wmmu and MrraiBwrnu under vs^v . • i - . « ':.: ■ ......v \ '»r*? t. ' r i* " . * - ----- .»)»• ~«... ■■*. ..nr. •■< '•• ' --A *••>• ' ■—■ ■ • -r- —-------- « -»..Li-.. ------«r--»---■""---■»--- • .... . .; ,W. — r-1 Qfo. ggg) AtWKfffF1 It TO ACT OT OCTOIII t. HIT, if TBI AT THE POT OFHC1 OW WWW TOME I. T. By Order of the President. A. b Bonooa, F M Chi Največji slovemkl dneraik ▼ Združenih driavib Velja at oelo leto.........$5.00 Za pol lets............... 300 Za New York celo leto____ 6.00 Za inozemstvo celo leto... 7.00 (MAS NARODA List slovenskih delavcev v AroerikL Th# Largest Slovenian TWhr in tke United 8t«t«> l*«ned every day except fo<> > >* «nd legal Holiday Wmr 75.000 Reader- — - fELEFON: 2876 CORTLANDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tka Post OflLee at New York, N. Y, imder tka Act of Congress or Mfc'ck 3. 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 26. — fcTEV. 26. NSW YORK, SATURDAY, JANUARY 81, 1920. — SOBOTA, 31. JANUARJA, 1920. VOLUME XXVm — LETNIK XXVin KAKO JE ŠEL MORILEC H AMBY V SMRT. NA ELEKTRIČNEM STOLU KADIL CIGARETO. ABRUfiKI VOJVODA NA KROV U SVOJE LADJE. NEKI ZDRAVNIK PRAVI, DA BO SE DANES DOGNAL PRAVO IME MORILCA. — STRAŽNIKI V SING SINGU PRAVIJO, DA NISO VIDELI SE NIKOGAR, KI BI &EL TAKO HLADNOKRVNO V SMRT, — P UZD SMRTJO SE JE DOBRO NAJEDEL. Dr. Thomas W. Edgar iz New Yorka upa danes na podlagi svojih knjig ugotoviti identičnost (Jordon Fawcet Ilarabyja, ki je Iril predvčerajšnjem zvečer usrarčen z elektriko v Sing Singu radi umoru dveh ban«"-ni h uradnikov v Brooklyn u. Dr. Kdp-wr je bi! |»ri«"a pri usmrčenju tor je pozneje izjavil, da j«* prišel Ilamby s svojo materjo k njemu v urad pred dvemi leti in da je zdravil mater. Opominja so, da je zvenelo njegovo ime velško in da sta /i vel a v lir j »klvnu. On ima imena in naslov obeh v svoji knjigi. V svojih zadnjih izjavah se je imenoval Ilamby Jay B. Allen-a. V svojih zadnjih urah in v trenutku smrti je z dejanjem potrdil u-^otovilo detektivov in zdravnikov, da je eden najbolj značilnih kriminalcev kar jih je kcdaj videl svet. Ko so pa pripravljali na smrt .je Hambv prosil za dovoljenje, da »»me iti sam Rekel je*. — Zdelo bi se mi naravnost norčevanje, t e bi sel po življenju, ki sem ga vod.l, na stol z duhovnikom ob svoji strani. Ko je našel, da so mu dali črno srajco za zadnjo pot, je prosil za belo ter za ovratnik in ovratnico. Dobil je belo srajco. Ko je naprosil za lobster solato in so mu rekli, da bi si mogoče pokvaril želodec je r«*k« l hmeje: —» To je zadnja stvar na svetu, ka-l-re se bojim. — Prosil je tudi, naj se nekega stražnika odstraui, ker se je dr/al preveč žalostno in kislo. Ko so se njegovi tovariši v smrtni hiši poslavljali od njega, je odgovoril: — Jaz sem za to, da se vsako stvar enkrat poskusi. Se-»laj Inun še to. Ko je stopil Hatubv skozi mala zelena vrata, je bil njegov smehljaj M-liko presenečenje za vse. V svoji desni roki je držal cigareto. J>el je prav sam proti stolu, kimal z glavo, se smehljal ter polnil pljuča z dimom. Nato pa je vprašal: — Warden, ali smem reči nekaj besed? Wardeu La\ves je rekel: — Gotovo. Hambv je nato :*ekel: — Warden, hočem se vam zahvaliti za i/vrstni način, kako so tukaj TUJERODCI OSLEPARJENI ZA 900,000 DOLARJEV. REALESTATORJA FOESTERJA SO ŽE ARETIRALI. SLEPARJI SO VSAK LOT PO VEČKRAT PRODALI TER TAKO DELALI VELIKANSKE DOBIČKE. — SVOJ DELOKROG SO RAZftlRTLI NA POLJAKE, SLOVAKE, ITALJANE IN JUGO SLOVANE. — F0ER8TERJA, KI JE BIL TEKOM VOJNE NEMŠKI AGENT, SO ARETIRALI V CHICAGI. PRISMQDARUA NOVA AN6L POLITIKA i ROUŠEVIKI NOČEJO Z DUHOVI GLEDE RUSIJE! VOJNE S POLJAKI Italjanski znanstvenik pravi, da Pustite Rusijo pri mira. — je ge- Lenin je pozval Poljsko, naj mir-je pojave pripisovati neki inteli- slo nove politike, ki dobiva ved-! nim potom reši spor, ki je nastal gentni sili na drugem svetu. Rim, Italija. 30. januarja. — no bolj na moči v Angliji med njo in boljševikL solnčnega sistema, o kateri se je pričelo govoriti vsled skrivnostnih električnih valov, katere so postopali z menoj. Bili ste zelo pri- ujele brezžične brzojavne napra-.,iizn I z menoj. Ni kdo ni umrl pred puško. John D. Allena, ne da bi; ve po celem svetu, ni nikak pred-iairl priliko rešiti s*-. .met za smešenje, — je izjavil pro Pri teli besedah je vrgel Hambv dogoreli čik cigarete na tla fasor Domenieo Argentieri, splo-pred stolom ter sedei r.a slednjega. Ino znan znanstvenik. On trdi, da Dva stražnika, vsak na eni strani, sta ga privezala na stol. je mogoče poslati sporočila z tem Ko so pritrjevali elektrode, se j«- ozrl Ilamby na dr. Squire-a, S ije% na druge Člane solnčnega si-jftniškega zdravnika in obraz s** mu je razširil. Jsiema, kajti eter bo sporočil elek- Kje pa j«* vaš deči robee, doktor! — je vprašal. jtrične valove prav s tako lahko- (•a nimam. — je odvrnil zdravnik. »to kot zrak. - Mi je žal, — j.- r»kel Ilamby. 1 — Ta misterijozna Nato j.« dobil rtvt udarca po dva tisoč voltov. Prvikrat je šel tok sk.i/i njegovo telo eno minuto in petnajst sekund, drugič pa sedem sekund. (Jlavni stražnik Ueely je rekel pozneje, da je bil Ilamby tekom rjegove dolgoletne službe drugi človek, ki je šel v smrt brez tolažba duhovnika. Najstarejši stražniki v Sing Singu so danes izjavili, da niso videli še nobenega morilea, da bi šel v smrt tako mirno in biezbr žno kot Ilamby. " Zdravniki so po laztelesenju izjavili, da so možgani in srce u-smrednega normalni v kolikor so mogli videti pri prvi preiskavi. Dr. Squire, ki je preiskal Ilambvja kot je prišel v smrtno l>išo, jn rekel, da je izgubil od takrat približno osem funtov na teži, da I a je ohranil vsako unčo poguma, karerega je prinesel s seboj v jet-nišnico. Ena zadnjih prošenj Hambv-ja je bila naj se vrne Bibiljo dekli* « , ki jo je pr nesla v ječo par dni potem, ko je prišel vanjo. Biblija j stmosferični izbruhi^ ki so od nek-iu pismo, ki ga je pi^al zadnje popoldne pred smrtjo, bosta izročena'^ motili sporočila potom brez-«lotu ni deklici. ' žičnega brzojava. (Oče Alfani je V očigled gotovi smrti je dal Hambv še en nasvet mladim lju- seveda v skrbeh, kajti v slučaju, dem: — Nočem se delati moral sta, — je rekel, — vendar pa jim lah-jda bi v regllicj prižlo do stika z ko poveste, naj nikdar ne pričnejo delati zlo. Kakorhitro pričnete, j drugimi planeti, bi ugled vere se ne morete nikdar ustaviti v karijeri zločina. | Eelo trp^ ^^ v Svetem Pismu ne stopi nikjer zapisano, da je Bog ustvaril razun človeka še kako drugo razumno bitje, ki ima prosto voljo in prav posebno ne na kakem drugem planetu.) ___________________London, Anglija, 30. januarja. ^^ Anglija> 3Q januarja. Zveza med posameznimi planeti V tukajsnih informiranih krogih; Brezžična brzojavkaf ki je prišla prevladuje domnevanje, da so za-1 sporočila. -- je rekel danes, — pripravijo človeka, da misli na špiritualistič-ne pojave, o katerih se je splošno domnevalo, da jih je treba pripisovati neki inteligentni sili, ne pa zgolj mehanični. Florenea, Italija, 30. januarja. Oče Alfani, ravnatelj Ximenes observatorija v tem mestu, je rekel danes, da je naravnost škandalozno širiti poročila o izmenjavi sporočil med planeti. — Kar so opazili na brezžičnih postajah v London in New Yorku, — je izjavil, so povzročili POVIŠANJE PLAČ JEKLARSKIM DELAVCEM V NASLEDNJEM NAVAJAMO fiE PAR PODRORNOSTI ODLOKA UNITED STATES STEEL CORPORATION. — ZAENKRAT BODO LE DNINARJI DOBILI VlfiJE PLAČE. — OSTALI USLUŽBENCI PRIDEJO POZNEJE NA VRSTO. , iz Moskve, pravi, da so ministrski dobila pogajanja med O Grady- predsedn k Lenin? zunanji mini_ iem, zastopnikom Anglije ter Li-isler hčerin in vojni ministr tvinovom, zastopnikom sovjetske j Trocki ^ y imenu sovjetske Rusije v Kodanju večjo važnost' Rusije na poljsko ylado spomeni. kot se je dosedaj pripisovalo tem| eQ y kateri vabijo slednjo na pogovorom. prijateljsko uravnavo \seh spor- Zmerna sekcija angleškega de-i nih vprašanj med poljsko in so_ la je izdelala danes manifest, v j vjetsko Rusij6. katerem se glasi, da so angleški t delavci za to, da se takoj sklene! Spomenica pravi, da je od polj-mir z rusko vlado. Ta manifest se! ske viade odvisna odločitev, če smatra ne le kot svarilo na naslov! *>o napovedala Rusiji vojno ali Uovd George-a, da ne bodo de-! nt- V nadaljnem dolži spomenica avei trpeli nobenih nadaljnih vojaških pustolovstev ali še nadalje podpirali druge proti-boljševiške sile* temveč tudi kot migljaj zanj, da lahko računa na pomoč angleških. delavcev pri uničenju kateregakoli utilitarističnega pustolovstva ,za katero se nekateri njegovi imperijalistični tovariši baje še vedno zavzemajo. Manchester Guardian pravi danes, da je treba angleške požiralce ognja premagati ter spraviti cb vsak npliv ter dostavlja v do-tičnem članku: — Če Lloyd George tega ne more storiti, bo treba najti nekoliko bolj odločnega in pogumnega moža. — Eden najbolj upliv-nih mož v angleškem javnem življenju je dal izraza svojemu mnenju, da ne bo angleški narod tr- agenta Churchilla, angleškega vojnega ministra ter Clemenceau-ja, da skušajo naščuvati Poljsko v "brezsmiselno in kriminalno vojno proti sovjetski Rusiji". Spomenica pravi, da je sovjetska vlada od prvega pričetka priznala neodvisnost in suverenost poljske republike in da ni med o-bema nobenega spornega vprašanja, katerega bi ne bilo mogoče rešiti mirnim potom. London, Anglija, 30. januarja. Huska sovjetska kavalerija, kateri poveljuje general Dumenko, je šla preko rek v Manič dolini v pokrajini dolenjega Dona ter u-jela 5000 mož po bitki, ki je trajala dva dni. Sovjetske sile napredujejo kot se glasi v poročilu, j ki je dospelo danes semkaj iz Moskve. Pittsburgh, Pa., 20. januarja. — Oblasti so prišle na sled velikanski slepariji, ki je veljala tujerodce v pittsburškem okraju nad devetstotisoč dolarjev Toliko se je moglo dosedaj dognati, toda svota je najbrže še večja. Vodja sleparjev je bil neki von Foerster, ki se je izdajal za "grofa". Foersterja so na prošnjo Roberta Pattona, načelnika pitts-Lurških detektivov, aretirali včeraj v Cikagi.; Aretiranec je bil med vojno nemški špijon in bi bil najbrže sedaj pobegnil v Mehiko, če bi ga ne bili prijeli v Cikagi. Aretirali so tudi njegovega družabnika Reieha ter ga postavili pod varščino $2500. Prvo zaslišanje se bo vršilo v policijskem sodišču dne 4. febr. Detektivi pravijo, da je "grof" Foerster osleparil s svojimi loti na stotine Poljakov, Slovakov, Rusov, Italjanov in Jugoslovanov. Njegov načrt je b!l sledeči: Prodajal je zemljo v bližini velikih tovarn v stavbinske svrhe. Vsak lot je ponavadi prodal desetim ali dvanajstim osebam. Najprej ga je prodal Rusu, potem Italjanu, nato Jugoslovanu itd. Svoje lopovščine je uganjal že dalj časa ter se je znal dobro kriti. Ko se je Amerika vmešala v vojno, je von Foerster kupil veliko zemlje v bližini ladjedelnice v Hog Islandu in Philadelphiji. To svoje zemljišče je imenoval Grace Iola Park Site. Lote je prodajal od $700 do $1000 ter zahteval vnaprej precej gotovega denarja. Za ničvredno močvirnato zemljo je dobil najmanj $500,000. Svojo tukajšno pisarno je imel v Bakevel Bldg. Nadaljne pisarne je imel v New Yorku, Newarku, Chicago, Pullmanu, Ohio, Hounting-tonu, W. Va., Ch'sholmu, Minn., ter v Bolivaru in Butlerju, Pa. Za njegova zemljišča sta agitirala med Jugoslovani neki Vin-čič in Jovanovič. Foerster je rodom Madžar ter je star kakih 45 let. Detektiv pravijo, da je bil svoj eas častnik v nemški armadi, nemški šp jon tir urednik nekega socijalističnega lista v New Yorku. Denar je imel naložen na različnih bankah. Nastopal je izv n ;*edno eleganco, kar je posebno razvidno "z stvari, ki so jih našli v njegovem stanovanju Dobili so sto oblek, dvesto sv'lenih sraje, sto parov Čevljev ;n dvesto steklenic toaletne vode. Imel je pet avtomobilov. Govori devet jezikov. Tnjerodci so mu ?e večkrat stregl' po življenju, pa jih je znal vedno pregovoriti in pomiriti s svojimi sladkimi besedam1. Večkrat je kak človek spoznal, da je osleparjen ter pr!šel v n e yovo pisarno. Foerster se gra ni nič vstrašil. Malo mu je srovor ! n 1 dušo, nakar je žrtev pom:rjena odšla. Nekoč je prišla v njegov urad skupma o»Jeparjen:h R- -ov Foerster je naročil vina in dobrih cigar ter vse gosto'jubno po tre ffeL Po kratkem času ^je Ruse toliko pregovoril, da mu je vsak med njimi dal še 150 dolarjev. » V njegovi pisarni so našli vse polno orožja. • ♦ # Rojake opozarjamo, na dobro premislijo, predno kupijo zemljo, da ne sedejo kakemu prefrijranemu sleparju na lim. Prepričajte se do najmanjše natančnosti, predno daste knk denar iz ro^ ANGLEŽI HOČEJO PETROLEJ-SKO OZEMLJE V PERU. jev v stanju stalnega terorja ter trpi veliko pomanjkanje vsled neprestanih sunkov. GntAftEZ ČISTILCI OKEN. l uited States korporaeija je, kot znano, objavila, da bo z tin»* 1. februarja povišala plače navadnih delaveev za deset odstotkov iu sicer od $4.C » za deset urno delo obenem z dvema urama' pi>*kurnega dela, na #".0^. Oni se, da znaša število navadnih delav-«-• v nekako 170,000 i/ skupnega števila 200,000 delaveev. Na tem temelju pomen ja povišanje $24.000,000 na leto, kar :naša pr bližno pet odstotkov temeljnega kapitala. S sedanjim povišanjem vred bo znašala svota. katero bo i/plačala korporaeija ^sako leto svojim dl-aveem. $475.000,000. Elbert H. Gary, načelnik korporaeije, je v ugotovilu, ki je bilo ixdano ob priliki p©\ išanja. izjavil naslednje: INače dnevnih delavcev v izdelovalnih napravah korporaeije SO I) viti na mesto avtokratičnega re 111, 30 januarja. _ žima Lenina in Trockija enako Čistilci oken vChicagu so zastav-|Bl*b ali slabši> kali ter zahtevajo $48 na teden' Nadalje se je glasilo danes tu za izkuient (študirane) Čistilce o- kaJ» da 3e ministrsk ipredsednik ken, ki delajo na lestvicah, ki se L1°yd Geor*e namignil Poljakom raztezajo ter $44 na teden za va- ds ne s™«^0 pričakovati angleške jenee, — to je za ljudi, ki so manj P°m<>& P" katerikoli militaristic kot lest mesecev pri tem poslu. ;ri Proti *°vjetom. Čistile! aahtevajo to plačo za1 Hu8kl problem tukaj se je v 44 ur na teden ,brez ozira na to,'toliko d» večina naro ve je delo izvršeno ali ne. (Kaj da podp**« politiko nevmeaava-. bodo pa rekli naši premogarji! v notranje ruske zadeve kot le povišane /a pnhlt»no de^et odstotkov in ukrep bo postal po^tikem bi morali oni dob'ti najkrajše poti k eventualni reši rav,„no.>n dne 1. februarja. Tudi plače ostalih uslužbencev bodo ,,ajlnMlj trigto dolarjev na te- tvi *** problema. v kratkem nanovo regulirane. I den, bret ozira na to, če izkop-' - Ta pripomba je dala |*>vod /a domnevanje, da bodo povišane ■ ,jejo ^ ne t '<«11 plače strokovno war jenih delavcev in dragih uslužbencev kor- j a¥hv«zno«t< 60 lir .... | 4 .10 100 lir ... $ 7.70 600 lir .... $37.50 1000 lir .... $75.00 Denar uam poslati jt najbolj* Domestic Postal Mono? Orda Mexico City, 30. V mestu Vera Cruz so zopet ču-; tili potresne sunke ter tudi v bližini Chalchimula v državi Puebla tekom včerajžnjega večera, — soglasno s poročili, ki so dospela semkaj. Poročila iz Pueble pravijo, da [iti pa po No« Tort Sank Draft živi prebivalstvo prizadetih okra-1 TVRDKA FRANE SAR8PJL na nove cene po i Kranjsko, fctajersko, Hrvatsko e Slavonija popolnoma lanasljtm to sedanj aa vsako poiiljatev, toda sa kake h aro in Hudson železnici ▼ namenu, da potisne otroka na varno, ko se je vrgla pred vlak na Dala- Sila j« aa mestu i MIIIII w ^ pkflfa r na moramo p ravaatt nikak« obvocnostt 100 kron M V $ 1J6 s, naprtmet; 600 kron $ b 00 300 kron $ 2.40 1,000 kron % 1120 300 knm $ 8.60 6,000 kron . f 56 0f; 400 kron $ 4.80 10.000 kron .... SI 1100 Ooafaaa oei m m vaUavna 9« i In«, ko ta nadomestijo s L « Mjteljpo drtf Postal Money Ordet B JtisSUS * GLAS N A AO D A n rn*NH UKtKR. IOU1S aKNCDIK. —^ ______ M at UM Om mfitliK rnmm mm a( Atom Offidin: m Carttawtft 1 ■0* «t MMhttn« Ni iw Vortt City N- V. fllu Nar« k!»" IsImJb 1 mak o glavi, zadostoval je samo prevlada pamet ob Adriji in da migljaj. bodo mogli Slovenci tamkaj ži- všakdo pozna Brv«na. večnega predsedniškega kandidata. — j veti primerno novim časom, ki na Ur van j.- >arka>tičen človek ter se je že večkrat iz samega sebe nor- i rekujejo manjšina mvse pravice * _ in ko nikdo noče več trpeti poni- .... . i . . » h ževanja in tlačenja. Goriški Slo Pri neki priliki ic povedal tole zgodbo: ; . _ . 1 „ . , , ... . , i venei računajo z razmerami, ura v X«kega moža so vrgli iz gostilne. Začuden se je obrnil ter sel; ^^ ^ ^ dplovanje ^ nazaj, toda krčmar mu je znova pokazal vrata. Ker ni hotel iti sam,j ^ ^ ^^ dober u_ so ga vrgli. Ponovil je svoj poskus ter se vrnil. Tedaj je pa gostilni-, • R ^^ treuotne. čurja tako zjezilo, da je odprl vrata ter ga s tako silo vrgel na cest-; ,_______,______ iii tlak, da je obležal. Ko se je zavedel, se je popraskal za ušesmi in rekel: _ Lahko si mislite, da sem norec, toda jaz prav dobro vem. kaj je vaša želja. Vi nočete, da bi bil v vaši gostilni, kaj ne? S tieiucneeauom je pa drugače. Ni ga bilo treba udariti po glavi, Samo migljaj je zadostoval. Izprememba časa Zgodovina prohibieije kot aktivne zadeve sega nazaj le pol stoletja in prvi protesti proti srebanju pijače segajo komaj eno stoletje nazaj. V nekem članku, ki je izšel v Philadelphia North American se glasi: — Vprimitivni civilizaciji in divji družbi naših pradedov se je smatralo Žganjekuli za bistveno napravo, ki je bila glede važnosti ■koro stična mlinu in vino ter žganje sta predstavljala dva izmed glavnfh predmetov trgovine in dijete. Pred par dnevi mi je neki prijatelj pokazal neko čudno stvar, namreč dnevni zapisnik dobrega trgovca iz leta 1817. Med vsemi kupljenimi predmeti je tilD najbolj pogosto vknjiženo žganje. Nobene licence ni bilo treba in nobenega davka ui bilo treba plačati in roba je stala 25 centov kvart. Do pred tremi generaeijaini so pili javni možje, državniki in duhovniki, — seveda z nekaterimi izjemami. — žpane pijače brez vsa-kega skrivanja ter pogosto nezmerno, a radi tega jih ni nikdo karal in tudi njih laatna vest jim ni ničesar očitala. II oče m o navesti le en vzgled. Ob neki priliki je najvišje sodišče Združenih držav pod predsedstvom John M*yshalla prekinilo zasliševanje za en dan in to v zelo slavnem slučaju raditega, ker je neki odvetnik, zelo znan in spoštovan mož iz Virgnije, tekom predložitve svojih argumentov totiko pil, da so se mu pričeli mešati pojmi. Resnim sodnikom ni niti padlo v plavo, da bi pokarali kršilca dostojanstva sodišča, tem-več so le enostaovno odgodili zaslišanje, dokler se mož ne iztrezne. Ko ni bilo devetnajsto stoletje več mlado, je bilo najti duhovnike. ki niso nikdar Mopili na pr žnieo, ne da bi preje izpili enega ali dva v namenu, da jim bo beseda.bolj gladko tekla. Prav nič posebnega tudi ni bilo, če se je duhovnik ustavil med govorom štirikrat ali petkrat, da si namoči svoje suho grlo, predno se je poslovil od svojih vernikov. Drupi časi. druge navade, bi rekel človek. Se dane« .it* najti odli«"-ne prelate, ki grme proti prohibiciji in pisec teh vrst je poznal ; ga položaja kar nič ne obnpava-! mo nad bodočnostjo goriških Slovencev. marveč smo prepričani da zla volja nekoč zapusti gori ško deželo in se razlije po njej dobra volja. Goriškim dekletom kliče 4'Goriška Straža": ' Dekle ta ,od vas zavisi boljša ali slabša prihodnjost našega naroda; zato bodite zdrava, deviška, neoskrunjena zemlja, ki naj rodi enkrat naši domovini zdrave in krepke dodove. Poštenja prodajalka bodi vam izdajalka svojega redu. Naš rod naj hodi med vami kakor med cvetovi in nikdar ne kakor da bi hodil med grobovi. Bodite našemu narodu pomlad, cvetoča pomlad, o kateri se našemu narodu ni bati, da bi tej pomladi ne sledila bogata jesen. Dekleta, bodite nase pore cisti listi, bod:te naše lipe j zdravi cvet! V tem je našemu narodu zagotovljeno prerojenje in pomlajenjc. V tem obstoji veliko poslanstvo vašega življenja, slo venska dekleta! Katera pa tega ne razume, ta bodi izobčena iz vrst našega ljudstva!" skih pravic samo Lah, ampak zavladati mora naraven razvoj. Slovenci iščejo miru in zadovoljstva. To dobe le v pravici in pospeševati ju svojih potreb, katerih nimajo samo na kmetih, marveč tudi v mestu. Že pred vojno so pribili laški žurnalisti iz kraljestva, da j* Gorica na življenje in smrt navezana na Slovenec, vedno pa tudi še velja resnica naše domače politične popevke, da "brez Slovencev Gonce ni". Kakor pred 60 leti. Leta ISTO so zahtevali geriški slovenski deželni poslanci, na čelu jim nepozabni dr. Lavrič, v goriškem deželnem zboru uvedenje slovenščine v urade in šole. Povdarjali so, da govori za njihove zahteve prava svoboda, čast in dostojanstvo naroda. Ako gospodari nenaroden jezik v uradih in šolah, je narod suženj tujemu jeziku, ostane reve nin zaničevan od vseh. Naše šole niso naše in se naša mladina v njih potujčuje. Tako ravnanje v naših javnih za-vodih mora žaliti naš narod, ki je zares razžaljen do dna srca. Pri vsem tem pa terja vlada od naroda. ki ge v svoji časti razžaljen, navdušenje in žrtve vsake vrste reči, ki se ne dajo prisiliti, in to terja, predno se je z razžaljenim narodom spravila. — Tako pred 50 leti. Koliko vstrajnega, ener glčnega dela je bilo treba, da se goriški Slovenci izsilili od stare avstrijske birokrat je vsaj neka; pravic za svoj jezik v uradih in šolah. Kaj naj se sedaj začne boj od kraja? Znamenja kažejo, da bo treba začeti znova tak boj. ako ne krene vlada na pot pravičnost in enakopravnega vpoštevauja go riških Slovencev, ki hočejo živeti življenje kulturnega naroda. PETil 2(161 Jetika ima, svojo imBsfitlio. V zadnji Edinosti je poročilo, * a * j Vs Gorico ob stiMUj Ooncs osta- svojtn sevraftnikow, d Mer jim ne j ne le doto£ift§o m sreditfe Blorgs- Ki-f ! ve vesti iz Hnsije. Nemški listi so — Božična drevesa so se smela j takrat poročali, da je knez Jusu-oddajati le s posebnim d o vol je- fov ubil Razputina radi neke Iju-njem prizadetega županstva ozi- bavne afere. Zdi pa se, da so kne-roma komiteja za pogozdovanje, za vodili pri njegovem dejanju j cisto drngi motivi, kakor se da Gorie* ja naravno srsdiiče gori-i to sklepati iz knjige, ki jo je ne- davno tega objavil angleški zgodovinar Wiliam Lekey. — V tej knjigi dokazuje Lekey na temelju dokumentov, da ni bil Razpfk-tam nič dragega, kakor navadni vohtin in agent. V dokaz te svoje li proti temu, hoteč imeti Gorico; trditve priobčuje angleški histo-popolnoma laško. Seveda, laski; iik svojeročno pismo bivšega vojak se je boril za laško Gorico,; nemškega cesarja Viljema II., ki ga je pisal Razputinu leta 1916. ali popolnoma laška ni bila nikoli, pa tudi ne bo. Goriški Slovenci niso pripravljeni, prenašati krivice, in proti naravnemu toku življenja in gibanja slovenskega ljudstva ostane vsak odpor brezuspešen. Tako je bilo pod avstrijsko in tako bo pod sedanjo vlado. ako bi vstrajala na napačnem stališču, da se ima slovenski ži- Lasna tinktura kot nadomestilo 'a žganje. Upajmo, da notranja uporaba a tinkture tako malo škoduje kot zunanja koristi. # * *' Predsednika Wilsona predlagajo za Noblovo mirovno nagrado. Za kateri mir naj dobi nagrado? — » Ljubezen bivših zaveznikov na->ram stricu Samu se da izraziti v številkah. Čimvečji je pump, temveeja je ljubezen. * a * Znamenje časa. V Ameriki se je vstanovila Iružba, ki bo skrbela zato, da se bo ameriški narod vrnil k svojim ameriškim idealom. * v * Aforami o denarju. Čas je denar. So pa ljndje na svetu, ki imajo dosti časa, pa malo denarja. So pa tudi ljudje, ki imajo dosti denarja, pa tako malo časa, da ga nc morejo porabiti. * * • Učenjaki se že dolgo časa pre pirajo, kje je sedež pameti, v ve likih ali malih možganih. Zadnji čas pa prihajajo vedno bolj do zaključka, da je sedež pameti v dobro nabasani mošnji. # s 1 Nobena umetnost ni biti bogat, če ima človek dosti denarja, in nobena zasluga ni biti reven, če ;e človek brez njega. Kaj je denar? Denar je javno svarilo srca: — Tukaj je prepovedano beračiti. materijala na Angleškem, da bomo na ta način mogli izslediti Pismo se glasi dobesedno: "Oseb no in strogo zanpno. Glavni štab na Francoskem Malinnedy, dne 10. avgusta 1916. — Gospod Stein ha tier me je obvestil o odličnih zaslugah, ki ste jih napravili naši državi. Čestitam Trm in veselim se, da je carica Aleksandra našla v Vas tako dobrega in tako modrega svetovalea. Mnogo ste že storili za ali treba je, da se j skih potrebščinah Steinhaner Vam tudi t bodo&e h potrudite. Treba I pošlje Sest zaupanja vrednih agen je, da Vaši prijatelji poskrbe za tov v to svrho. Skrbite za to, da to Politični grehi Nemčije V zadnjih desetletjih pred vojno se je Nemčija na gospodarskem polju premogoeno razvila, narodna samozavest je silovito naraščala. S kolonijalnimi aspiraeijami je rasla tudi želja, da bi se razvijala nemška zastava na daljnih morjih poleir drugih velikih narodov. Ta pohlepnost po svetovni moči je Nemčijo ugonobila. Četudi je šla na delo z občudovanja vredno podjetnostjo, enerprijo. znanjem in inteligenci, na političnem polju ni bila kos ogromni ulopi, katero je hotela igrati. Admiral Alfred ^on Tirptiz je izdal knjigo svojih spominov, v kateri žigosa nedostatke nemške politike. Nemce imenuje ''politične iluzioniste" in najnevarnejšega med njimi Bethmann-Hollwega; :anika, da bi bil imet ta mož sploh smisla za dejanske razmere in dokazuje njegovo kakor tudi vseh njegovih sodelavcev usodepolno nenadarjenost. Bethmann je želel leta 1914 da Avstro-Ogrska porazi Srbijo, reši na ta način svoj obstanek in prepreči obenem grozečo svetovno vojno. Bethmann in .Jagow sta hotela rešiti Avstrijo z diploniatič-io gesto. Ko sta pa uvidela, da se je ponesrečila in prozi vojna, sta ostrmela. Dno 27. julija se je vrnil Tlrpitz v Berlin in spoznal po izkušnjah zadnjih dogodkov v kabinetu mornarice, da je Bethmann kot državni kancler nemogoča oseba. Tudi cesar, ki se je vrnil s potovanja po Severnem morju, je kakor že večkrat popreje tudi tedaj priznal Bethmannovo nesposobnost a v onem kritičnem času se le ni mogel ločiti od njega, ker je užival baje "zaupanje eele Evrope". Tirpitz trdi, da je bil cesar Viljem o položaju slabo poučen. Dne 29. julija zvečer, ko je zbral okrog sebe merodajne vojaške načelnike, je izjavil, da ne ve, kaj Avstrijci pravzaprav hočejo, saj so Srbi pripravljeni, da izvzemši nekatere bagatele ugode avstrijskim zahtevam, — in da od 5. julija naprej niso Avstrijci ničesar sporočili, kaj nameravajo. Princ Henrik, ki se je vrnil onega due iz Londona, je sporočil cesarju izjavo kralja Georga V., da bi ostala Anglija v slučaju vojne nevtralna. Tirptiz je dvomil, da bi bilo to mo-poče. Cesar ga je pa zavrnil: "Kralj je dal svojo besedo, to mi zadostuje ' Vso akeijo o napovedi vojne Rusiji in Franciji opisuje Tirptiz kot nepremišljeno; izvedli so jo nemški politiki brez vsakršne režije. Nemški generalni štab je Anglijo vojaško podcenjeval. Računal je le z močjo angleške armade, ne pa z angleškim narodnim značajem in pomenom, katerega je imela ta vojna za Angleže — uničenje angleškega vpliva ali uničenje tekmovalke Nemčije za desetletja ali za vedno, — in je bil pripravljen le na kratko borbo proti Franciji. Tudi Bethmann se je izrazil še v prvi polovici meseca avgusta: Vojna z Anglijo je samo nevihta, ki se bo kmalu ublažila; pozneje postanejo odnošaji med obema državama boljši, kakor so i.ili pred vojno. Neniei so podcenjevali tudi Amerikanee. Ko so Amerikanei vstopili v vojno proti Nemčiji, je omenil Hindenburg dunajskim novinarjem s prav prusko — in vendar nekako naivno — oholostjo, da znajo Amerikanei izborno organizirati barnum, da pa ne razumevaju vojevanja. Ko je pa prišlo čez ocean na miljone ameriških vojakov z nepopisnimi množinami vojnega hlapa, so strmeli politiki in generalni štab. Politična nenadarjenost ter oholost nemških vodilnih krogov sta sami mnogo pripomogli, da se je upropastilo nemško stremljenje po cvetovnem gospudstvu. — in z novo vlado vred sta onečastili t-emški narod in ga izpostavili zaničevanju sveta. Angleški admiral IVatty je dal signalizirati 28- avgusta 1914 rešenim ofieirjem in moštvu potopljene 'Mainz": "Ponosen sem, da mi je usojeno pozdraviti na krovu moje eskadre tako hrabre može." Isti admiral je zapovedal novembra leta 1918 posadkam svojega brodovja, predno transporte tega materijala na finski obali in jih potopiti. Pričaku- s0" sf> sedale z Nemci, ki so izročevali svoje bojne ladje, naj ne po- je m, da boste skušali izzvati na železnicah, nerede, takisto tudi v tvornieah streliva in dragih voja- oor. T« pa da bo pomanjkanje streliva največje, da bo Berlin poučen ________ -snSHk topov, eksplozivnih iattti šrvlfeti- i snovi; bedo našli ti ljudje zaščito v krogih Vaših prijateljev, ki jim naj pomagajo, da iatile svojo nalogo. Dri Mi nekaj norih idej Njo- zabijo, da je ta sovražnik zver). despicable beast (zaničevanja vredna Srečen1 je človek, ki vidi stvari kot bi morale biti, mesto tako, kot so v resnici. • . • Dovtip je i*eke posebne vrste govorica, ki ima pogosto za posledico strte nosove in razbite črepinje. _ ____ OfrAS KAlMCiL 31. flgfr. WW Indijansko pleme v Venezueli RAZISKOVALEC NAM PRIPOVEDUJE O ČUDNEM NARODU V NEDOSTOPNIH KRAJIH REPUBLIKE VENEZUELE, KJER VLADA VEČNA MEGLA IN KJER 8E LJUDJE OPIJEJO REDNO VSAK ME8E0 ENKRAT. Raziskavo v dn-wtlaj nepoznan.li in neraziskanih gozdovih Ve-nezuHe, kat.re j«- vpritoril Theodore de Hooy Ameriške zemljepisne drm.be ti r muzeja vs»-nčili*t'a v Pennsvvani-ji, so spravile na dnevno hu"' pleme Indjancv pritlikavcev, ki živi v \ecni megli, bolj ne-prodirni kot je ona Londona in kojega člani se redno opijejo vsaki menii' enkrat. Mr. De Bofcy je tudi ugotovil položaj neke dupline-/*kladnu>e, ki bo |10um teh siavejj in raoja siaba sreča, da sem pozneje prisostvo- .ie raziskovalec znorel in vsi so V dnevih španskih zavojeval- et v ali konkistadorjevje bila I^a ..... . , , , - - V 'La >>1aV ^ nC «"kdar vrnil, j drugemu. Prva priprava na slav- Villa. majhna vas ob cesti Horqueta, iitočišče za zavojeval-n*- ekspedicije v indijansko ozemlje južno od Rio Negro. Vas je polna razvalin hiš in stara cerkev se vedno stoji. Glasi se, da je to najstarejša cerkev v tem delu države. Po devetih urah potovanja sko zi džunglo iz La Horqueta je prišel de Booy do naselbine Mači-Uis. izven katere je našel flane 11 ' ukus Indijance, ki pr dejo z ;rorn, da delajo od časa do časa v no z.i žrlezo, kuhinjsko poso-• ' ;r . — Tnkukus Ind.jan->o ^elo plaho pleme. — pravi I a dovoljenje je konečno prišlo. De !je „bstaja v udarjanju na velike Iioov je vzel s seboj le kamero, školjke .To se vrši z veliko vstra j-aneroid barometer ter kompas in;ll0stj0 in enoličnostjo skozi celo celo to se mu je zdela velika te- j popoldne. Še isti večer zdrobi že-ž.i. Dva dni je plezal gorindol po La gostitelja koruzo, iz katere se skoro nevidni gorski stezi, dočim j«' osem Tukukus Indijancev no-s;lo prtljago. Koncem prvega dneva je prišel v pokrajino megle. — Skoro vsaki dan prihajajo megle z gora navzdol krog poldne, — pravi De Booy. — Človek preživi ostanek dneva v megli, v k.iteri pozabi človek, da se nahaja ekvator le v razdalji desetih stopinj. Vreme je bilo tako hlad- •l/'llO z skovaler, — ter pridejo v bli , , v, . , no, da je moral raziskovalec po- drugih človeških naselbin le, 4 noči rabiti dve odeji. Pri opisu 1.1 krat, kadar potrebujejo železne naselbin plemena De Boov: pripravi Chica pijačo. Naslednjega jutra se zveze zdrobljeno koruzo v majhne svežnje, zavite v liste ter jo kuha nekako eno uro. Hlebce koruze po-lože nato na solnce, da se posuse potem, ko je bil omot odstranjen. Na. teh hlebcih so pojavi neka plast gob potom delne fermenta-cije ali delnega vretja. Na dan pred slavljem se te hlebce stavi v izdolbljen hlod obenem z zmečka-nimi zrelimi bananami in zdrob-lejnim sladkim krompirjem. Nate- nalijejo vode in fermentacija se takoj prične. čel z bojem s svojima dvema bra-jžavne uprave. Vsak uživa samo toma, dočim je pred mojim pri- toliko varnosti, kolikor ima za hodom vedno pustil, da sta delala • tipanja v svoje mišice". Nato kar sta hotela. Ni bilo težko pre- j spominja člankar, kako se je Čr- govoriti jih, da nisem bil jaz v nobenem oziru zapleten v spor. LJUDSKO GLASOVANJE V YARARLBERGU Mala avstrijska provinca se hoče na vsak način pridružiti Švici. — V Avstriji nima bodočnosti _______r_____ Macoas pravi e 'K »ve te ekspedicije so po^ I; /ale, da pr padajo Tukukus,j — Nki dveh koč ni mogoče 1 r a pen os, Pariris, Makoas, Rio n&jti v neposredni bližini. Ti In-Neprro in Rio Vasa Indijanci vsi dijanci najdejo naravnost vese-vcliki drul ni Motilones. Različ-; l.i«' v tem, da žive tako daleč drug na podplemena 80 dobila svoja 00 drugega kot mogoče, kar jej lično popevanje, a Vdeleženci po-iir.ena od rek južno od Mačikeh. 'reba mogoče pripisovati večnim j sveča j o več pozornosti pijači kot Nkozi Štev lna Stoletja SO se izka- bojem, katere vojujejo med seboj, zali Montiloues kot skrivnost in j Vsaka koča je na svojem lastnem informacije, katere imamo o njih; gričku in čeprav je cela vas v v stari ali sodobni literaturi, so j taki razdalji, da je čuti od enega zelo pomanjkljive ter povečini ne- i konca do drugega človeški glas, zanesljive. Prebivalci Venezuele se se danes zelo boje teh Indijancev ter nočejo prodreti v njih gorske divjine. To je dejstvo, kateremu se ni treba dosti čuditi, če pomislimo na slabi sloves, katerega so uživali Indijanci med prvotnimi naseljenci. Morda najbolj jasni dokaz, ki pa je najti glede tega strahu do Montilones. je vsebovan v ugotovitvi A. Ernsta, ki pravij — Montilones so skoro nepoznano pleme, ki je izza časa zavojevalcev ostalo v popolnoma je pogosto treba cele pol ure, da se pride od ene koče do druge, knjti treba je splezati najprvo po griču navzdol ter splezati nato na drugi grič. Polja in plantaeijc, kjer pridelujejo banane, koruzo, sladki krompir, so tudi daleč oddaljene od koč in domačin mora vsled tega včasih porabiti celega pol dneva, da pride na svoje polje ter se vrne domov. Zakaj je stvar taka, ko so obronki gričev pod posameznimi kočami prav tako pripravni za obdelovanje, ne orem povedati in po vpra še vaja v tem oziru niso mogla spra-iti na dan nobenega logičnega — Naslednjega dne, sredi bučnega udarjanja ob školjke, se prične slovesnost. Izprva je veselica se precej mirna. Vrši se cno- pa plesanju in petju. Potem ko so pili nekako št ri ure, postanejo Indijanci v splošnem prepirljivi ter se hočejo boriti med seboj. Nekaka etiketa je med 'Macoas In- Journal d«»s Debats" poroča, da so se Voralrberžani s 45.566 glasovi proti 11.029 izrekli za pri ključitev k Švici. Največ so s* prizadeli pri tej propagandi oni, ki so se na vse kriplje borili zo per razkosanja Avstro-Ogrske. Švicarji sami so dokaj hladno sprejeli vest o tem uspehu: predobro poznajo nagibe. Sicer pa se ne prikrivajo pravi nameni; tako je stalo*na nekem lepaku: — 44 Zakaj bo vsak pametni Vorarl-beržan glasoval 'da'? Preprosta pamet nam pove, da je Nemčija ubožna, ker mora plačati izgubljeno vojno in je osovražena po celem svetji. V trgovskem pogledu je German ja izročena svojim protivnikom in bo morala odpreti svoja vrata neprijateljskemu blagu. Vojna se je vodila za nemško kupčijo, ki bo poslej uničena. Če bi se torej priklopili k Nem čij?, bi propadla ne samo naša nrkdaj cvetoča vezeninarska o-brt, ampak bi bilo razdejano tudi češe bombažarstvo. v . v »Švici pa nam bo odprto svetovno tržišče, ostali bomo . še za na p rej deležni svojih trgovskih pogodb". Spričo teh gonil in načel je um-ljiva hladnost kantonov, zvezne- nagora začasa narodnega zedi-njenja nejlepše obnašala: Zahteval^ ni drugega, nego da se popolnoma združi s Srbijo in se njena ustava razširi tudi nanjo. Kljub ; temu se je napravila pogreška. ; Ja se je tamkaj ustvaril poseben i režim v obliki guvernerstva. Dru-(in glavna pogreška pa je bila, i d«. >e je za guvernerja imenoval rdar Ivo, ki je ostal pravi ser-.tar tudi poslej:- Mnogo lažje iz-1 \ leče on korist iz vsakega, nego kdorkoli iz njega. On je eden t i-ili redkih ljudi, ki se ne vidijo, i se na vsakem koraku čutijo. Tako ga tudi sedaj ne vidimo, a po sledice njegovega dela čutimo. On sedi v Nikitovem dvorcu in ne ;»odi na piano, ker nima za to po-ruraa. On ravno toliko ve, kaj se v Črnigori godi, kakor mi v Bel-zradu. A on je največ kriv na sedanjem položaju v Črnigori. *Go-rovo je, da vse dosedanje delo v Črnigori ni rodilo nič dobrega in pozitivnega. Zato se morajo glavni predstavitelji tega dela čim .reje odstraniti. Ugodi naj se že-;ju ljudstva in uvede srbska u prava brez omejitve. Narod se ni zato otresel Nikite, da bi mu sedaj na njegovo mesto pošiljali Jrugega, ki ni nič boljši od nje-^a. — mirni! Spomnite se na slavno izjavo komodorja Perry po bitki na Lake Erie leta 1813: — njem predmetu. O nji se zna samo^^^ali Rmo se s sovražnikom ter to, da jo je natisnil svoje dni Ca-| na5 " ^ahko je sestati se z in-zals v Bayonnu. Zanimiva je, ker Au^nco ter jo slavno poraziti, če dokazuje, da je bilo že tistikart j uporabljate pri Tem zdravo pamet, v Franciji jasnovidnih — a red-' izva->ate potrebna preprečevalna kili — duhov, ki so razumeli, da določila ter držite svoj drob odprt s pomočjo Trinerjevega Ameriškega Eliksir Grenkega Vinu. Trinerjevo zdravilno sredstvo ne izčisti le droba, temveč zgradi tudi telesne obrambe. Na daljna izvrstna sredstva za te dni epidemije influence. Trinerjeva Angeli, ca grenka tonika, ki pomaga pri povečanju življenske sile. Triner jev mirilec kašlja, ki nudi hitro odpomoč v slučaj kašlja ter Tri-nerjev Antiputrin. ki je ftajboj uspešno grgrano sredstvo ter tuš zp. no« (za nosni tuš razredeči en del Antiputriua na štiri dele mlačne vode). Vsak prodajalec zdra- .. ga Sveta in javnosti napram vo- d;janci, da izpraznijo vso zalogo rtiriberSkemu vprašanju Nemška zjutraj lahko pijače in zgodaj vidi človek še vedno par članov plemena, ki so še vedno v stanu hoditi in ki si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi izpraznili čtbre. -— Drugo Chica slavlje, katere- vprasanju Švica je čedalje bolj sovražna pripojitvi iz praktičnih razlogov: siaba stvar bi bila, naprtiti si si-roifiašno deželo brez obrtn'stva, brez dohodkov, obremenjeno s miljoni dolga in s slabo poli- a- divjem stanju. Ti Indijanci žive ob vlažn h porskih obronkih naj pojasnila. meji Venezuelo in Colombijo. Ni] Za časa dolgega bivanja med ga sredstva, potom katerega bi tem plemenom, tekom katerega jih bilo mogoče pripraviti do te-1 je proučeval navade, običaje in je- _____ tično vzgojo: Romanska Švica se ga sem se vdeležil. se je izkazalo upira proglasiti za Švicarje 140 kot veliko bolj razburljivo kot tisoč Nemcev, ki bi si danes v prvo. Dva Indijanca sta gojila slučaju zmage delili vojni plen po neki srd proti svojim ženam ter svojem germanskem pohlepu. Bo-izjavila kot v pričet k u popivanja, ji se nadalje, da bi se nemška veda bosta ubili svoji ženi. Ker pa čina ne povečala na nje rova«, nista še popila toliko pijače, da Protestant je so za status quo, eeš: bi bila povsem nedostopna prigo-; "V konfederacijo ne maramo varjanju, sem se vmešal jaz ter j ljudstva, ki nam je tuje po naj-j segli zmožnost razvoja za to ger-prieel obema razlagati, da ima j globjih čustvih, ki je bilo od pam- mansko razrečje. Katoliška stran-pleme le malo žensk in da bi na-jtiveka vedno globoko monarhi-! ka, ki je nad 30 let na krmilu in stalo resno pomanjkanje, če bi o-1 stično in je prožeto z jezuitskim! s«- opira ob severne kmete, izko-lia ubila svoji ženi. Moj argument duhom," riača predvsem flamsko vpraaa- FLAMŠČINA IN BELGIJSKA EN0VIT08T. Vprašanje obeh narodnih jezikov v Belgiji je staro okrog 30 let. Danes postaja posebno pereče. Nemci, ki so se hoteli usidrati v Belgiji potom "Flandrskega sveta*', so za svoje strahovlade podpirali flamski aktivizem. Po polomu je nastal v ljudstvu odpor proti podrepnikom nasilnih Hnnov, ki so spravili celo gibanje v slabo luč. Po premirju je famingatizem izgubil še to/ kar je smatral pridobljeno pred I9I4. Sedaj so ga nekateri emigranti, došli iz Nizozemske, znova oživeli. Trojni so pristaši flamstva: skrajneži; zmerneži, ki bi se zadovoljili s flamandizacijo vseučilišča v Gandu, vseh Sol in urave na severu, vendar ne da bi se škodovalo narodni in duševni enoti dežele; manjševiki in bi radi n-sianovili flamsko univerzo in do- ima bodočnost zveza Francije z jugoslovanskimi rodovi. — Pisec brošure obžaluje najprej, ker živijo njegovi rojaki glede tujih narodov v nevednosti, ki je že prišla v pregovor, osobito pa z ozirom na zadeve v avstro-ogrski monarhiji.- Nadalje ima o vogli nemških in ogrskih manjšin, ki *t'šče pod železnih gospodarstvom 16 miljonov Slovanov in do 3 mi-jona Rumunov, popolnoma take in značilne nazore kot Gauvain. **Kar se tiče Srbije v pravem pomenu besede, si ne gre prikriva- ta da je poklicana igrati med Jn-. vil ima v zalogi Trinerjeva zdra-gcslovani vi oko, katero je izpolnil j vija »jj jjh lahko dobi za vas. ven-v Italiji Piemont, in zatrdno se je. otrebt preložen' > in zaostalo. posl« trvbtt silno velikega, kapitala, ki bo * odpravil predaledke. najctalne v*j»I**d vojne Ter dali železnicam prilko da bodo za-motle da lati sorazmerno povečano službo po deželi. WALKER D. IIIXES Glavni železniški ravnatelj Delajte več -Producirajte več -Prištedite več ~ Toda mi ne moremo nadaljevati s povečanjem produkcije, dokler ne povečamo naših železniških možnosti. Farme, majne in tovarne nc morejo povečati svoje produkcije, če nimajo dovolj prostora na železnicah, ua razpošiljajo svoje produkte. Železnice so sedaj blizu viška svoje prevozne možnosti. 3 Brež razširanja železnic, več strojev, več kar, več tirov, več predorov—zamore biti le malo povečanja v produkciji. Toda ta dežela bo še naraščala in železnilee morajo rasti znjo. Investiranje v trge ter tok novega kapitala da so razširi železnižke možnosti—ter rt ako poveča produk-eiio—to mora biti zaupanje javnosti v bodočo zaslužno moč železnic. Narodova rrerovina zamore le tako liitro rasti kot rastejn železnio*. Ta oglas je objavila Association of Railway Executives. f*"*. M ft'« rtobtf« ln*«rw»»-l»« rte««'* •««>>- •«!'•. «■•» •»hlrt M)*, trn •»<*••* Th« of Railway Executive«. •! Broadway. New York. ¥ * • p 99MMMH s*. »5 Trfte u^odepolni ITALJANI BOfiKZ IZDAJSTVOM POLASTILI TESTA. — NASLEDNJE POROČILO NAVAJA PODRORNOSTI 'JUNAŠKEGA' ČINA. — SLOVENCI SO RQJ PREPRIČANI. DA BO PRIŠLA V TRST ZAVEZNIŠKA KOMISIJA, PA BO PRIŠLE SAMO ITALIJANSKE LADJE. — VSI PROTESTI SO BILI ZAMAN. COL. THEODORE ROOSEVELT JE POLOŽIL TEMELJNI KAMEN ZA NEWYORSKO MESTNO HIŠO. Dan novembra 1916 bo v analili zgodovine Trsta brezdvom ro zapisan kot dan največje nesreče, kajti s tem dnem je prenehal biti: evetoče, napredujoče ter blagostanja in življenja polno sve-tovno-pomor^ko velemesto. Omenjenega dne ob 4. in pol popoldne so namreč — s pomočjo jugoslovanske torpedovke — priplule v Trst italjaiiske vojne ladje s kraljevim italjunskim vojaštvom na krovu, katero poslednje je Se i*ti večer z generalom Petitti de Roretoru na čelu — kot ^zmagovalec" — za h« t Ho t«» lepo in upapolno, a sedaj v vsakem oziru toli nesrečno inesto. S to zasedbo je pa tudi biLi — vsaj začasno — na najkrutejai i>Hr»ki namestnik baron Frie*-Skene svoje posle v roke! takozvaneca "Odbora za javni blagor", obstoječega iz italjanskih liberalcev, soeijalnih demokratov in Slovencev. — Slovence Ma v tem "odboru" zastopala deželna poslanca dr. Josip Wilfan in dr. Kdvartl Slavik; slovenske so<-ija lisic pa rojaka dr. Josip Ferfolja in Golouh. Takoj po iz.bruhu revolucije s«- j«- bilo bati anarhije, kajti mestna drhal je izpustila iz zapora vse zločince, a od razpadle fronte, iz ozadja ter mestnih skrivališč *o neprestano prihajali v mesto temni i-.i ropaželjni elementi od pete do irlave, ki so so takoj lotili svojega zločinskega rokodelstva. Kopalo in streljalo se je na vseh koncih in krajih, tako. da je. ko je napočil dan. videlo tu pa tam na ulici, pred durmi itd. mrtvece, žrtve nepoznane zločinske roke. V teh skrbi polnih trenutkih s,> je gori omenjeni "'odbor'* od-loil naprositi potom brezžičnega brzojava pomoči v Benetkah sta-eijonlranega meitiiar^ln^ga brodovja. Dji bo uspeh tem sigurnejši, so po nalotcu tstetra odbora odpotovali 1. novembra na krovu jugo-sJovanake torjw'dovke — v *vrliu posredovanja pri poveljniku mednarodnega brodovja — v Benetke ti-le odposlanci: Callini za italijanske aocijaliate, dr. Ferfolja za Slovence in Ssmaja za italjansko liberalno stranko. -- Torpedovki je poveljeval linijski poročnik Vi »eetič, Priše^Ui \ Benetke je zastopnik italjanov Samaja — proti prej-šnjemu ilftfriAimi in nalogu *"«Mlbora*', — zaprosil admirala Marzol-lo, naj Italija /.*s.*63 in sicer v Moskvi. Tiskarne so bile uvedene n? Ruskem na nasvet metropolita Makarija. ki se je spotikal nad nepravilnim opisovanjem bogo-lnžbenih knjig in je kakor sredstvo proti tej zlorabi priporočal tiskane knjige. Prva t Ukana knjige ua Ruske«, j«1 izšla v letu ]f»f»3. stol", ki sta jo natisnila dijakon Ivan Fedorov in Peter Mdislav-eev. Ali Fedor je bil 2S" adi rečene knjige obdolžen čarovništva. Moral je bežati iz Moskve. Naprtil se je v Ostrog, kjer je ustanovil drugo tiskarno s pomočjo kneza Konstantina Ostroškega. V t»*m letu 15S1 je izšlo prvo tiskano sv. pismo, ki se še dandanes Imenuje ostroško. Iz Moskve se je razširilo tiskarstvo zmeraj bolj iu bolj v ostala ruska mesta. OROPANI AMERIK A NEC. .lames l'legat neki ameriški .Taper J Malta Mining Company v Eula jlia. Mehika, je bil napaden ter o lajšan za ve.- sto dolarjev, ko je šel jz Chihuahua C it yproti maj-ni. Tako se glasil v poročilu, ki je dospelo danes semkaj. Usoda naših ujetnikov v Dne 22. decembra sem utekel vem le. tla je bilo mnogo pritožb,' iz laških klešč in se srečno vrnil'ki pa niso nič pomagale in trpin-v prosto slovensko domovino. Bil č.-nje se še vedno nadaljuje. Ved-sem preko štiri leta vojni ujetnik j no žrtve. 1'bogi narod!" na ltaljanskem. Večkrat sem že! Mislim, da si čitatelj tega po-hotel priobčili podatke o preža- j ročila lahko predstavlja, kako lostui. skoro neverjetni usodi na-j bridko je življenje naših tovariših vojnih ujetnikov v Italiji: tr- i šcv vojnih ujetnikov. Pripomniti j pinčenje, alica in včasih tudi pu-. moram, da je zgoraj omenjeni ška ali samokres, to je vsakdanja j grad že več mesecev taborišče ju-tolažJba našim nesrečnim nade-1 goslovanskih vojnih ujetnikov. Iz-' polnim mladeuičem. Za sedaj pri-i med Nemcev, Ogrov in drugih so: občim dobesedno prevedeno po- I.al»i izbrali ravno Jugoslovane,! ročilo italjan. časopisa "Avanti'. katere hočejo popolnoma uničiti, iz Milana meseca septembra 1 L:j Ako se stvar hitro ne spremeni,j * "Trpinčen je avstrijskih vojnih se naši ujetniki nikdar več ne vrti jetnikov. Večna kuga v liarlettijuejo; ko ponirjejo ti, kar jih je; Kar so že pisali drugi tovariši, ni j danes v Barletti, bo laška vlada,! tako težko in tako hudo. kar sem kakor je to do danes prakticira-j videl s svojimi latsnimi očmi v [a, poslalo tja druge ujetnike kij dvajsetih dueh mojega bivanja v se še po družili taboriščih. Posre-j rojstnem mestu Barletti pretekli dovanje jug. vlade je zato nujno.J mesec avgust. j ! Tam stoji starodavni grad, sezidan od Karla V., v katerem so danes avstrijski vojni ujetniki. Ti ubogi reveži so obsojeni na smrt ii. tako gledajo z lastnimi očmi vsak dan najmanj deset svojih tovarišev, mrtvih vsled laške surovosti. Niti na zadnjem potu jih Andrej Dolina r, bivši vojni ujetnik. Viktor Bežek Zopet je izgubilo slovensko j ne morejo spremiti. Lakota, oslab- »lovstvo moža iz vrste nalodičnej-ljenost, kužne bolezni in mogoče *ih »otrudnikov. Dne 19. deeem- tndi kak strel, to im je vsakdanja tolažba. Redno vsako jutro Barletta vi: d i mrtvaški sprevod, nič manj .... nego šest mrtvaških krst, ki pri- sv°Jum ^°J0nci v vzgojnem oziru I bra je umrl g. Viktor Bežek, ki jej bil mnogo let ravnatelj koprske-! •ja in pozneje goriškega moškega! učiteljišča, kjer je deloval med' dejo iz tega prokletega gradu. Mnogi pobožni ljudje so se zavzeli zoper to grozno morjenje ljudi, odgovorilo se jim je, da jc vzrok vsemu temu nevarni tifus, ki neusmiljeno razsaja med vojnimi ujetniki. Že je preteklo osem dolgih mesecev, kar so zaprti ti ubožci v tem smrtonosnem poslopju, zdrav ni&ka znanost še vedno ni dobila sredstva, ki bi zatrlo ta grozni merilni črv in ohranilo ostale. Pre pričau sem. da. ako bi se skrbelo kakor treba za čistobo in zdravilu. bi se vse to ne bilo pripetilo ali pa vsaj v manjšem številu. K vsemu temu pa pride še najhuje. Ponoči, ako greš slučajno mimo gradu, slišiš sedaj in sedaj kak strel. Govori se, da streljajo naši vojaški čuvaji, da bi uvideli ujetniki, da bdijo in da je nemogoče pobegniti. Ali je res? Da bi vsi ti streli ne imeli kaj skupnega z vsakdanjim zgoraj omenjenim mrtvaškim sprevodom! Treba poizvedovati, da se izve resnica. Ja, ki sem videl z lastnimi očmi, kakor tudi moji someščani, toliko gorja, na vsa moja vprašanja nisem dobil nobenega odgovora; KILO je ozdravi Ko sem prsd par kiti »a boj. »m Jako poBL M»mM mo ml reklt. da j« moje edino upanj« operacija. Paaovi m niao dobro obnealL Kanem ■era pa dobil nekaj. 7» mo Ja hitro tn po polnoma oadrarelo. lUntla ao lata tn htta aa al ntkdar povrnila, čeravno opravljam talko dalo kot rj — poprej, dokler ne maščuje krivic in nasilja izvršenega nad Avene^jtannaegq*. n. j. Nejbogse je. saantnjenimi brati! Xe'bo miroval, dokler nc bo maščevano - S^jStaf^MT^ drugo — Kosovo, naie.Primorje. ~ -ajeJeji I v f naj intenzivneje. Svoje neizčrpne sile je posvečal povečini pedago-i giki, v kateri je bil tako temeljito1 in vsestransko izvežban, orientiran in naobražen kakor virtuoz nc svoj inštrument. Dušealov^je, vzgojeslovje, ukoslovje in. temu vsa pripadajoča zgodovina je bilo središče njegovega duSevnega delovanja. Njegova predavanja na učiteljišču.'ki so se odlikovala tudi po lepem jeziku, so segala gotovo slehernemu učiteljiščniku v dno duše. Kot umi jI* in čudovito spre ten vzgojitelj si je znal istotako pridobiti srca svojih gojencev. Bil je zelo resen, možat, točen, natančen in tudi splošno vsestran t>ko izobražen. V vsakem predmetu je bil veščak. Vsakdo se je pripravljal za njegove ure izredno vestno in točno. Pri svojih pedagoških nazorih jc zavzemal najmodernejše stališče in si je pridobil kot tak za ljudsko šolstvo mnogo zaslug, zlasti ko jc deloval kot član .goriškega deželnega šolskega sveta. Skoro enako vffet je bil za pov-, zdigo slovenske književnosti. Več let je bil urednik ''Ljubljanskega Zvona*', kjer se je pokazal duhovitega kritika. Vsi njegovi spisi imajo gladek, mehak in bogat jezik. V njegovem "Obenem vzgo-jeslovju" kar mrgoli vse polno krasno donečih, docela novih besed za najrazličnejše pojme. Vjk-tor fieiek je bil .prvi med Slovenci, ki je izdal pedagoško knjigo .v taki obliki. Njegovo "Vjgotjeslov-je*' aa jraz|iknje od nam^gh vinih knjig iste vrste. Vaako po-glavje, yaak o4sUvek je iapopol Najzanimivejše, najcenejše m popularno čtivo vam je na razpolago. . i * Slovensko-Amerikanski Koledar je imel za leto 1920. Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki sii, šale, zanimivosti. opisi, razpravej pove- Stane 40 centov. knžite ts InpoD, prideaite za 40 cesto? štempsov ter po* Spe M slovehic puBLisnra co, 82 C!ortlandt Street, s Hew York, K. T. Tempotom naročam Slovenako-Amerikanaki Koledar sa leto 1990 ter prilagam n 40 centov štempeor. Jmt..................................................... Maalov ..................... ....................... Meeto in država .. .. ... .............................. Vitez iz rdeče hiše (Le ObevaSar i« MUm Bongt.) KOMAH J2 6ASOV FRANCOSKE UVOLUdJK Spisal Aleksander Din star. (Konec.) LV. . Naj živi Simon! iToda ti prijatelj, rotiva te, napravi nama to veselje in vrni se zopet v življenje, da naju ohrani {v spominu. Še je čas, Lorin, pro-j Ko je Maurice začu.1 Genevievin siva te!'* vzklik, je spoznal, da ima pričeti Genevieva je proseče sklenila boj. roki. Lorin ju jf prijel in po-; Ljubezen lahko tako navduši ljubil, človeka, da postane junak; ljube-J "Rekel sem, da ne, in pri tem zen nas večkrat proti lastnemu ostane", je odvrnil Lorin z odloc-nagonu pritira tako daleč, da sijnim glasom. "Ne govorimo več o sami želimo smrti; toda bojazni tem, sicer bom Se nazadnje mislil, pred trpljenjem ne zaduši v nas. da sem vama nadležen." Genevieva je očividno z večjo po-| "štirinajst", je ponavljal Sail-; morišče. "Toda lavno, sicer iz-IPcvratak jugoslovanskih jutami-gubim So glavo rwll(fe|i OMm twbjov lt VDfMtt ttlMVf. Sans^' f*™* ^ te Te dni je pripeljal posebni vlak verza, toda mesto tega se hočem®. . . _. mWWra«i s boodami." 900 J"«^™"** itz angleških taborov v Avstra- Sanson ga je privezal. 11 ji. Indiji. Aziji in Egiptu. (Slo- 0 ovčji reji na Koroškem ••Mir" je o tem priobčil sledeči Nemški sosed. ki jih je pokupfl in zandmivi članek: ! predajal na Francosko. J Leta je uvedla Francoska Ovčja reja je bila na Koroškem na uvoz ovac veliko carino. Prej ';Cujte", je dejal Lorin **r vcncev je med njimi lc malo. ve- Je '»ana T^la Ar je ^^ na ov-jo li kralja nimamo več. Odtedaj vzkli-______________„_____|ovčji reji posveča več pozornosti. ________ ____.„_ J: nanovo internirati. Temu so se pa ®VcJ\ Ikamo: Živela svoboda! Toda tudi i svobode ni več — pri moji veri! .... . ..... .. . ■ „ . ♦«,-. v - is. - L*- eiezi in prisilili Italjane .da so Zatorej kličem: Naj živi Simon, ki ^ 1 ? dali na razpolago poseben vlak. ,ki je peljal internirance pod vod- na«« združuje vse tri!" In slava /plemenitega mladega stvom 3 angleških častnikov in moža je padla poleg glav njegovih 47 vojakov v Beljak. Tam so in- dLja jezet^ka __temiranee razdeli«. Jugoslovane1^ sveUi in je najboljša koroSka so P«*lali v Borovi je, kjer so jih^pactna \n nc bomo pretiravali. 100 kilofrramov bilo prej 3 fran-pozornosru kc "uvoehe earine pi*,-^ \ igo-j. Gorenje ki so nastale iz križane benečanske domače ovce in špansko merino ov- z vso odločnostjo zoperstavili An-! ™ velike ovce iz ^ frankov ___:«un: ' K padovanake ovce. Vslr-d t*'ga iz Koroške niso v. f izvažali ovac in ovčja reja se j»> . .... - zanemarjala. l-e:a 1900. jo bilo na ee). Te ovce so vpeljali na Jezer , * _ . v. . .. . , čelom koroškem 106.199 ovac skein. Na-ta način je nastala Viz I Novice iz VV F S L V L R A CO C £ O A fi R APIOS. !OAi ovčjih pasem v Jugoslaviji. V no-vejšem časo so se iz transkaspij- trpežljivostjo in z večjo srčnostjo;son. "a tu jih je petnajst. prhali ovala smrti, odkar je vedela. da umre gla i prerenal vrvi, ! zvezan Lorin. s katerimi je bil Nato je zavpil z močnim ž njo tudi Maurice.|som: Toda udanost ne izključuje trp "čujie. se li nahaja morda kdo Nato je napravil tudi Lorin ljenja. m kdor s«- loči s tega sveta.;tu ukvarja? Dokaže-li kdo. da Mauricu enako uslugo. pogrezne v prepad, je pomotoma sem?" i "Urno'\ je dejal mladi mož. Nihče ni odgovoril. Sledil jeglej. Genevie\-a postaja neza-molk, ki je trajal več minut; med-1vestna!" tem so pomr^niki nadaljevali svoj J>a bi sc zginil, se je Maurice ca žalostni posel. .hip obrnil od uboge ženske, in ka- ••Obtani. mL smo pripravljeni" kor da bi vsa moč prihajala od s«* obenem vsakomur nepoznan To je ravno, kar vzbuja bolesti. .Maurice je s pojfledoui premeril vso sedanjost. V sredi dvorane je ležalo trup- lo, iz cigar p rs je bil potegnil o- je dejal Sanson s svojim zamolk- rožnik no£. ki ga je prej zalučal Lorin med obsojence. Orožnik s« j t* bal. da bi se ga utegnil poslu-/iti še kdo drug. Okoli njega so stali ljudje nemi od obwpa, ne da bi se brigali zanj. Pisali so vlistnico ra«ne besede ali pa si medsebojno stiskali roke; nekateri so kakor blazni venomer ponavljali draga imena« pretakali solze nad slJcami svojih; lini. svečanim glasom. Hitenje in vzdihi so sledili tem besedam. njega, je takoj zaprla oči ter sklonila glavo na pred. "Genevieva'*, je dejal Maurice "' Genevieva, ljubljena prijatelji- drag.h, opazovali prstane, kite las in jokali pri tem; drugi ao zopet j j>ub]ika že zoprna." besno besno preklinjali tiranstvo;! <h nLso mople več držati, so| dejal l*>rin z mehkim glasom. "Ali vam smem jaz zvezati lase?" jo vprašal Maurice. "Da, on!" je \ikliknila Genevieva. 'Trosim vas, da to dovolite, gospod Sanson." "Naj bo", jo dejal starec in se obrnil v stran. se tesno .priviti k sebi. da bi se ne ločili več. Nato so gnali obsojence iz ječe na dvorišče. Tu so se dogajali grozni prizori. Nekateri so kar omedlevali, čim so zagledali rabeljski voz. Jetni-čarji so jih morali dvigati in nositi na vozove. Genev ova je pokleknila pred Genevieva je stopila na voz s premladim možem ter mti ponudila>ej&njo odločnostjo; Maurice jo svojo krasno glavico, ki je bila v j je podpiral z laktom. Nato je ur-tepljenju ieipia n«*« kdaj prej v.no skočil za njo. vt-seljn in radosti. J Lorinu se ni mudilo. Izvolil si je Ko je bil Maurice opravil svojo mesto in sedel na levo stran Mau-žalostno delo, so se mu roke tako rica. tresle, njegov obraz je zadobil tako bolesten izraz, da je Genevieva vzkliknila: "Oh, glej, Maurice, saj sem pogumna 1" Medtem se je Sanson ozrl. ' Kajneda, gospod, da sein pogumna ?" je dejala. "Gotovo, občanka", je odgovoril rabelj, ganjen, "to je res pogum 1" Medtem je bil pivi Fouquierov pomočnik prečit al doposiani mu imenik. "^tirinajat", je dejal. Sanson je preftet obsojence. "Petnajst, \Stev*i mrtvega", je dojal; "kako to T" Lrwn m Genevieva, prekinjena |>« t d»»nia<*.i v«»!ha iu domače sukno do veljave. To gotovo neU:ij let trajalo. Z;:t"-i'iiši 7. le*om lST^t. se je vr-^11«» lud: premi ran je ovac. Avstri jn ie dala leta 1907. KoroJBci 20i"H» kron podporo za ovčjo rejo. Tepi letn je bilo tudi promiranje ovne v Plibcrku in Železni Kapli. Razdelili so 10C«"k kron premij. V Jugoslaviji imamo dosti ovae n m no gos}K>darstvo pra\n. da jo to znak nižje kulture. Pa ni res Na planinah pride ovca v krajo in p op ase pašnike, kamor živina ne more. Naša koroška ovca jo planinska ovca. Tudi kmetijska družba za Sfto-vt-uijo bo morala pfKlpirnti ovčjo rejo v koroški Sloveniji. Kmetij- , »liti in križati mi. Kako je to uspelo, nam ni znano. Jezerska ovca je visoka in ima lepo volno, ker je potomec pado-vanskih ovc. Posebno so jo čislal: nemški kmetje iz Gornje Koroške. Iz T*eSke doline. Orni Hitler sehwarze Iluber) iz Bi< bauma ie vsako leto prihajal v nase kraje kupovat jezerske in ka- A tudi na Poči so zivdiii veliko ovčje pleme. V dvajsetih letih 19. tudi tedaj ne, ko so hoteli od obč. zastopnikov izsiliti izjave proti dr. T rum biču. Dr. Žerjav, ki nima za segoj drugega kot Pribiče-vičevo policijo, si je to drznil. — Ljudstvo se zbira na odpor, zavedajoč se svoje pravice in nezakonitega vladnega postopanja. Lgud stvo si misli: Če vlada ne upošteva zakonov, zakaj naj bi jih Ijud-j^^ okolici v kratkem času 6000 kar j0 za ^ stvo!- Občinski odbor v Mostah^pamkill ovac. Pozneje po so to Xftjbolj ovr.j, v j Pl* treba tudi j večji in manjši posestniki v oko- trgovskih zvez s Parizom in z lač-; I:ci. tako da je bilo na Peoi in v no Avstrijo, ki bo vse pokupila. je poslal protestno noto na dr. pleme zopet zanemarjali. Žerjava. Izjavil je, da jc vladni korak nezakonit in da se umakne le sili. Ko je hotel nastopiti novi vladni komisar in prevzeti posle gerenta, mu je izjavil župau Kar-pe, da mora spoštovati sklepe občinskega odbora, ter da se sme u-makrniti le sili. Nato je vladni ko-misa rposlal po policijo, nakar se je šele umaknil od ljudstva izvoljeni župan Pribičevičevim in Žerjavovim policijskim pandur-jem. in zvesti "Mirovi" čitatelji sej Najbolj pripravne planine zn bodo nemara še spominjali pisma ovčjo pašo so Karavanke. Ni pa \a Pariza, ki ga je pisal pred leti res. da je dala ovca Ol^ševi fOv-dr. Janko Kotnik, v katerem je š*-vi. na nemških zemljevidih razlagal, koliko ovejega mesa Pa- 1'sehotra) ime. Tam se sicer Fpa-riz vsak dan poje. To gre na sto« se veliko ovac. a ime prihaja od tisoče kilogramov. Kdo pa je imel r«lše (jelše), ki tam bujno raste, največji zaslužek pri tem? Ali slo- Zatorej dosedanja razlaga Useho-venski kmet, ki je. ovce redil? Ne. wa ■ Schafrberg ni pravilna. V Dravljah je umrl posestnik Jožef Jerinc,' načelnik ondotne strojne zadrn-j oe in član načelstva Šentvidske hranilnice in posojilnice. prvemu. Okolo obsojencev je nastal velikanski hrup. Culi »o se razni vzkliki odobravanja, vzdihi kletvice. "Le pogum, Genevieva, po-j "Ona te je ljubila, zato ao jo Do, občan Foaqvier «e je brž-'gum!" je šepetal Maurice. |obglavili prvo; ti nisi obsojen in kom* pomotiL" i "Oh", je odvrnila mlada žen |umreš dn^gi; jaz pa. ki nisem sto- ti si lagal", je dejala Ge-,ska, "ne pomilujem svojega živ* nevieva Mauricu; "tebe niso ob- ljenja, saj um rem s teboj. Žal mi »>dUi." j jo samo, da imam zvezane roke "Oeinu bi čakal do jutrajšnje-j ker bi te rada sklenila v svoje naga dneva, ko umreš ti že danes?", roe je, predno umrem." je odvrnil Maurice. j 4'Lorin1', Je dejal Maurice. "Prijatelj", je dejala smejoče,j"poglej v moj telovnik; tam naj-" pora rjena tem; sedaj vidim, da deš nožič." je lahko umreti." j "Oh, moj Bog", je pr^omnil "Lorn", j« dejal Maurce, "le!Lorin, "rtvnoprav mi prihaja ta entrrat... Lorin. poslednjikrat...! nož č! Kajti Čutil sem se poniža nega, da moram zvezan te ne more spoznati... Be-; ril ničesar, sem najbolj kaznjiv; zato pridem poslednji na vrsto. "Logika vam vse stvari, ee je t*-eba. pcjssai.'* "Pri moji veri, občan Sanson, obljubil sem ti štiri vene, toda zadovoljiš se z dvema", je dejal Lorin. "LjubH sem t%», je iepetal Maurice, ki je bil že privezan na usodepolno desko m ki se je pri Poročil se jc profesor dr. Josip Pnntar z gospieo Maro Goljev-žčevkovo iz Sežane. Litija, naprtdoje. Po vojni se je začela živahno gibati in vsestransko napreduje. Pred kratkim si je zgornji trg napravil svoj vodovod in za Božič jc dobil trg krasno električno razsvetljavo. V dveh mesecih je bilo vse dovršeno, kar se preje leta in leta ni moglo zgoditi, javna in hišna razsvetljava. Tok je dala tukajina topilnica, kredit okrajna posojilnica in vodila sta vso za eno veliko hišo. Svoj zagovori stvar energična gospoda trgovec je ps pozneje zopet spremenil in j M. Lajovic in tovarnar Kunstler. trdil, da je zastopal listnico z de- i Občani so na lastne stroške lepo na r jem šele potem, ko je Kovalenko v gostilni pogrešil denar. Porota je Rusa oprostila. Koroškim nemškutarjem greben. raste razsvetlili tudi triko cerkev. 8v. Križ pri Litiji Dne 24. decembra ob pol 7. uri zjutraj je izbruhnil požar ter uničil posestniku in županu gosp. Fran Miklavčičn v Sv. Križu pri Litiji dve hiši z vsem gospodar skim poslopjem in orodjem. Zažgali so po neprevidosti mladoletni dečki s svaleicami. Škoda znaša okrog dvestotisoč kron. Iz Prevalj se poroča: Tukajšni uemškutarji so v zadnjem času zopet začeli izzivati in zabavljati čez Juogslavijo. Ker je orožništvo po vsem Slov. Koroškem nastopalo izredno konciliatno napram Nemcem in nemškutarjem, si sled j yHf tatica, nji mislijo, da si zopet lahko vse j 16-Ietna Mohorjeva Vida, je u-dovolijo. Tako so ponočni zlikovci j kradla v Borovnici posestnici Ani razbili pred kratkim oblo na elek- i Koširjevi zlato uro in zlato veri-trični žarnici pred gostilno gosp. j žico v vrednosti 2000 K, nato je Rozmana in več obcestnih žarnic! pa izginila. Mohorjeva je silno ne-iz elektrarne gosp. Lahovnika. O-j varna tatica, izgleda kakor otrok rožništvo pa jc tem zlobnežem že na sledu in je pričakovati, da dobe zasluženo plačilo. Par takih r.cstrpnežev še vedno ruva, seveda brez uspeha, ker vsokdo vidi, da so razmere pri nas neprimerno bolje kot v Nemški Avstriji. Ta- in ima pristrižene lase. v smrt jazno snufcljal svoji bi se moral napraviti či, da si prše! se poslovit... rs&,kakor tela." I"ljnb..." \kr^k proeMs da te pomotoma pustili sem... I Maurice je nagnil svoj žep do1 Sekira mm ja nrtseksls polovico.*1*** T Neaafto Avstrijo l Prizns-ki te js videl, ko Lorinovifc rok, Lorm ga je isvlo besede. ,nje pa gre orcfaištvn, ki je v t« pravi kel: skupno sU ga oeferta. "Man-1 "O, sedaj pridem jaa na vrsto !v,.s«dnjem čas« nastopilo jas, ki meram ussreti. rice si ga je polaifl msd zobe in'je vzkliknil Lorin ter skoffl na'proti takim elementom. -- - Ivanu Štepišuikn v Celju je bi la ukradena kobila težke pasme z belo liso na čelu, breja, vredna do 1&,000 kron z opremo in a t renskim vosom. Na Igu so se spopadli fantje s Iga in iz Staj. Medsebojno so streljali z revolverji in a polkami. En fant je nevarno ranjen. Jofe: Jaka; Jože: Jaka; Joie: "Kaj je novega, Jofe?.' "Slovenski-Amerikanski Koledar je izieL V njem je najraznovrttnejše čtivo. Ali si si ia nabavil litis?" "Me le sedaj, pa bom kmalo." "Le naglo prijatelj, le ne, bo prej pošel, predno prideš ti na vrsto. "Kaj pa je v letošnji isdajir' "Predolgo bi trajolo, Se U hotel vse našteti Le par SEsnkov ti Imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni itrafk", "Rojstvo Jugoslavije" In tako dalje. Me je cela kopica. Kantmirostl J® Jaka: Jože: "Koliko pa stane?" "Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." "K)e bi pa lahko dobil en IztlsT" Jaka: "NOji denar v znamkah na Slovenie Publishing Company, 82 Cortlandt Street, Hew York Otty, pa ti ga bodo lakaj poalalL" "i>obr>, dobro, bom po storil tako. ftc danes GLAS KAROfDA 31. JAN. 192ft GOZDNI ROMAR FftA*COW SPISAL G ABRICL fSKIT 'Gins Naroda" prevadal O P. nn Nadaljcvenje. M-«el pnSko dnleč proč, planil v rodo Km nad« c je naenkrat t« r jo prebred»*l * velikanskimi koraki. - 11«. da. Orel in Opoua«•!•*<-. i«> >va midva. Tako so nas imenovali Apoi'i. r. scin pocabil. je nadaljeval Kanad»*e ler *el >ko-zi vodo. Počakajte, Kuyoii-Brulant. pripadam vam kot železo piii«-i... Vni prijatelj >«*m. na /ivljenj«- in smrt.... Indija it«*«- j«- smehljaje pričakoval gozdnega romarja, ki j«' lana-, j lu pri»«'l na breg t«*r j»oini»lil vojnikn močno roko. * Vi sii«»r«j. je vzkliknil Kanade«, — sovražn k Main-j L Konge-a. Mesti/a in .«•!«•.... Kdo pa je )>ovedal najina imena vojnikn, kat*'i-»'|f« iin«'ii»i.K'jo nj«'vr«»\ i prav it* i Kuvon-Brulaiit! — 4Ki Tubaea pa do Bivolovega jezera, — j Pekoče trio, bolečine v prsih znamenja infloence. Dajr« ffriu in prsim olivljajoto rdignitev » Pain-Expellerjem tar pokrit« prna ■ auknc-no obvezo. X« izpostavljajte »e |«oiotn zanemarjanja pr^Llada vnetjem, pljučnici, ibfln^nei in 'i ropi m D«Ttruiio boleuia. Kupit«* Pa!a>Cxpeller d&n^a v vafii lekarni, 35 in (m «-<>iitov »t^kleiik-a Prist ji i ima nafto tvoruKko zntiuko 4a "SIDRO" vU NV jrwljitf udoiDMtil ali jMianetkov. F. AD. RICHTER ft CO. J26-JJO Broadway. New York POZDRAVI JZ HEW TOBXA. Pozor Rojaki! Prepričajte M poprej ko kupit« Lotte. KjcJ in kaj boat* kupili. Jaz imam naj bolj primerno cene in najbeljfte Lett*. Pridite ali pilite za pojasnila. JOHN BERNIK 70? Magee BUf. Httabinh. Pa. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance po Ameriki, posebno pa Lojzeta Anzelc in Janeza Sixxalc na Evelethn. Minn. Na svidenje v Jugoslaviji! — Jožef Anzelc. Ivan Debelak, Anton Lavrie. Iz republike Avstrije Dunajska '' Arbeiter Zeitung" '; pui-oča: Komaj da moramo kak ž.vež dražje plačevati, že nam na-• povedujejo novo podražitev. Me-j *n, tobak, električna železniea so [se podražili in že govorijo o potega ni hotel vrjeti in to povsem po pravici. kajti znani so nam na-j dražitvi kruha in moke. akoravno Na povratku v stp.ro domovino pozdravljam vse pr jalelje in znanee po Ameriki, posebno pa moje dve beer i in njih može v Chicagi. lll„ ter jim klicem: Z Bogom! — Jožef Lazar s sinom, podouiače Peregrinov J«»že. o»a zadnjega poizvedovalea je Komanč izvedel Uavon-Bntlant sledil roparjem njegove;2*1 imeni, katera so tfsiii Indijanci obema belima lovcema. Na Bivolovem otoku je oba zopet spoznal po opisu, katerega mu je dal njegov vojnik. — Rayon Brulnnt, — je dostavil Indijanee. .— hoče od svojih obeh sovražnikov le kri, da opere svojo čast, njih škalp, da okrasi vrata svoje hiše ter je razventega smrtni sovražnik Apačev, ki so bili preje njegovi bratje. , — Hočemo vam pomagati po svojih močeh, — je rekel Pepe, v -— ter «»«1 Bivolovega .n-z.-ra pa do Meglenih gora. pa do skrival.šča, katero so napravili !>ikaj. j «-asti. Ah, tem hudičem.....V nadaljuj, Ravon-Brulant. Koparji. j«- nadaljeval Indijanee. — niso imeli zanj nobene skrivil«>sti m iz njih govorov je Rayon-Brnlant zopet spoznal na Bivolovim otoku obu l« la vojnika. Ali sta b«-la vojnika tako hrabra k«»? pripovedujejo * — je kon«"*al ter uprl svoje oči na daljno ob- ir.eh jk°icflra hlestečih očeh je čiial mladi Komane smrtno sovraštvo do Zakaj to vprašanje? — je odvrnil Bois-Rose z mirnim s !jajem, ki je povedal več kot pa bi vsa zatrjevanja. — liaditega, — j" o vrni l miru* Indijanee. — ker vidim od tukaj ua iztoku dim ognja Ornega sokola in njegovih trideset vojni-kov, na zapadu og*-nj obeh piratov stepe, na severu ogenj desetih Apaeev in ker se nahajajo Kotna nč in oba bela vojnika med tremi sovražnimi oddelki _ To ie res, pri Bogu! — je vzkliknil Kanadec ter se ozrl na Komanča potem ko j- zapazil v daljavi lahek dim, ki je označeval indijansko taborišče. fcec tiniest deseto poglavje. PO RDEČI REKI. država izdaja neznanske zneske da lahko živila eeneje oddaja. Za krušno moko in za moko za kuho plahi je država mesečno 258 miljonov povrhu, torej dnevno 8 miljonov 600 tisoč kron, V Nemški Avstriji je 6 in pol m!ljona prebivalcev, to pomeni, da daje država vsakemu človeku 130 vinarjev na dau in družini, ki šteje 5 članov, približno 195 kron na mesec za- stonj. Krnli namreč pod lastno nj.-govega prešuega rodu. Torej je moj prijatelj le vsled adopeije|ceno oddaja. Na leto pa izda dr Komanč ? — Rayon Brulant, — je odvrnil Indijanec, — se ne spominja v* *, da je bil rojen kot Apač. odkar ga je osramotil Črni sokol v U n, kar mu je bilo najradražje. To skupno sovraštvo do indijanskega glavarja je skovalo se te nejfte vezi prijateljstva med mladim Komančein. ter obema lov-«e na. Po dolgem posvetovanju so torej sklenili, da porabijo še par pr ostalih minut dneva, da zapuste otok ter se napote proti svojemu cilju. — Ali so vaši vojniki daleč od tukaj? — je vprašal Bois-Rose Indijanca. (Dalje jutri.) Calumet, Meh. I>va meseca stari Tonček, sin Mi. in Mrs. Nick Mrak iz Swede- hr. lui. Minn., 46 let stari Frank To.jan. ki je prej bival na Calu-i.u .u. Truplo, katero sta spremlja a vdova in sin, je bilo prepe- Mladi Komanč je razumel, kaj naj pomeni pogled Bois-Roseja, ko je zapazil navzočnost enega izmed treh sovražnih oddelkov. — Nevarnost je seveda še daleč. — je odvrnil Komanč ter po-; kazal s prstom ua oddelek na iztoku, kjer-se je dvigal dim iz indijanskega taborišča. — Komanč bo sledil svojemu novemu prijatelju na otok iu f&m bomo priipali posvetovalni ogenj ter določili, kaj je treba \toritf. Napr»>j torej. IloisRose in Indijanec sta šla nato skozi plitvino reke, da se pridružita Pepetu in gambusinu, ki *ta z veliko nestrpnostjo čaka-|jc m pokopan y nedeljo p^. la na izid t« tem je rekel, land, Ohio. Cenjene rojake pro s in, da opozore na ta oglas. — Passenger 4 West Street Department New 'York KOMU JE KAJ ZNAMO o JANEZU PETRIC, doma iz Rateč št. 41. Slovenija. Jugoslavia T da gre v Cleve- liaje je umrl dne 1. novembra 1. 11)1 S za špansko boleznijo v To-inopali, Nev. Njegova sestra Mi-Joe Kukman, Auto Accessories, haela Petrič, i>osta.ia Jesenice, Cio- fJeu. Mereh & Meai.s, Depue, 111. (31-1—2-2) renjsko. Jugoslavia, bi rada izvedela podrobnosti o njem. Če kdo kaj ve. naj ji piše, ali pa naj po- Ivan G ros iz Klanca pri Kranju. r°ca nam. Slovenija, Jugoslavija, prosi) svoje stare znance in prijatelje' v Pullmanu in Chieagi, da se mu oglasijo. (30-31—1) PISMA IZ STAREGA KRAJA imajo v našem uradu sledeči: Upravniatvo Glas Naroda. (30-31—1) Ogliisi naj se moj oče ALOJZIJ AIILIN, podomače Strgarjev iz Jerove vasi pri Grosupljem na Dolenjskem. Išče ga njegov sin Ivan Bučar sufer, vas Selo št. 6 pošta Šmarje, Sap, Slovenija Jugoslavia. (30-31—1) JOŽEP GORNIK od žene iz Martinjaka. Svoječasno je bil v Clevelandu, Ohio, na 1422 East Qglasi nflj ^ jtraxk ZORKO, ki Cleveland, Okio. V sobot« 24. j an. se je poročila Mjss Slavka Recher, hčerka zna tomia, je umrl v petek 16. jan. in ne Louis Reeherjeve drožine na Prosser Ave. Ženin je Mr. Louis Sauober, izvrsten mladenič. Na t*«> daljši bolezni je umrl v Du- domu st arise v neveste se je v so- Rad bi izvedel za naslov JAKO BA ŽNLDARSIČ in FRANKA STRAŽ L^KO. Eden je doma iz l>olenje vasi pri Cirilici, drugi pa izpod Loža. Prosim, da se mi zglasita. — Joseph. Stritoff, Box 75, Instanter, Elk Co., Pa. (31-1—2-2) NAPRODAJ HIS A, šanda, hlev, svinjak, dve kravi in dve svinji, en konj, voz, 4 loti. V boto vršilo domače praznovanje: katerega se je vdeležilo mnogo naših rojakov. Bilo srečno! Paul Juvanič, 1103 University bo. St. ALOJZIJA MIKLIČ, omožena SMITH, od svoje hčere Antonije iz Drage. ANA POJE od Franjice Zbaš-nik iz Čabra. Svoječasno je bila na 212 Grafcam Ave., Brooklyn, N. Y. LOUIS MODERC od Giovanni Moderc iz Gorice ter od brata in svaka JOHN G ALIA N od Mijo Ceti-na iz Petrinja na Hrvatskem. FRANK GABRENJA od Fran čiške Gabrenja iz Martinjaka. ANDREJ STEFANIČ od svoje; hčere Re-zike Krkovič i« Gornje hiši prostora za dve družini. Vse j»eru£Cfl v najboljšem redu. Prodam radij ^k^NK ARU od svoje hčere odhoda v stari kraj. - Mary Bu-, Jelice ^ -pMe Gabrijele iz čabra. tara, R h. D. 2, Bon Air, Johns-j Jonx RVDOhF fHl Ivanke Ku. town, Pa. hitro hoe*»m zopet izprazniti skrivališče tega prokletega Mest i za,; pootem prelili v truplo nje-j en iu letom živela na Caluinetu gove soproge, ki je bila bolehna cel h 60 let. Doživela je starost 80 in trpela na pomanjkanju krvi. let. Starini naseljencem je znana| Pol ure potem, ko jc Juvanič od-rad' tega, ker je njen soprog držal ^ « bolnišnice, se je onesvestil pr i večji boarding house na Red."» Public Square in no ga morali Ja -ketu in sicer na prostoru, kjer' prepeljati v bobiišnico. s m 1 n j stoji Levinova prodajalna. Zilič, ki stanuje na 2134 jTr plo je bilo prepeljano na Ca-iL0™^ Ave., je na Public Square |lui »et za pokop. j ugledal nekega moža, kateremu John Orth, rudar na Xo. 6:! i« takoj skočil na vrat in ga doli«.-la, je ponesrečil v jami. Pa-;bro držal, dokler ni prišla polici-da.i«H"e kamenje mu je strlo levo ^ Policiji je Zdič povedal, da je ral odrezati pod kolenom. 7.1 en tisoč de' u. katero smo tako skrbno prikrili vsem očem. Pojdite, Gavferos, da pomečeva v \odo iv, z izjemo orožja. Srditi Spanec »e je odstranil in sledil mu je gambusino. Ko se' je Indijanec najedel in napil, mu je ivkcl Kanadec: Ali mi hoče moj sin sedaj povedati, kaj dela sam iu tako daleč od svojega rodu na loviščih Apačev? Komanč je povedal Bois-Roseju dopodk**, ki so čitatelju že znani, namreč o napadu, pri katerem bi postala on in Encinas skoro žrtvi za vrat nost i banditov, o pojavu obeh piratov ob Bivolovem jezeru, o njego\em zasledovanju piratov do Bivolovega oioka, kjer sta zakopala svoj plen v zemljo. V tem trenutku sta se vrnila Pepe in Geyferos. Odeje, sedla in drugo blago sta pometala v vodo z izjemo pnšk, katere sta prinesla s seboj. — Dobro, — je rekel Komanč. — te puške bodo dobili vojniki mojeara plemena, ki imajo le loke in pšiee. S tem bodo dobili v svoje roke proin belokože«-**. Ravon-Brulant je nato nadaljeval s svojo povestjo, katero so trije lovci pazno poviršali. Komanč je bil zapustil Bivolov otok v upanju, da se bo mogel vrniti ob pravem času ter presenetiti oba pirata pri obisku, k*:Ktega bi brez dvoma v kratkem vprizorila na mestu, kjer sta zakopala svoj zaklad. Cas, katerega je potreboval, da jc dospel do svojega daljuega rodi^ ter hitrost gibanj Mestiza inj njegovega očeta pa sta prekrižala njegove račuue. Ko s#* je Koman«'- na čelu desetih vojnikov, katere je plavar iz-» ^ bral. vrn i k Rdeči reki, je postavil na številnih mestih svoje špijo-1 i"' lie, Ti so mu sporočili, da sta se oba pirata, katera je zasledoval, že peljala mimo Bivolovega otoka, kjer ju je hotel presenetiti in da sta zapustila reko ter šla po kopnem navzdol v smeri proti Bivolovemu jezeru. % Komanč je bil s svojimi vojniki prisiljen peljati se s svojo ka-r.oo po precej deroči reki navzgor. Niso mopli vsl«*d tepa priti pravočasno, tbi bi se križali z obema piratoma in to je bif za niladepa pla-varja mopoče srečen slučaj. Bandita namreč nista bila sama. kajti pobrala sta spotomn številne indijanske potepuhe, katerih je na ttepi vedno polno. To poročilo je h'lo i/.|»»»polnjeno potom poročda nekega liadalj-nega ipijona. Slednji se je preveč približal taborišču Mestiza ter je bil ujet. Pri Mestizu in njegovem očetu je preživel nekako pol dneva in v trenutkn, ko jc mislil, da je odbila njegovf zadnja ura. ga je Mestizo poslal nazaj V Raryon-Bralanm ter mu dal naročilo, naj prinese besede miru in prijateljstva ter mu razventegaU..)^ 26. jan. ob devetih drool-da bo dobrodošel v njegovem taborišču. Komanč seveda'dne iz slov. oerkve. N. p. v bbTi to tleti mož, ki mu je meseca av gusta lanskega leta prodal tako dolarjev škode je!''mašino, ki denar dela". Za to "niašino" je plačal $13.000. Mož, katerega je Zilič obdolžil dolf iz vasi Ravna. Svoječasno jo bival v Richwoodu, AV. Va., Camp Prav rada bi izvedela za najinega prijatelja JOILVA OBERSTAR FRANK PETERNEL od svoje podomače Jereken iz Gorenje sestre Marije iz Polj.m pri Cirk-vasi pri Ribiuci. Imava mu spo- . • ročati veliko važnih stvari. Ce- REZI HROVAT od svoje sestre njene rojake vljudno prosiva, m matere u št. Vida. Svoječasno da ga opozore na ta oglas, da se bUa nfl 1316 E 55 st ? cleve. nama o^la-si, ah če je v okolici lamj Ohio kakšen najm prijatelj, da on ' jAMNIKAR od svojega spoi-oči njegovo bival^če, za brata ^ ^^e doline. B I je pri kar bova iz srca hvaležna. Mi- vojak:h p^ imenom jeninger v dva sva oba iz Sodražice pri Xogales Ariz. Ribnici. Najin naslov je sedaj: * ANTON ZORMAN, ki je bil v I^ouLs M. Perušek, Box 458, Au- Mammoth, Cal., od brata Zorma-r°ira»_ Peter Prijatelj. na iz Roč v lstr5. se je nahajal v letu 1914 v Whittier, Cal. Išče ga njegova žena Marija Zorko. Srednje Or-če v je št. 6. pošta §t. Peter, Slovenija, Jugoslavia. (30-31—1) Iščem IVANA in FRANCETA STIMAC, doma iz vasi Kupari, občina Gerovo, okraj Oabar. Pred letom sta bila nekje v Jo-lietu. IVosim cenjene rojake Slovence in Ilrvate, če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama javita, ker poročati njima imam nekaj važnepa. Ivan Stimae, A. Windliam Rd. 1, Box 33, Monroe, La. (30 31—1) Rada bi izvedela za GEORGE ŠA-FARJA in ženo. Svoječasno sta bivala v Beechbottom, pošta Short Creek. W. Va.t in sedaj da se nahajata v Kansas City. Kansas. Prosim cenjene rojake, da mi njiju naslov naznanijo, za kar se jim že vnaprej zahvaljujem. Ako pa sama čitata te vrstice. prosim, da se oglasita na naslov: Mrs. Rose Novak (roj. Kajn), R. F. D. 7, Box 40 A. Greensburg, Pa. (30-31—1) IŠČEM DOBRE DOGAKJE. Box 173, Aurora, Minn. (31-1—3-2)- Svetičevem poslopju pravi, da se pise Nick Badovinac, TEL.J, Magdalenska gora, pošta ne straž šar iz Skufce. Heart šole na Lau-'da je trgovec v Pueblo, Colo., in Šmarje, Jugoslavia, o zadevi bra- IGNACIJ MASTEN od na » avil ogenj v torek 20. januar-j ja .< večer okrog pol devete ure na; starem John po'ear Sacred r t.mu. Calumet in Laurhim pasil- da ne ve ničesar o obdolžltvi Zini «inwtvi sta se odzvali alarmu Policija je proti njemu stain preprečili, da poslopje ni obtožbo sleparije in tatvine, popolnoma bilo uničeno. Nove ka- Star 44 let. Porota bo o tem ipe. ki so jih lauriumski gasilci sodila. ravnokar prejeli, so se jako dobro! MLss Martha Kollar, 2278 E. 55. ob «*sle. V velikem dimu so gasil- St-» Je naprosila sodni j o, da preči i-diko vztrajali v sobah, ne da preči Matija Puškariča, da ne bo bi i h dim oviral pri reševalnem v2el 12 banke $1700, kateri denar OGLASI NAJ SE DOT1ČNI, tega. I ki je pisal pismo JANEZU TRON- Pla£am visoke cene in imam najbolj fii les v Texas. Napravite lahko dvakrat toliko kot r« dusje t močvirjih, JOŽEF MEGLIČ, mizar, ki je'ker ne morete delati več dni po vsa-delal v Brooklyn u, N. V., od svoje kem dežju. Moj lenje na_vlsokemln žene Ivane Ivane Meglic iz Ljub Ijane. TUB AN STRAŽIŠ.VR od.Hele- ' tovi. Pri nas ima pismo. Upra\Tiištvo Glas Naroda. Ane Masten iz vasi Središče na štajerskem. FRANK IRT od si*oje matere nikHar priplavljen. Max Fle:»cber,25« Lewis St, Memphis. Tenn. 24x Parnik Belvedere odpluje v Trst, dne 7. februarja. S tem parnikom morejo potovati samo Slovenci, ki spadajo Kje je JOHN KERŽE ? Doma je Marije Irt iz Kožljevec pri Višnji [sedaj pod Italijo, iz Ribnice na Dolenjskem. Pred Gori. enim letom je bival v Chieagi ( JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre'.$] 00.00. na 2048 Hamlin Ave. Ako je Ivane Žagar iz Iške vasi pri Stu Vožnja v tretjem razredu stane *ta skupno vložila v banko. Miss Mrs. Emma fcuštarič, ki je pre-'dollar je prišla pred nekaj tedni bil ! božične praznike pri svojih lz Pennsy Ivani je, da poroči Purr.-rš h Mr. in Mrs. Mike Gašpa- »karV-a, toda slednji je neznano r'r na Tamaracku. se je vrnila v ^fifinil. Junaški mož je Josip Kozera. ki stanuje na 2466 W. 6. St. V pondeljek 26. jan. zjutraj je začelo v njegovem stanovanju poreti Njegova prva m'sel je bila na re- IV ''O!t k svojemu soprogu. Vis* Mar>' Kopš iz Tam&raeka je .-dpotovala v Flint, 3licb. joiiot, m. v 'e rojenice so v pondeljek 19. nrinesle družini Geo. Bluth. 71' North Broadway, kar par "'h deklic. » četrtek 22. jan. ponoči oh eni «rvi ->u minut je previdena s sv. r1 riTipnti za umirajoče umrla V- . Franč:ška Molek. rojena 6. fcl*">*arja 1S92 v hinjski župniji r>'»lenjskem. ^ Morž la se je 29 e' '■♦•bra 11 mesecev bolna. Najprej je influeneo. potem se je je pa rrr la jetika. Tu zapušča svojepa mrvi Karla in 3 nedorastle otroke, V «•' irem kraiu pa oč«ta. mater in 4a i* pomaga iskati njeno llletno d v« sestri. Bila j« članica podpor- bčer Mary, katera ni prišla do-^— društva "Woodmen of the mov od četrtka 22. jan. Policija nv-id". Poareb ae je vi« v pon- # naala pri njeni teti. kateremu znan njegov sedanji naslov, ga prosim, da mi ga javi, za kar mu bom prav hvaležen. Za slučaj pa, da. sam čita te vrstice, želim, da se mi nemudoma zglasi, kajti poročati mu imam važne novice od njegove matere iz starega kraja. — Jo-reph Oraženi, 11443 Stephenson Ave., Pullman, Chcago, HI. (31-1—2-2) deneu in od očeta Jožefa Žagar. FRANCE ŽUN od svoje družine. Kdor želi s tem parnikom potovati, naj pride tri dni pred odhodom parnika na naš naslov, da Štefana gora št. 5, pošta Cerklje zamoremo pravočasno preskrbeti pri Kranju, Jugoslavia. V pismu p0tne liste, je več važnih novic, zato naj se Tvrdka Frank Sakser, 182 Cortland 8t., New York, N. Y. nemudoma oglasi. (30-31—1) šitev družine. Najprvo je nesel iz Rad bi izvedel za svoja prijatelja stanovanja svojo ženo in potem se je kljub veliki nevarnosti še štirikrat podal v goreče poslopje ter znosil svoje male otroč.če izven nevarnosti. Vse se mu je posrečilo. toda ko je zadnjikrat prišel iz plamenov in dima, se je nezave-*t<*n in nevarno o|»ečen zgrudil na tla. Težko ranjen in v kritičnem 1912. Pokojn'ea bila s*a»jn se nahaja sedaj v mestni! bolnišn Vi. Kozera ima poleg tega j škode $5000. Mrs. Antonija Zadnjič, 977 E. 64. St., se je obrnila na policijo; MAKSA BUZNIK m ANTONA KONTELJ. Obema imam nekaj važnega poročati. Pred dvema letoma sva bila skupaj na stanovanju na Republic, Pa.: Thomson št. 1. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve ca njun naslov, da mi naznani, ali pa ee sama citata, naj se mi iavita. Moj naslov je: John Žakelj Box 424, Thomas, W. Va. (31-1—2-2) Ozdravi Ici^t mehurja In odstrani vse t 24 urah. Varajte m DOCTOR LORENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECUAUST MOŠKIH BOLEZNI 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti tn spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-d 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moški! bolezni. Zato m morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa jet da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit* čimpreje. Ja< ozdravim SMtruptJ«no krt, masulj« In IIm po tolnu, bolnnl v grlu, ts-ptdanjt las, bolaftlwa v koatati. stara ran«, tlv&na bolazni, oalabaloat, kolunt v mehurju, latfcah, Jatrah In talodeu, rmanlco. ravmatllsam, katar, zlato Sila. aaSuha ita. Uradna ura aa: V pandaljak. aradan In petkih ad t. ura sjutraj da S. ■apaldna. V torkllt, Catrtklh In aobotah ad t. ura zjutraj da a ura zvečer. Ob nedeljah pa do Z. ura »Ibaldne. PO POlTI Na ZDRAVI««. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE 1MB IN NASLOV. _ Dr. LORENZ ^ Pesa^ve. pnrswmcH, pa. Nanaiarl drual zdravniki rabijo tolmača, da vaa^rasumaja. Jaz znam hrvatika kraja, zate vaa latto zdrav kn, kar vaa razumem. mmmm^mmmmmmmmmmmUm