenjati, da je bil ta nasvet, kakor vsi prejšnji enaki, od večine zavržen. Drugo vodilo večine obrtnijskega odseku je b lo, vstreči zahtevam obrtnikov in ravnati se kolikor mogoče po njihovih željah. Te svoje željo in zahteve pa so obrtniki izrazili v mnogih peticijah do državnega zboro, kteremu jih je došlo 383, iu pa na ruzmh obrt nijskih shodih, zlasti pri velikem shodu na Dunaju 15. novembra 1. 1881, kterega se je vdeležilo okoli 3000 obrtnikov iz vseh dežel in raznih narodnosti obširnega našega cesarstva. Svoje želje so izrazili v resoluciji, ob-Btoječi iz 11 točk, ki so jo v prevdurek izro č li tudi državnemu zboru. V vseh pet cijuh iu resolucijah so obrtniki zahtevali premembo dosedanje postave zlasti v dveh glavnih načelih. 1. Vpeljejo nuj se obl.gutorične zudruge, h kterim vsak samostojni obrtnik žo sam po Bebi pristopi, kakor hitro prične delati na svojo roko. 2. Kdor hoče izvrševati kako rokodelstvo mora dokazati, da se ga je izučil iu ga tudi dalj čusu kot pomočnik opravljal. To dve reči ste ravno nasproti dosedanji postavi, ki vauj dejansko ni velevala obl ga- trieni, da ni bilo ravno nepotrebno naše čuvanje. Akoravuo uam je gospodar ru tal vino 2krut dražjo, kakor ga drugim toči, — kar Bem zvedel pozneje in si je t,o malo po- strežbo še posebej vračunil, ni mi hotel dati iz laških bankovcev 70 centezimov vun , kteri so mi šli. Postaja jo bila blizo, ko pa hočemo pač tjo iti, prideta ona voznika, kteru sta nas prejšnji večer pripeljala v to gostiln co, rekši, da smo jimu vkazali, uaj prideta po nas. Da to ni res, je bilo zu^touj ugovarjati. Postuvita so toraj nu vrutu, ter nas ne pustita vuu iti, rekši, hočemo uli nočemo se z ujirna peljati, njima je vso eno, pa plačati vendar jim moramo, češ da smo jima luhko prejšuji večer vkazali po nas priti. — Ker z Lahi se ni šaliti, in sta imela oba obruze luškim brigautom podobne, smo se morali vduti zarad sigurnosti, kajti sicer bi ho bilo utegnilo kaj nevgodnegu pripetiti. To ju zopet dokaz luškega poštenja I Plačamo toraj in se odpeljemo ua kolodvor, du smo se le teh nezrainnežev rešili. Na kolodvoru najdemo že vbo polno čeških romarjev prišlih na 2. lojdovem parniku , Stuinbulu", po noči (ne „Sultunu", kur je bilu pred pomota, klen ho bili namenjeni z nami v Laureto. To jo bila z« nas zares „vigilia" h prazniku sv. Petra iu Puvlu, kaj ne ? Poljaki romarji iu nekaj slovenskih jo odšlo pa že prejšen večer ob 10. uri v Rim, kmulo potem, ko so so pripeljuli s prvim lojdoviin purnikom „Msxom" v Jakin, Poljuki so numreč nuineravali nazaj gredd Lauroto obiskati, kakor bo potem tudi res storili. Na kolodvoru počakamo kako 1 '/,t uro do vlakovega odhoda v Laureto. Od tod smo morali zu pot tjo in nazaj posebej plačati, namreč po 3 lire in 5 centezimov v II. razredu od sebe. Nu Laškem meri namreč vsak, tudi vradniki, kako bi ptujco popotnike ožulili uli ogoljufali. Tuko so je tudi tu mojemu tovuršu zgodilo. Ko jo plačeval kasirju za vso petere, ni imel ruvno toliko drobiža pri hobi. Ponudi mu toraj v nugl.ci on Brebrn uvstrijski goldinar. Pri vuu dajanju pa ga ta vradnik ogoljufa za 80 soldov. Vso zastonj je bilo ugovarjanje ker jo bila prevelika gnjeČa romarjev. (Daljo prih) toričaih zadrug, in je dovoljevala razna obrt-nijska podvzetja slehernemu, ki je hotel, da je lo plačal svoj patent. Da so ljudje dobivali vsled tega Blabe izdelke, da so pošteni obrt-n ki imeli neizmerno škodo po takih šušmarjih, da so mnogi taki pričetniki, ki so mislili, da jim bodo kar pečena pišeta v usta letela, ako vzamejo patent, čez par mesecev zopet prišli na kunt, itd., kaj je to brigalo druge, ki jih to n:č ni bolelo? Vsakdo je imel priliko pr-četi vsaktero obrtnijo, to jim je bilo dovolj, to je bila naj veči svoboda, in svoboda je njih glavno načelo, akoravuo je ta svoboda marši-kterega spravila na beraško palico. Zato pa tudi niBo hotli izvršiti 7. poglavja dozdaj veljavne postave, ki veleva obligato-rične zadruge. Ko bi se bil dejansko izvršil ta oddelek, bi bilo zadruge marsikako napako n zlo odpravile, ki je trlo obrtnijski stan. Zlasti bi obrtnijsku svoboda ne bilu mogla tako lepo cveteti iu tuko žalostnega sadu roditi. Zato so je pa izvršitev tega poglavja v uemar pustila, kakor da bi ga v postavi ne bilo, razne svobodne zadrugo so ostale in nove obligatorično so b« mrzile obrtnikom samim, ker je postava zaukazovala, da bo imajo raz- . uotera obrtnijstva posiluo spojiti v eno zadrugo. Tega pa marsiktera obrtnijska zadruga ni hotla, zlasti ako je imela kuj premoženja, ktero bi bilo ua ta uačin prišlo tudi drugim obrtnijam na korist, s kterimi bi se bili imeli združiti v eno zadrugo. Tako je tedai postava v tem oziru ostalu samo ua papir i i; hotli so jo 1. 1801 celo popraviti in osnovati svobodne zadruge, ki bi se bile s svobodno obrtniio bolj vjemale, pa k sreči jo dotični predlog zginil iz državne zbornice in Be zgubil, da ne ved6 kam. Pri novi poBtuvi so je vidilo, da je treba obligatorične zadruge obdržati. To se je tudi zgodilo, Be ve da s silnim trudom, ker je manjšino nu vso moč zagovarjala svobodne zadruge. Toda obrtnijstvo potrebuje trdnega reda, da bode moglo napredovati, potrebuje vsestranske vredbe, in to zamorejo dati lo obligatorične obrtuijsko zadruge. Lo na tu načtu bode mogoče dobiti pravo zBHtopništui obrtnijskega slauu, kteri ima pri dosedauj h kupčijskih zbornicah jako malo zavetja, ker večiuu kupčijskega oddelka večidel gleda na svojo koristi, ki so koristim obrtnijskim dostikrat ravno nasprotue. Ko bodo obligato-rični) zadruge osnovane, bo bode uurno po sebi pokazalo, da so morajo obrtnijrke kamore ločiti od kupč jskih iu osnovuti sume ze se. Iii ker vstava kupčijskim in obrtnijskuo ka-moram dovoljuje lastno zustopniko v deželnih iu držuvuem zboru, bodo obrtnijski stun vsaj zares v teh dveh postuvodajuluih zborih imel svoje zuupue može. Tuko bodo toraj obligatorično zadruge za obrtnijski Htuu najboljša voliluu premomba, ki si jo zamorejo misliti, ker ne bodo prišli nikdar v nevarnost, da bi zarad drugih volileov njihovi kundidatje oBtali na cedilu. l)a morejo pa obrtuijsko zadrug« delovati na korist obrtnijBtvu, imeti morujo poleg Bvojih dolžnost tuli svoje pravice. V novi poBtavi so jim jo tukili pravic mnogo pripoznalo. Govoriti imajo med drugim : Pri ruzsodbah o obrtnijskih podvzetjih (§ 1 ), pri dokazih, da jo kdo zmožen za samostojno rokodelsko obrtnijstvo (§ 24), pri določevanji ob.sežka in už vanju obrtnijBkih pruvic (§ 3G) in maksimalnih tunfiv (g 4!)); njim pripada vravnuva razmer med mojBtri iu pomočniki, kakor tudi razmer rokodelskih učencev, določevanje učuih in pomočaiških let, po- trebnih poHkušnuj, potrjevanj« spričeval itd.; dalje smejo uaptav.ti zaioge ali skladišča potrebnega blaga in ga prodajati svojim družbenikom, vstanovljati posojilnice io prodajalnice za zudtužne izdelke itd., prepire med mojstri in pomočniki reševati po razsodiščih ali pro-stovoljn h soduiiah (§ 114) itd.) (Konec prih.) Politični pregled. V Ljubljani 26. julija. Avstrijske dežele. 1'oNlitiiel so iiikI puHtavo (?) zarad tega, kur govore v državuem zboru. — Najvišja sodnija na Duuaji n i potrdila konfiskacije, kateri je zajiadel ,,Stockerau. Stadt und Landbote," ki je prinesel govor Scboaererjev v državnem zboru in zarad tega bil pri dveh soduijah obsojen. — Razsodba je principijelno važna. Iliiiiujski llMtl poročajo, da se bode državni finančni minister p). Kallay te dni, baje 30. t. m , napotil v Bosuo in Hercegoviuo. Pregledal jo osnove za reformo, kakor je na svetoval njegov sprednjik, sedaj so pa hoče sam prepričati, koliko se tega da izpeljat'. Kar bode gospod minister sam videl in opazi), to misli potem predlagati ministerstvu iu delegacijam. Govori se tudi, du pojde nekaj vojakov iz Rosne in Hercegovine na odpust, od vsa-c-gu polka baje po GOO. Vsega skupaj jih bode mendu 13 800, najpred starejši in ože-njeni roservisti. A število, za katero se je vojna zmanjšala je veliko veče, ker že od začetka junija n:so več nadomestovali zgube pri vojakih, t. j. namesto bolnih i. dr. niso klicali drugih k vojski. ■a fl&ološvttra (Klautenburg) Be na-Knanja, da prideta svitli cesarev:č iu ccsaričma v lluuiadsko županijo 30. t. m., spremljali J bodo mnogi odlični gospodje iu služabništvo. ■ » Ogmvc x !Šlc»iji se poroča v ,,TribUne", da je češkim srenjam tum težavno Učiteljev dobit', odkar se je začela nova šolska doba ; sležki učitelji radi iščejo služeb drugod, dvoje vzrokov je temu, a) pičla plača, katero dobivajo pri županih, b) stri go germauiziranje čeekih šol iu učiteljev. Ravnatelj na c. kr. ženskem učiteljišči se jo sum izjavil v priliki Najvišega obiskovanj«, fia je tu zavod nemški, desiravno se tudi učenke slovansko narodnosti za učitelj-stvo tam pripravljajo. T. I. je bil učiteljski izpit. Oglasilo se io med drugim tudi 7 učiteljic in te so bilo potrjene zu nemške šole, a oglasile so se tri že izprašano za dopolnilni izpit iz ceščine iu vse tri so padle. — Mislil bi vsak, da žo sprašana učiteljica bode lahko naprav lu izpit iz češčine. Adrugačo je sodila komisija. Ilotla je biti stroga. Kuki bodo uaBledki? Učiteljice se no bodo več oglašalo za take skušnje, kdo se bode učil, troško imel in še sramoto povrh? Učiteljice bodo ostale nem-fikute, v kar so jih izrodili v učiteljišči. Vprašanje je le, ali take učiteljico morejo zadostovati svoji nalogi? Treba je tedaj premtrojiti oboje učiteljišč, du bodo mogli pripravniki uspoBobiti se za svoj poki c, za umeščene učiteljice naj bode pa tečaj, kjer bo j.m bode dala prilika, nadomestiti to, kar bo v učiteljišči niBO učile, namrič češkega jezika. l"»r»£lli» IWj IBomiiv in sosednih krajev iz Hrcegovino so sicer mimo glase, nabera vojakov se redno izvršuje , ljudstvo polje obdeluje, a v llrcegovini v bližujih kra- j h poleg Črnogore ni nikakor mirno. Razpršene čete vojakom nikakor ne dado miru. 8. junija je močna četa vstašev napadla vtrjen tabor vojakov pri Viceviui o polnoči in je notri do jutra močno streljala, vendar bo vojaki, 60 mož, sovražnika odgnali. 12. p. m. so prišli VBtaši še v večem številu ob 'J zvečer in bo napadli zopet Veleuicc, kjer je bilo 100 mož 14. lovskega bataljona. Ob enem je prišla druga močna vstašku četa pred močno vtrjen glavni tabor bataljona pri Celebici, da ga zadržuje in brani odpošiljatev pomuči v Velenice. Blizo tubora v Celeb ci se niso upali vstaši, ker so ob oglih topovi, a izpostavljen oddelek na Veleu ci je bil v stiski in poslali so mu 60 mož na pomoč, kar ga je rešilo. Od 4 kompanije jo padlo i) mož 3 mrtvi, in 6 ranjenih. Ko je pozneje prišla izdatna pomoč, so jo bili ustaši že popihali. Poleg črnogorsko meje so šli na Turško. Ko bo jih tudi od tum zavrnili, so šli v Čmogoro v svoje skrivališča. Prav navadno je, da nadlegujejo vojake, kedar živež dovažvajo. V Grabu je izpostavljenih 60 mtž 77. pešpolka (nadvojvoda Karol 8al-vator), te so hotli VBtaši obUkati, Turk pa, ki pO ga dan poprej vstaši oropuli, jih je ovudil. Poveljnik lujtnuut Dudu jo nekaj vojakov pustil v zakopih, z drugimi jo pa šel sovražniku naproti, iu ga je čakal v zasedi, od tod in iz trdnjavo so tako močno vanj streljali, da to se vstaši h tro razpršili popustivši mrtveca in mnogo orožja. Naj novejša njih taktika je, da v malih trumah po 70 do 100 napadajo sla-bejše straže in kraje, kjer je živina in da vznemirjajo proviantne kolone. Teh sitnoBti mendu ne bode tako hitro kraj, posebno ako |e to res, kar be pripoveduje , da bo več ru-slc h in srbikih prostovoljcev zbira okoli Foče, da bi zaprečili vsak dovoz živeža vojakom, izpostavljenim ob Črnogorski meji. Viianje države. Pri sreujskih volitvah v Ittmu so pro-pali katoliki proti nadprednjakom in zmernim liberalcem; radikalci niso volili. Za volitev opravičenih jo 23.000, a volilo jih je 10.180. Katoliki so mislili , da bodo dobili njih kan-didutje vsaj 5000 glasov, imeli so 15 kandidatov, princ Borghese jo dobil 4001 iu drugi med 88G6 — 3C40 glasov, a nasprotni kandi-datje (tudi nekateri katoliki so vsled Čudnega kompromisa za nje glasovali) so dobili, prva dva 0771, GG36, a drugi med 59GG in 5150 glasov. Bati se je, da katoliki ne zgube poguma, in da so potem šole, ubožnico in veliko drugega izročenega nasprotnikom. Duhovni višji in nižji, stari iu mladi so šli volit. 41 c^igilovskili liomaltjali- Turčijo so hoče tedaj vdeležiti konference, a Angleži s tem niso tiič kaj zadovoljni, iu zarad tega ne bodo nehali pripravljati se za vojsko. Sedaj je čas za mirno razpravo minul, kuj hočo sedaj konferenca, ko so topovi gromeli. — V francoskem državnem zboru so dovolili kredit za vojaške potrebe, Kruncosko je tedaj s Bvojo orientalsko politiko tam, kjer je bilo pred G mesci, ko je Oumbeta vodil unatijo politiko. 1» AlcIiNiUMlrijc a« javlja 24. jul. ob 3. uri popoludne. (lieut. Bureau), Danes zjutraj ko posedli angleški vojaki Ramleh po kratkem boji. Dgub ni bilo ne tu ne tam. (Ako jo ta novica resnica, Arabiju ni bilo toliko nad to poBicijo, sicer bi jo bil bran l z večjo odločnostjo.) I k ■"ari/.n se juvlja: Arubi-pušu je osnoval novo vlado v Kahiri, kateri je predsednik Mabmud-pHŠa. — Khedivo jo odstavil Arabi-pašo iu ga je imenoval ustajnika; ljud-stu je dul ruzglusiti, da naj nikar ne plačuje davka Arabi-paSi, in armadi je prepovedal poslušati njegova povelja. — Zasebna poročila pravijo, da Arabi zapoveduje 12.000 vojakom. Voda iz vodovoda Mahmudieh hitro pada, daei-ravno so Augleži nasip napravili. Prva angleška vojna je prišla 24. t. m. v AlekBandrijo. VBeh skupaj 1100 mož. Dokler bode vsa vojna, 20.000 skupaj, bode minulo še nekaj dni. Khedive je razglasil Arabi-pašo za ustajnika; teoretično se temu ne dri ugovarjati, ali bode pa kaj koristilo, je drugo vprašanje. FrnncoHka misli poslati v Egipet 8 peš bataljonov, 4 trume kojn^e, in bojnih baterij. To skušajo v kratkem odposlati iz Tou-lonn. — Ob konci tega mesca budo zbranih v Toulon-a 17 vojnih ladij, da bodo v reservi poveljnik je namoatui admiral ThomosBet; poleg tega pride 8 oklopnic brodovja , ki je pred Tunis, in 7 bark, ki so v morji pred Egiptom, vseh skupaj je tedaj 32 bojnih ladij, in sicer takih, kakoršnih uže dolgo ni bilo v sredozemskem morji. Ali bode to vse zoper Arabi-pašo ? Izvirni dopisi. Amerike. Visokočastiti gospod Andrej Audolšek, misijonar v Eiiglo llarbor v škofiji Marquette države Michigan; je po dolgi bolezni v želodcu 24. junija umrl. Mil. škof Janez Vertin bo ga po Blovesni sv. maši za mrtve v pričo več duhovnov 27. junija pokopali. Ranjki je bil rojen v 1'tibnici 27. sept. 1827, v mašnika posvečeu 30. julija 1854, io misijonar v Ameriki od 1. novembra 1859. Bog mu daj večni miri Naj bo priporočen v molitev vsim sošolcem! — Nuj še pri tej priliki dostavljam: Rad bi poznal Slovenca, kateri je iz Amerike pisal, da jo zoper slovenščino. Ker, kakor me skušnja uči, so tukaj vsi Kran.ci vneti za materni jezik, in ga tuii rabijo, kolikorkrat skupaj pridejo, ko bi bili tudi žo 20 in še več let v Ameriki. Res da potrebujejo tudi nemški in angleški jezik, da zainorejo s temi narodi občevati, ali materui jezik jim jo če,z vse priljubljen. Domače novice. V Ljubljani, 27. julija. (Dvojo ustanov) za živinozdravnike iz Kranjskega na c. kr. živinozdravnlškem zavodu na Dunaji po 300 g', se razpisuje. Čas poučevanjn traja G semestrov ali 3 letu. Tirja so G latinskih šol ali G realko in starost od 18—2G leta. Poučevanje jo zastonj. — Prošnje do 15. avgusta pri deželnem odboru Kranjskem. (Učiteljsko službo v okolici ljubljanski.) Na Črnučah 400 gl. in stanovanje; v Šeut-Jurji pri Šmuriji 450 gld. m stanovanje; pri sv. Kočij a nu 450 gld. in stanovanje pri sv. J a kopu pri Savi 400 gld. in stanovanje, 2 učiteljska služba v Borovnici 400 gl.; na Vrhniki 3. učiteljska služba 500 gl. in 4 učit. služba 400 gl. do 2. uvgusta. — Na 2razredni šoli pri 1). M. v Polji. 2. učit. služba stalno, oziroma začasno do 31. juliju t. t. V šo). okraji Černemeljskein: Nu Rado-vici sod. okraj. Metliškega 450 gl. iu stano-vaujo do 31. avguita. V šolskem okraji Litijskem. V Toplicah pri Zagorji 4. učit. služba 400 gld. in stanovanje oziroma za časno. V šolskem okraji Kočevskem na novo vrejenih šolah v Grčuric (Maaern) in v Veli- kih Poljanah (Grosapolland) po 400 gld. in stanovanje. Obojo začasno do 15. avgusta t. I. V šolskem okraji Radovljiškem. Na 2raz-redni šoli v Bohinjski Bistrici, 2. učit. služba 400 gl. tudi priboljška (10 gl., ki je preklicaven do 25 avgusta. Razne reči. — V Podgorja h. Letiua je ua kranjsko isteihki meji š« dosti dobra, posebno turšica iu krompir, glavni pridelek tukajšnjega kmeta lepo kažeta. Sadja je malo, jabelk iu hrušk je nekoliko, u češpelj pruv malo, dež iu burja sta cvetju škodovala. Žal, da ljudje vsled pomanjkanju denurja le preveč žganje pijejo, in s preobiluo pijačo božjo darove zlorabijo. Sena je letos manj na enih krajih, le polovico od lani. — Tržaška razBtuva. Zadnji petek je imel izvrševalni odbor za rastavo sejo. Tajnik Bujatti je brni natančno poročilo o vseh stavbah, pripravuh in stroških za njo. Po odbo-rovem proračunu, če se primerijo stroški z gotovimi dohodki, OHtane najmanj 12.000 gld. dobičku. Ta Bvota bo porabi v priredbo raznih Bvečunosti. — Nadalje je odbor po daljšem posvetovanju slenil, živinsko ruzstavo opustiti. Povod tega nepričakovanega sklepa je ta, da so je premulo ruzatavnikov živine oglasilo, kur prav obžalujemo. — Odbor jo tudi konečuo določil, da se razstava otvori, kakor smo uže pisali, 1. avgusta. — Te dni ju poslalo mnogo razatavnikov svoje zastopuike v Trst, da po slano blago spravijo nu odrejeno mu mesto in ga uadzoiuje. Uže zdaj se vidi nu tržuških ulicah dokaj tujcev. — Hrvatska bo ua tržaškej razstav: prav vrlo in lepo zastopana, iz vseh krajev hodijo poročila, da razstavi najboljšo obrtniško-poljedelske proizvode. Napravila je tudi lasten in krasen puvilou v Btarohrvutskem zlogu, ki jo zbog lepote Tržačane osupnel, da ga vsi vprek hvalijo, kur ju nu čuBt hrvatskemu imenu. Zgradbo ata postavila hrvatski arhitekt g. Bole in vseučiliščni prolesor g. dr. Kršujuvi; zastopnik HrvatBko pu ju pri razstavi rodoljubni veletržeč g. Muto Polič. —■ Slovani in, ki mislijo priti gledat razstavo, naj prihod tuko vravnajo, da se lehko vdelež6 velike svečanosti, katero priredi 10. septembra pod pokroviteljstvom Njeg. c. visokosti, cesar-jeviča Rudolfa stoječo „delalsko podporno društvo", ki blagoslove svojo zastavo. Ogrski oddelek toži, du ima premalo prostora, če tudi jo poprej li)2 kvadr. metrov odBtopil avstrijskemu oddelku, zato pa mlHli napraviti posebno galerijo. C. k. vladni komisur zu bosuiško razstavo je tudi uže prišel v Trst ter začel svoja dela, ta razstava bo v poBlopji št. 1. Orijeutalski muzej bo imel popolnoma opravljeni turški sulon. Tržaško ruzstavo odpre nadvojvoda Kari Ludevit osobno. Cosnrjevič in visoko njegova soprogo jo obiščeta najbržo v začetku septembra cesur in cesarica pa v druge; polovici meBcca septembra. „HdiD0st". — Oblak bo je vtergul v zgornjem Polubji v dolini reko „Aupa", pritoka Klbi. — Deroču voda jo odnesla več tisoč seženj derv, podirulu mostov« in jezovr, odnašala cele (manjše) hiše, želein co na več krajih protr-gala. V MarBchendoif je mogla tovurnn delo ustaviti, voda jo vzela jezova. Prizadeti so kraji: Johanuesbud, Freiheit, Trautenau in dr, Utonilo ju 47 ljudi. V pomoč poslali ho 206 pijonirjev in 71 mož od stavbarstva (gonit) s 7 častniki. — Linzer Quartalschrllt izšel je tu dni III. snopič, ki obHega: (Dalje.) 17) I)io mit „Wartegebilhr" beurlaubten Oagisten unter-stehon der militlirgeiatlicheu Jurisdiction. V. Mi-litiirkurat lleinrlch Palka. 18) Nochmala das „ewige Llcht". Vou Pfarrvikar Jon. Sailer. X. Literatur: l) Vehring, Lehrbuch des Kirchen-rechtea, 2. Aufl, 2. Illl fte. ReceiiBirt von Prof Dr. Rudolf Ritter v. Scherer. 2) SiUmtllche Rundschreiben Leo XIII. Zweite Sammlung ltec. vou Dr. v. Scherer. !)) Schneld, die Phi loBophie des hI. Thomas vou Aquin. llec. v. Prof. Dr. Sprlnzl. 4) Evers, Katiioliseh oder protestantiach? Rec. v. Dr. Sprinzl. B) Strauch „Margaretha Ebner und Iieinrich von NOd-lingen". Rec. von Pfarier Dr. Geier. G) Ilitze, Kapital und Arbcif. Rec. von Franz Graf Kuefstein. 7) Delama, Tractntus de jus-titia et jure, II. AH ltec. von Prof. Guudl-huber. 8) Ebeses, Geschichte der Pack'schen Ililadel. Rec. von Prof. Pucher. 9) Philipp de Lorenci, Geilei'd von Kaisersberg ausge-\vllhlto Schriften. Rec. v. Stiftsdeehnnt Konrad Meiudl. 10) Ezerny, der prste Bauernaufstand in Obetosterreieh. Rec. von Prof. Dr. Schm d 11) Wedi\ver, Gruodriss der Apologetik Rec. von 1'rof. Kobler. 12) Schmid, Gruudlimen der Patrologie und 13) Vogl, Bild einer voll-kommenen Ordenefrau. ltec. von SubregenB Dzllinger. 11 -IG) Reus — Ausserer, Le-bensgeschichte der Schwenter Agues Klara Stoiner. — Die Busbo iii PaBsionabilderu. — Rom als Hauptstadt von Italien. Rec. von Prof. Dr. Hiptmaier. 17—20) Das neue Pu stefsche Rituale Romanum — Grarffel, Adju-torium nostrum in Nomin« Domini — Vom Cap zum SambeBi von Spillmanu — Atlas zur biblisehen Geschichte. ltec. vou Prof. Schmu-ckensch ilgcr. 21) Woker, Geschichte der Nord deutschen Franziskaner Missionen. Rec. von Prof. Dr. Kerstgens. — 22) Pachtler, dan gttttliche Recht dir Familie und der Kirche auf die Schule. 28) Binet, der Freund der uruien Seelen. Itic. von Prof Dr. Ni^lutt-ch (Konec pr h.) ^ » »i jex jcs »t Ka jot jc*» *a ra jot» »t jot V Zopet v zalogi: •Invn« iIi-užIm'. 21). juliju. Povzeta drž. po«. Franceta Stu-dolu iz lludanj , 2f>0 gl. Vipava. — 1. oks. drž. po». Kurola Pogorelo iz Dolunjo vasi, 811 gl. 25 kr. Ribnicu, — 1. okii. drž. jiob. Andreju Semič iz lludanj 250 gld. Vipava. — 1. oka. drž, pri Jožefu Podpornik iz Jesenic, 00 gl. Kranjska gora. 2. 11 lin. družba posest. Petra Jankovič iz Hlu-dcncu. Iijubljanu. t. ekn. družbu poaoatv. Janeza (JroŽolj iz (jolobrda, 2.'I20 gl. ; Matiju Skoficu iz Golobrdu, 1533 gl. Ljubljana. 2. uIcb. drž. pou. Antona Jerihu i/. Pijavo gorico b #1. i). Ljubljana. 2. elih. drž. Jakoba Vodnika iz Zaloga. Iijubljunu. 1. eliH. drž. Jorneju Strumbelj iz '1'oinirdja , 2490 gl. Iijubljanu, Umrli niii 21. julija. Krimce Oogulu, 7 tednov, onlal>-ljonjo. 22. julija. Jakob Martinčič, I '/„ lota, črevesni katar. Terezija Tippol 55 lot, inrtud. — Lorene Mollik K| lot, starost,, Irancu Krav«, 41! Iot, rak. Torcz Jerič, 32 lot, ajiridcnjo želodca. 23. julija. Janez Htrokol, 4 m., božjust. 24. julija. Moža Oražem, jetllui. V bolniiinici 11), julija. Koženk , 1 '/tJ lota (Poljano al. 42) Iiožjaut. 20. juliju, Junosi Zavržen (i mescev, črevesen katar. 21. juli ja. Jožo Knatolic .'14 lot jotiku. 23. julija. Franca Obalni, 40 lot.. 1'rauc Knšlin 27 lot. jotika. (inapor Krllur 27 lot.. Pri vojakih 10. julija. Jurija Očrni, pofioo, tifus. Duhovnik v pokoji precej lahko dobi mIiižIio v nu Dolenjskem pri pruv dobri bini kot hišni duhoven. Razun novanja dobi še 150 gld. plače. Nutunčnejo su izve pri vredništvu venca." nelcl grujščiiii katoliški rod-hranu in sta- „8lo-(2) Krlžov pot. 14 postaj, jako lop oljnotlsk ; širokost 86 em., visokost 50 cm. Cona 21 gl. Dotično okvir o točno po kolikor moč nizkih conah proBkrbuje Katoliška bukvama (1) v Ljubljani. i'. Ilollmaiui-ov „Pflanzen-Atlas" nucli ileni Linncsclicn Sy steni. 80 fino barvani lt labelj z več kot HOO slikami in razlaganjem. Cona v |)ol-kaliko vezani knjigi, z zlatim natisom 7 gld. 20 kr. Linne-jova sostava rastlijn, klasično del« švedskega naravoslovca, jo So dandanašnji in bodo ostala prvi vogelni kamen tor |>od|iora vso znan-atveno botaniko ; ho dandanes velja zarad svojo j o d n o s t a v n o h t i, č i s t, o b o ter umljivoati kot nujzvoatejši vodnik za prvenca v znanstvu rnstljinstvu. Upoljava v Linnejevo aistomo b prav po naravni p o v z o t i in i p r o stav a m i olajšati jo miinou toga dola. Ob onoin so pa b to knjigo pod/i bogata, z n a r a v n i m i b a r v a m i ozalj-š a n a, cul o t n a |> o d o b a r a s 11 j i n s t. v a. Razlaganju ni preveč obširno , a vendar dajo popolon pregled vsili rodov in razredov Lin-nejovo aistomo; krajev , k jor so naliujn , ali od kodar jo bila prinošona itd. Po p o v o d n n o m ho lahko razvidi, du jo nPflanZenAtlaS'1 izvrston učni ji r i ji o močo k r.a vsakoga g. učitelja. Pil tudi takim, ki so za botaniko sploh zanimajo, kakor vortnarjom, umnim kmotovulccm , gozdurjoui, lokarjem bodo gotovo ,,1'llanzon-AtlaH" dobro doSel. Prijateljem cvetlično slikarijo nudijo ,.1'astljlnsku jiodobo ievrntvno prodlago. Posebno so priporoča dolo kot ukvarii| v Ljubljani, prod Škofijo fituv. (!. l>ol»rr kii|> ure. Jaz pošiljam uro proti poštnemu povzetju, in komur ura ni všeč, dam denar nazaj. 'Podaj jo kupčija brc/, nevarnosti. [ cilinder ura i« aroborngu niklja z vorižieo, I prej 12 gl., zdaj 5 gl. 25 kr. ura na sidro iz arobrnoga niklja z vorižieo, 1 prej 15 gl., zdaj 7 gl. 25 kr. srebrna romontolr VVashlngton ura z verižico, 1 prej 110 gl., zibtj 15 gl. srebrna ura na sidro b pntontirunim koiosjom in verižico, prej 25 gl. I I gl. 25 kr, i zlata ura za gospo, prej po 4 o gld., zdaj po 20 gl. z verižico okoli vratu. i zlata remontoir ura prej po 100 gld., »daj po 40 gl. (.fi) JninAtvo 7.» pel M. I*li. Froiiifli, nrar na Dunnji. ]Vien, gogonllbor der VVolIzollu.