Ą dclcli lcnohe. »Hola!« je zaklical princ. »Hola! Ho4a!« j« ponovil odmev od pečine. Klicala sta tako precej časa, Imela sta že povsem guho grlo. Nazadnje so se vrata odprla. »Oh! Nikar se ne |j«zi,« je rekel p>rinc. Mirku, »danes &o mi sluge preveč hitro odprli.« »Vstopite!« se je začul slab, raztegnjen in prešekan glas. Neko bitje ga je provedk) po dolgem hodniku. Na obeh straneh hodnika so bila ivrata. Nfkoč so bila pobarvana, ali so bila oble'dela in od črvov razjedc-na. Prva vrata so peljala .v kuhinjo. Na tleh »o bile nesnažne deske, na njili pa neomiti krožniki, ponve in lonci. Mirko je začutil močan smrad od gnile zelenja-ve, da bi mu bilo kmalu postalo slabo. Šla sta naprej do k-onca hodnika. Tu mu je jprinc pokazal prazno sobo, pokrito po tleh z debelo plastjo prahu, pa je rekei: »To je tvoja soba.« »S čira bi se mogel zabavati tu? je vprašal Mirko, »ker tu ni ne igračk, ne knjig in papirja.« »Delal boš dsto kct drugi,« je odgovoril princ Lenivec in je zaprl vrata za seboj. Mirko je ostal sam v sobi. Na zidu je bil napis: Pre.povedano je govoriti, misliti, peti. Mirko (je legel na tla in je zaspaL Ko se je prebudil, je nekje odbila ura dvanajs-t. Spomnil se> je, da je žo tri ure tu, in da njegovi tovaa-iši zdaj zapuščajo &olo, liiteč veselo domov na obed. Segel je po svojl kapi. »Pusti to!« DragotLa se jg preplašno obrniL Pred njim je stal možicelj v tako tesni obleki, da mu je pokala v šivih. Hlače 90 bile tako ozJce, da jih gotovo ni raogel sleči. »Jaz sem samo kapo vzel,« se je opravičeval Mirko. Možicelj mu je p.»kazal, kar je bilo najpdsano na zidu ter je izginil. Mirko je tudi zapustil sobo. PriSel je v drurgo, odprto &ol>o. 9redi &obe je spaval prinčev la^ojač na golik tlch. Ohraz s.t je bil pokril z uma.zam> cumjo. Okoli njega je ležalo rausno blago za obleko; šival mentia krojač splob m, ker 90 mu bile vse igle po- Mirko je zdaj razumel, zakaj je imael mo/.icrdj tako tesno oblpkn. Kroiač je bil prelen. da bi mu napravil drugo. Ono prvo pa mu je bil napravil, ko je bil še majben. Dalje je Mirko pogledal v pralnico. Perica $e sedela na tleh, okoll nje so bili kupi umazariega perila. Zdaj je tudi razumel, da ima krojafi tako umazane cunje. Ker je bil lačen, je stapil v kubinjo, da vidi, ali se sploh obeta kaj jesti. Pa tudi kuharica je biia lena kakor vsi drugi. Niti vonja po kaki dobri ij.ed.-i ni bilo čutiti. Vse to mu je postalo odvratno. Podkuril je in je iskal kaj, da bi si pripravil. Naenkrat je nekaj silno počilo. Iz sobe 90 se začuli vzkliki. Kuharica 9e je prebudila in se je podala na posel. Mirko je tekel na hodnik. Perica je začela prati, krojač je udeval iglo. Malo za tem so prišli štirje možje. Na rokah so nosili neko ostudno telo. »Hura!« 90 klicali. »Princ Lenivec (je mrtev.« Od vseh strani so se čuli radostni klici. Mirku 90 pripovedovali, da jih je ta čudak vse spravil sem. Čutili so se jako nesrečne in so čim dalje bolj propadali. Vzkliki so postaja-li glasnejši. Nato ge je vse pomirilo. Mirko se je prebudil na svojem najljubšem kraju, na bregu pobočka, blizu šole. Bil je čas za odhod. Skril &e ij-e, da bi ga soš&lci ne videli. Sklenil je, da ne bo nirkoli vefi padel v roke kakemu princu Lenivcu. »Ker,« si je mislil, »če bi bili vsi ljudje leni kakor om, nihče ne bi imel kaj jesti, nihče ne bi imel kaj obleči. Ves svet bi se pretvoril v razvaline.« Konec. Nekoč j.e živel kmet. Imel je tri sinove. Petra, Pavla in Jokoba. V zimskih večerih »0 ae bratje čes-to zabavali pri o-gnjišču, govorili o tem, kar bo kdo izmed njih postal, ko bo velik. Peter je hotel biti kmet kakor jc bil njegov oce. Pavel ije hotel biti kakor učitelj pri katerem je bil v šoli. A Ja.kob? On je pravil, da ne ve, kaj bi hotel postatL Nelcako z napol odprtimi očmi je pasmatral vse, kar ge je godilo o-koli njega. Starši 90 bili 3 gvojo deco zelo zadovoljni. Samo 90 9e čudili, da Jakob noče poved>aiti, kaj hoče postati. Če so ga poslali jeseni, da. natrese jabolka, 90 ga našli, da ije strmel z velikimi očmi v sinje ncbo. K-o so ga grajali, da je tako len, je samo mrmral par nerazumljivih besed. Nekega dne ga je vprašala mati, kaj misli. On j« odgovoril, da bi hotel vedeti, ali je nebo povsod enako oddaljeno od zemlje. Mati mu je rckla, da bi bilo l>olje, če bolj pazljivo izbira fižol, ne pa da se spušča v taka premišljevanja. Ljubila ga jje kakOT o&talo deco. Samo ge je bala, da ne bo na čast rodbini. Nekega dnc je prispel 9i.ric, bogat trgovec z vinom. - Pohvalil je Petra in rekel, da bi ga rad odvcdel 9 se.bo\i in izučil v trgovanju. Peter jo odšel z njim ter je odglej prihajal domov le za dobo velikih praznikov. Iz piaem se je razbii'alo, da je deček z voljo in razumevanjcm začel gvoj posel. Starši so o tem z zadovo_.9tvom po\r9od pripov&dovali. Pavel jc mnogo pisal in čital ter postal učen. Ni več mislil niti na ^.adjc, niti na to>, ali nesejo kokoši jajca ali ne, niti na to^ koliko stane maslo. pAtie? aledi.) Vrag na zatožni kl«" pL Pred' sodiščem ja «tal obtoženec, obdojžen umora. Sodnik je stavil obtožencu razna vprašanja in ga med drug.im tudi vprašal, zakaj je izvršil umor. Obtoženec je globoko vzdihnil in vzkliknil: »Sam šent me je apravil na to misel!« Državni pravnik, ki ni znal dobro slovenski, je paz-' no poslušal obtoženčeve odgovore. Ko je ob< toženec rekel, da ga ji sam. »šent« zavedel k umoru, je planil državni pravnik pokonci, na-' prosil sodnika za besedo in slovesno izjavil: »Ker je obtoženec priznal, da ga je Šent za^ vedel k zločinu, raztezam obtožbo tudi na Senta kot glavn&ga sokrivca!« In tako je spavil drž. pravdn.k na zatcžno klap samega hudiča. Poizkus za zg.ed. On: »Draga, veruj mi, iii-| sem^te vzel radi denar-! ja, ravno nasprotno =^ denar ne napravi čio-] veka srečnega :a bodi prepričana: čim maaij ko ima človek denarja, tem srečnejšega se počuti!« Ona: »Oh, kako bova po tem takem PJ>e-' čna; papn js včeraj bankrot na.pravil.« Hitro _-ri savas-1. U-: čitelj je v šoli preda4 val o jezi in končno re-: kel: »Otroei, ničesar ne storiti y jezi,"^. temveč skušajte S8 rpreruagaiv Ce ste kedaj jezni, pre-l štejte prvo '"gunibe na suknji, prej -fcot kaj sto<! rite. Jožek, ponovi, kar. sem prej rekel!« Uče nec lii znal in učitelj mu hoče dati za ne.paz-< ljivost zaua«ico. »Oho,« zakliče deček, »g. učiJ telj prvo gumbe pre-: šteti!« Neveijatna saiola. ^ »Zakaj tako slabe vo^ Ije?« »Včeraj*^lm imel grozno smolo. Gr.m po* noči proti domu ia snč-:1 čam. dva popolnoraa p'i'J jana mlada mcrža. U-* služno vzamera cneg* desno, drugega levi pod pazduho In j pra\Tm domov. No, _'fl danes zjutraj reče mpj >5ef: »No, sinoči pa atS' ga poSteno imeli Ł glat-' vi. Dva goapoda sta vaS! raogla domov peljati!«