st ud ia universitatis he re d it at i Prispevek s pomočjo ljudskih pričevanj predstavi koriščenje poplavne ravnice v kmečkih gospodarstvih ob desnem bregu reke Save na Krškem polju. Pridobili smo številne informacije o nekdanjih človekovih dejavnostih, ki jih lahko zaobjema tudi izraz koriščenje mokrega sveta. Rezultat raziskave je nabor konkret- nih, prostorsko umeščenih dejavnosti človeka v poplavni ravnici ter potrditev pomena človekovega bi- vanja v neposredni bližini vodnih virov. Ključne besede: Krško polje, Sava, poplavna ravnica, poljedelstvo, nabiralništvo The paper presents the use of the floodplain along the right bank of the Sava River in Krško Polje for farming and gathering purposes. We have acquired a wealth of information about former activities in this area, which can collectively be referred to by the term exploitation of damp areas. The result of the re- search is a set of specific human activities located in exact points in the landscape and the confirmation of the great importance that living in the immediate vicinity of water sources had for people. Key words: Krško polje, Sava River, flood plain, husbandry, gathering Poplavna ravnica reke Save na Krškem polju kot gospodarsko zaledje kmečkih gospodarstev v prvi polovici 20. stoletja Jernej Rihter, Inštitut za arheologijio, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana 9 Pregled človekovih dejavnosti v poplavni ravnici temelji na ljudskih pričevanjih, ki se nanašajo na prostor med reko Savo in vasmi med Drnovim in D. Skopicami na Kr- škem polju.1 Gre za razširjeno nadaljevanje po- dobno zasnovanega dela, ki obravnava različne vidike človekove povezanosti s poplavno ravnico na območju G. in D. Skopic (Rihter 2010). Ta je temeljil na popisu izbranih kulturnih in narav- nih posebnosti na tem istem območju (Rihter 2007), idejno pa na pripovedih Uršule Vodopi- vec in na njeni kasnejši knjigi spominov (2008).2 Večina pričevanj in izročil, zabeleženih na raz- 1 Podatke zbiram avtor tega prispevka, ki hranim celoten arhiv pričevanj in izročil. Informatorji so označeni s naključno tričrkov- no oznako. 2 Uršula Vodopivec: Knjiga spominov »Za Jerneja« 2008 (rokopis); obseg 145 str., format A5(neobjavljeno) (gl. Literatura). Posamezni izseki iz strani p. 33, p. 37, p. 64–72 in p. 90, so bili objavljeni pri Rih- ter (2010). lične medije, je bilo nesistematično zbranih med leti 2004–2016.3 Sredi leta 2016, ko je bila zaklju- čena neobjavljena različica pričujočega prispev- ka, je celotno območje raziskave zajela izgradnja zajezitvenega bazena za HE Brežice. Pri tem je prišlo do popolne spremembe obrečnega oko- lja celotnega območja, ki nas v tej raziskavi naj- bolj zanima. Zato naj bralec različna sklicevanja in lociranja v prostoru na topografski podlagi (Sl. 1), v naravi razume v kontekstu stare savske struge pred letom 2016/2017, torej pred zajezitvi- jo. Zbirka podatkov in s tem tudi pričujoče delo, je bilo kasneje dopolnjeno z novimi pričevanji, zbranimi vključno do julija 2019. Zbranih je bilo več stotin živih4 toponimov. Med njimi so številni še danes v uporabi, mno- 3 Raziskovanje življenja s poplavno ravnico izvajam avtor zapisa. 4 Za »žive« toponime štejem tiste, ki so bili zbrani preko ustnih virov in jih je bilo moč z informatorji tudi locirati. Približno petina vseh doi: ht t ps://doi .org/10. 26493/2350-54 43.7(1)9-61 st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 10 go pa je takih, ki so iz uporabe prešli s komasa- cijo kmetijskih zemljišč. Do leta 2014 je bilo ce- lotno območje, z dragoceno izjemo 1,5km2 polja pod vasjo Drnovo (gl. Paša …), že v celoti koma- sirano (Rihter 2015, 11–15). Navkljub temu je bilo možno vse toponime, tudi takšne, ki so po ko- masaciji izšli iz redne uporabe, z informatorji zbrati, preveriti ter s pomočjo starejših ortograf- skih posnetkov prostorsko umestiti in prenesti na topografsko podlago. V naši raziskavi nasto- pajo le tisti toponimi, na katere je vezana infor- macija o človekovih dejavnostih. Vsak toponim, ki ga omenjamo, je umeščen na topografski karti v merilu 1: 25 000 (Sl. 1) in sicer pod tekočo šte- vilko od 1–114. Vrstni red številk toponimov sle- di prvi omembi toponima v tekstu. Velika količina toponimov za prostor, ki skozi današnjo gospodarsko perspektivo nima več posebnega pomena, priča o tem, da je bilo v preteklosti drugače. Razvidno je, da so bila v prvi polovici 20. stoletja še vsa zemljišča poplavne ravnice poimenovana, kar implicira njeno po- membnost za človeka oziroma njegovo vsakda- njo prisotnost v njej. Nekatera pričevanja so unikatna, druga je bilo moč preveriti pri več informatorjih. Za mnoge dejavnosti najdemo primerjave v dru- gih primerljivih okoljih, vendar njihovo navaja- nje ni predmet tega prispevka. Podajamo jih le v primerih, ko želimo osvetliti kakšno izmed manj jasnih trenskih informacij ali pa kadar že- limo bralca napotiti na lokalno zadevne primer- jave. Drobci raznovrstnih pričevanj o človekovih dejavnostih v tem delu poplavne ravnice, so bili objavljeni na več mestih (Rihter 2006; isti 2008; isti 2010; isti 2011; isti 2014; isti 2015). V zvezi s tem izpostavimo delo Življenje- pisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju rek Krke, Save in Sotle (Iz časov ječmenove kave) avtorice Ivan- ke Počkar (1998), ki s podatki v obliki ljudskih pričevanj sega tudi v neposredno soseščino naše- ga interesnega območja. Med njimi so nekatere locirane tudi v poplavni obrečni svet spodnjega Posavja (Počkar 1998, 46–313, passim). toponimov je del avtorjevega lastnega/vaškega/topografskega re- pertoarja, kot domačina. Zbrana je bila velika količina prvoosebnih pričevanj o nekdanji izrabi poplavne ravnice, kot pomembnem gospodarskem zaledju tukajšnjih kmetij. Predvsem izstopajo podatki o koriščenju mokrega sveta. Pri tem se je porodilo vprašanje, kako je mogoče, da so bili informatorji, rojeni v prvih štirih desetletjih 20. stoletja, še priča pov- sem drugačni podobi poplavne ravnice, kot bi jo pričakovali, navkljub sto let poprej pričeti sa- vski regulaciji? Del odgovorov je ponudil pregled zgodovine regulacijskih del in drugih podatkov, ki se nanašajo na prostor reke Save med Krškim in Brežicami v 19. in 20 stoletju (npr. Kronberg 1839; Costa 1848; Lapajne 1894; Vrhovec 1895; Teppey 1977; Umek 1986 in 1996; Verbič in Be- rič 1993; Ripšl 2007; Šebek 2009, Počkar 2009; Mlekuž 2009; Rihter 2015 in 2016a–d), del pa usmerjeno spraševanje informatorjev o izgle- du in izrabi različnih predelov poplavne rav- nice v času pred letom 19415 (Rihter 2007; isti 2010; isti 2015; glej dalje). Izkazalo se je, da je šlo za čas, ko so leta 1829 pričeta regulacijska dela na reki Savi med Krškim in Brežicami trajala že več kot sto let, utrditvena dela pa so bila še vedno v teku (Rihter 2015, 61–62; Teppey 1977, 29). Do- končna izravnava struge oz. njena ustaljenost v poteku, ki je podoben današnjemu,6 pa je bila izvedena šele do leta 1945 (Šebek 2009; Rihter 2015; 2016a, 59) oz. do druge polovice 20. stole- tja (Verbič 2008, 38; prim. Teppey 1977, 29). Re- gulacija je porušila nekdanji naravni ekosistem, ki se je od današnjega, antropogenega precej raz- likoval (Verbič in Berič 1993, 333). Zaradi neposrednih vezi informatorjev, ro- jenih v prvi polovici 20. stoletja, z generacijami (starih) staršev rojenimi v 2. pol. 19. stoletja in njihove navezanosti na iste prostore v poplavni ravnici, lahko danes, na pragu tretjega tisočle- tja, ko (ravnica) ni več ohranjena v tedanji obliki, razpolagamo z zelo konkretnimi pričevanji o po- stopnih spremembah obrečnega okolja in hkrati o spremenjenih dejavnostih človeka v njem. 5 Letnica je okvirni mejnik, ki ga predstavlja internacija krškopoljske- ga prebivalstva v nemška taborišča. Ta je pri večini pripovedovalcev potekala v zadnji tretjini leta 1941 in v prvih dveh mesecih leta 1942. 6 Mišljeno za podobo struge, ki je tu obstajala do leta 2015/2016 pred pričetki del za HE Brežice. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 11 Današnje korito Save je umetno in seka meandre iz različnih zgodovinskih obdobij. Navkljub temu je reka pogosto poplavljala na ju- govzhodnem območju Vrbine (Verbič 2004, 185, Sl. 2). Hidrotehnični ukrepi so le počasi vplivali na številčnost poplav in na mrtvice ter seveda na gladino talne vode. Odziv na spremenjeno sta- nje rečnega toka se je mdr. razmeroma hitro ka- zal na rastju, tudi v rečnem zaledju in posledično v načinu človekove izrabe mokrega sveta. Z leti je Sava lastno korito poglabljala, s tem pa tudi nivo talne vode v vodonosniku. Seveda je vse posto- pne spremembe najprej zaznal in spremljal tu- kajšnji človek, saj je bil s poplavno ravnico tedaj življenjsko še povezan. Po letu 1941 je ta sodvi- snost plahnela, vendar je bila tedaj še prvi dve po- vojni desetletji izrednega pomena. Iz pričevanj je možno povzeti in nanizati poglavitne mejnike v razvoju obsavske pokrajine v njenem poregulacijskem obdobju. Tako je bil v vseh vaseh še zabeležen spomin na rečno plovbo, ne le splavarjev, ki so delovali še dolgo v 20. stole- tje, temveč tudi na mnogo starejšo ladijsko plov- bo, ki naj bi se po zgodovinskih virih okvirno zaključila leta 1862 (Lapajne 1894, Vrhovec 1895) in z njo povezanimi pričevanji o poteku vlečnih poti, potrebami po živini, pletenju vlečnih vrvi, ipd. Sledijo pričevanja o regulaciji in izgradnjah regulacijskih arhitektur, med katerimi npr. Pe- trova škarpa na Vihrah dokumentirano sega še pred redo 19. stoletja (Rihter 2016a–c). Pred- vsem v vzhodni polovici obravnavanega prostora v prvih desetletjih 20. stoletja opisujejo izjemno plitvost novoizkopanega savskega korita pred- vsem med Skopiškim zalivom in nekdanjo vasjo Zasavje (Rihter 2015, 272). To se sklada s priče- vanji o pogostem prestopanju bregov reke na tem odseku in posledično o angažiranju delavcev v t. i. savski službi, ki je skrbela za utrjevanje razritih bregov in za izdelovanje raznovstnih vrbovih fa- šin (Rihter 2010, 2016a, b, c). Človekovo koriščenje mokrega sveta se je zmanjševalo z stabilizacijo savskega korita in pos- topoma jenjalo, sledeč spremenjenim razmeram pa se je tudi prostorsko premikalo. To se kaže v pričevanjih o starih in novih lokacijah opravlja- nja kakšne izmed dejavnosti. Takšna so npr. pri- čevanja o starih periščih na Mrtvicah ali o sta- rih pašnih območjih za prašiče na brižanskem (gl. Mokri svet vrbine). O podobni (čeprav na- tančneje nedatirani) dinamiki govori tudi del to- ponimov, kot so Stari vrti, Brodišče, Stare gmaj- ne, Turški brod, idr. Zadnjo večjo spremembo so v vaseh zaznali po izgradnji jezovne zgradbe za NE Krško, ko so presahnile še zadnje delujo- če štirne, saj se je od jezu dolvodno, savsko kori- to dodatno poglobilo in s tem tudi vodostaj tal- ne vode. Njen nivo se je v zaledju ponovno zvišal po izgradnji nove jezovne zgradbe za HE Breži- ce v letu 2018, ko so prebivalci zaznali pojave tal- ne vode v gramoznicah in strugah, tudi tam, kjer poprej do tega ni prihajalo. V kolikor strnemo, je v začetni fazi neuspe- šna savska regulacija (Rihter 2015, 61–69) podalj- šala obdobje nekaterih možnosti izkoriščanja z vodno prisotnostjo povezanih zemljišč, še za eno stoletje, in sicer najmanj do pričetka 2. svetovne vojne, ponekod, v omejenem obsegu pa še dlje. Tako je poplavna ravnica v prvi polovici 20. sto- letja marsikje, zlasti pa na območju Gorenjih in Dolenjih Skopic še vedno kazala podobo, ki je ohranjala številne naravne elemente značilnejše za čas pred regulacijo, čeprav so ti ravno tedaj že pospešeno izginjali (Rihter 2010). Biodiverziteta takšnega okolja je bil izjemna, vendar je v pore- gulacijskem obdobju prišlo do njenega osiroma- šenja, ki ga je pospešila človekova povojna vrni- tev v poplavno ravnico, ki je bila agresivnejša kot poprej, predvsem pa mehanizirana ter motivira- na v duhu intenzivne gospodarske izrabe. To spoznanje je pomenilo potrditev, da je na terenu še možno pridobiti kvalitetna, prvooseb- na in prostorsko umeščena pričevanja o podobi poplavne ravnice pred letom 1941 in o načinih njenega neintenzivnega koriščenja. Pričujoče delo sledi predpostavki, da v kolikor naravne da- nosti pri naselbinah in njenih radijih niso nepo- membne, po tem nas za določeno obdobje nuj- no zanima, kakšne so bile te naravne danosti in predvsem, katere od teh je človek dejansko izko- riščal. Nabor vedenj, ki izhaja iz obeh možnosti st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 12 pa nam prejkone odpira globlji vpogled v zgodo- vino prostora in človeka. Kulturne in naravne danosti S širšega prostora obravnavanih vasi so znane prazgodovinske, rimske in zgodnjesrednjeve- ške arheološke najdbe (Petru in Petru1978; Ba- vec 2006; 2009, 57–63). Te kažejo na intenziv- no, še zlasti rimskodobno poselitev. Tod namreč vodi trasa rimske itinerarske ceste, ob kateri je na območju današnjega Drnovega stalo antič- no mesto Neviodunum (Petru 1978). Prve pisne omembe imen današnjih vasi sodijo v čas od sre- de 14. do srede 15. stoletja (Mlinarič 1977, 26–28, 44), ko se, najbrž že na robovih poplavne ravni- ce, prvič omenjajo predhodnjice kmetij v dana- šnjih vaseh. Dandanes jih druži lega natnačno ob robu poplavne ravnice, katere značilnost je prepredenost z opuščenimi, pretežno meandri- rajočimi rečnimi tokovi. Zato so njeni robovi oblikovani kot meanderski loki (Verbič 2004, 184–185). To je hkrati tudi najbolj očitna morfo- loška razlika, ko poplavno ravnico primerjamo z zgornjepleistocensko teraso, ki je zaradi človeko- ve dalj časa trajajoče obdelave navidez že povsem ravna (Verbič 2004, 184–185). Sledi opis nekaterih geoloških značilnosti območja, zato ponovno spomnimo, da z izrazom poplavna ravnica v pričujoči obravnavi označu- jemo v najširšem smislu območje tukajšnjih ho- locenskih savskih teras, imenovanih Vrbina/e. Ta zemljišča so bila v naravnem stanju večkrat poplavljena, zaradi človekovih posegov v rečno strugo pa dandanes ob povodnji vse terase niso poplavljene. Za polje nad poplavno ravnico, ki ga povodenj v holocenu praviloma ni dosegala, v geologiji zaobjema poimenovanje zgornjeplei- stocenska terasa. V nadaljevanju krajše, tudi ple- istocenska terasa. Razen G. in D. Skopic, vse vasi stojijo na pleistocenski terasi, oziroma natančneje, na skrajnem robu zgornjepleistocenskega prodnega zasipa (gl. Verbič 2004, 184–184). Krško polje je namreč prekrito s prodnimi savskimi zasipi raz- ličnih starosti (Verbič 1993, 327). V zadnji (zgor- njepleistocenski) prodni zasip ledene dobe, pa je reka Sava urezala še holocenske terase, ki so po nastanku erozijske površine (Verbič 1993, 327– 330; 2004, 185, gl. Stritar 1977, 627–638). Tako je med holocenskimi in zgornjo plei- stocensko teraso nastala značilna več metrov vi- soka višinska razlika, ki je najočitnejša za vasi na razdalji med Drnovim in Vihrami. S tem vasi vi- šinsko dominirajo nad poplavno ravnico. Obre- žna narava vasi in sama dvojnost zgoraj/spodaj v odnosu do poplavne ravnice, se dodatno izraža v pedoloških in posledično v agrarnih danostih teh vasi. Z vidika kmetijstva se v podsekvenci na pro- du in pesku pojavljata dve združbi tal in sicer na holocenskih terasah združba obrečnih tal in na pleistocenski terasi združba rjavih tal. Narav- na meja med njima zato poteka po ježi, ki deli holocensko območje od pleistocenskega. To pa je istočasno meja, ki deli združbo obrečnih tal od združbe rjavih tal (Stritar 1990, 52–53; 1977, 636–637). Ljudska prostorska delitev vaško po- lje npr. na Drnovem, loči na delenske in gorenske njive, kjer za slednje velja tudi krajše poimenova- nje pule ali na pul. Pule je tu sinonim za njive na pleistocenski terasi. V obravnavi bomo za sled- nje uporabili izraz zgornje polje, za njive na ho- locenskih terasah, ki so bile izkrčene v poplavni ravnici, pa spodnje polje (Sl. 2). Ta delitev ima v lokalni rabi (in v zavesti) že vgrajeno pomensko informacijo o rodovitnosti ali bolje rečeno o stanovitnosti spodnjega polja, ki se bolj obnese tudi v primeru suše. Čeprav sta obe polji v osnovi rodovitni, je splošno znano, da huda suša na zgornjem polju lahko uniči skoraj celoten pridelek. Nasprotno pa je možno v spo- dnjem polju sočasno celo spraviti nekaj pridelka. Prav tako pa je bilo lahko spodnje polje ponekod premokro za posevke ali pa nepričakovano po- plavljeno v času žetve ali spravila.7 Zgornje po- lje je zaradi plitve ornice hitro odcedno in je zato bolj podvrženo suši, med tem, ko je spodnje po- lje večinoma vlažnejše in bolje kljubuje suši. Vla- dala je torej izrazita dvojnost, posledično tudi v dodatnih znanjih potrebnih za uspešno obdela- vo. Staro pravilo, ki je nekdaj npr. veljalo na Bre- 7 Informator EKC, VER, TTD, STM. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 13 gah, se glasi »gor 12, dol 16«8, ki pove kako glo- boka naj bo brazda (cm) v zgornejm in spodnjem polju, da s preglobokim oranjem v plitvo ležečo prodno osnovo ne bi trajno uničili njive. V času do leta 1941, ko je bilo preživetje veči- ne tukajšnjih prebivalcev odvisno skoraj izključ- no od uspešnosti poljedelstva, se takšna možnost gospodarjenja v obeh ekoloških conah izkazu- je kot ključna, sama lega naselbin pa namerna, premišljena in predvsem ključna za preživetje. Vstran gospodarskemu vidiku, lahko poselitev robov poplavne ravnice pomeni tudi izraz iden- titete naseljencev (Evans 2003, 90). Navkljub temu pa so obrečne poplavne ravnice v moder- nem gospodarstvu navadno obravnavane kot prostor drugotnega pomena (Brown 2001, 282). Za razumevanje pomena človekovega bi- vanja na stiku dveh ekoloških con in gospo- darskega pomena poplavne ravnice, je izjemno prikladno dejstvo, da so kar štiri od šestih obrav- navanih vasi (z izjemo G. in D. Skopice), ime- le leta 1824 jedra svojega spodnjega polja skoraj v celoti znotraj k. o. Drnovo. Ta s svojim obse- gom – 842 ha spodnjega polja na razdalji do Save in le z 230 ha zemljišči na zgornjem polju – po- sredno izpostavlja in poudarja obrežno naravo obravnavanih vasi, hkrati pa v celoti zaobjema njihov gospodarski radij v poplavni ravnici. Ce- nilni elaborat franciscejske katastrske izmere za k. o. Drnovo, je posledično dober vir vpogleda za razumevanje gospodarjenja v poplavni ravni- ci. Tam izvemo, da so najboljše njive 1. in 2. ka- kovostnega razreda vzorčili le v spodnjem polju (v poplavni ravnici), med tem, ko so njive 3. ka- kovostnega razreda beležene v zgornjem polju. Za razliko od zgornjega polja, so v spodnjem po- lju, poleg njiv, obstajali še različni kakovostni ra- zredi travnikov in pašnikov. Pašniki nasploh naj- bolj karakterizirajo območje naše obravnave, saj jih na zgornjem polju skorajda ni bilo. Obstaja- la je tudi kategorija – trike (Rihter 2015, 16–27). Trike (Trischacker) so bila zemljišča, kjer je šlo za izmenjevanje njive in pašnika na istem mes- tu (Seručnik 2009, 494) oz. za daljšo dobo poči- vanja zemljišča, kot pri običajni prahi (Valenčič 8 Informator RVL. 1970, 132; prim. Novak 1947, 10–11). V poplavni ravnici je bilo takšnih zemljišč za dobrih 85 ha in sicer na prehodnih območjih med strnjenimi pašniki in njivami, kjer je šlo za naosemletni ko- lobar brez gnojenja. Prvo leto so sejali proso, dru- go leto oves in sirek, tretje leto so površino upo- rabljali kot pašnik in tako še nadaljnih pet let, ko se je kolobar ponovil (Rihter 2015, 19–25). V zvezi s kvaliteto spodnjega polja je izpoveden po- datek za k. o. Drnovo, ki se nedolgo (leta 1833) pred zemljiško odvezo, omenja kot ena redkih k. o. na območju davčnega okraja Šrajbarski turn, kjer so v dobi uvajanje koruze, le-to sejali v več- jih količinah (Britovšek 1964, 215–217). Pomen- ljivo pa je, da se je sejala praviloma na najkako- vostnejših njivah 1. in 2. kakovostnega razreda, torej skoraj izključno na spodnjem polju, ki je da- jalo največji pridelek (Rihter 2015, 17–19). S tem je spodnje polje na našem prostoru postalo klju- čen nosilec tudi pri uvajanju novih poljščin, ki so trajno spremenila dotednje poljedelske pra- kse. Tako naprimer že v sosednji katastrski obči- ni Senuše, koruza v istem času sploh še ni bila del katastrske cenitve, saj so jo sejali le v manjši meri (Rihter 2014, 15). Retrogradna analiza zemljiškega katastra za vas Drnovo (Rihter 2015), je pokazala, da so bila najstarejša in najkvalitetnejša obdelovalna jedra zgornjega in spodnjega polja med predhodnjice nekaterih današnjih kmetij razdeljena v uravno- teženih deležih. Po nastanku relativno najmlajše kmetije so v teh jedrih praviloma odsotne ali pa nastopajo prostorsko povsem obrobno, nekate- re pa si v 19. stoletju krčijo dodatne deleže na iz- razito mladih, obrečnih tleh globoko v poplavni ravnici (Rihter 2015, 1–163). Zemljišč naj bi na- mreč v nižinskem uradu Krškega gospostva pri- manjkovalo že v zadnji tretjini 16. stoletja (Koro- pec 1977, 48). Isti čas je zabeleženo tudi največje število govedi in konj, ravno v vaseh, ki obdaja- jo poplavno ravnico ob levem in desnem bregu Save (Koropec 1977, 48–49). Sklepamo lahko, da je bilo tako zaradi bogatega pašnega in vodnate- ga zaledja, ki so jih te vasi, za razliko od preosta- lih, imele v poplavni ravnici. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 14 Slika 1: Prostor obravnave. / The territory of inquiry. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 15 Gre za ekološko povsem različna svetova; med tem, ko je bilo zgornje polje v začetku 19. stoletja9 skoraj v celoti namenjeno zgolj njivam, bi spodnje polje lahko imenovali tudi kot pros- tor med vasjo in reko, kjer je poleg izkrčenega sve- ta njiv, travnikov in pašnikov do srede 20. sto- letja obstajalo še veliko drugih naravnih oblik značilnih za vlažno/mokro okolje; npr. mrtvice, vlažni travniki, logovi, loke in t. i. vrbine na nek- danjih prodnatih otokih (Sl. 2). Poplavna ravni- ca prepredena s starimi strugami reke Save ni bila nikoli povsem izkrčena v polje, krčenje obdelo- valnih površin pa poteka še danes (Rihter 2015, 59–60; sl. 23 in 24). Na ravni kmečkih gospodarstev, je člove- kove dejavnosti v poplavni ravnici težko ločiti na agrarne in neagrarne. V skoraj vseh prime- rih je šlo za kombinacijo obojega z namenom zagotavljanja uspešnejšega preživetja. Različne dejavnosti so bile močno prepletene tako pro- storsko kot časovno. V opish v nadaljevanju bo 9 Gl. grafični del (vse mape) franciscejskega katastra za k. o. Drnovo in za k. o. Krška vas (gl. Literatura). večkrat razvidno, da so v poplavni ravnici so- časno potekala številna, povsem različna dela, npr. paša, napajanje, ribolov, pranje tkanin in spiranje žita. V nadaljevanju prehajamo na konkretne opise človekovih dejavnosti v poplavni ravnici. Poplavna ravnica kot gospodarsko zaledje kmečkih gospodarstev Predstavitev pomena poplavne ravnice pričenja- mo s tamkaj površinsko eno najmanjših, obde- lovalnih enot im. – flančišče. Ta s svojo izrazito navezanostjo na poplavno ravnico, pravzaprav najbolj pooseblja in združuje bistvo življenja na robu dveh ekoloških con in poudarja njegov po- men za preživljanje človeka. Predvsem pa kaže na njegovo premišljeno prostorsko palnirano kme- tijstvo. Slika 2: Ilustracija presekov savskih teras in idealizirana podoba vaškega polja vasi Brege do reke Save v prvi polovici 20. stoletja. / Idealized illustration of terraces of the Sava river and its cross-section in the area of fields that belonged to the Brege village as they were in first half of 20th century (ilustrirala: Janja Rihter). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 16 Flančišča Flančišča10 so bila najmanjše obdelovalne eno- te izven domačega dvorišča, izrazito vezane na pašnike in njihova obrobja v poplavni ravni- ci. Navadno jih neposredno izdaja mikro topo- nim Flančišče, ki se nahaja znotraj območja, ki ga sicer pokriva nek drug, površinsko obsežnej- ši toponim. Flančišče/a niso enaka vrtu oz. gredi, ki je bila vezana na domače dvorišče, niti njivi s (po)vrtninami, t. i. zeljnikom, ki je po sestavi po- sevkov dejansko razširjen vrt, le da se lahko (od doma) nahaja na do nekaj sto metrov oddaljeni rodovitnejši njivi. Flančišča zato morda najbo- lje opredeljuje izraz gojitveni vrt, kot prostor za vzgojo in množenje rastlin, ki so jih kasneje pre- sajali na njive/vrtove na različnih delih polja. Flančišča so obujali v zgodnji pomladi, na njih pa so največ gojili sadike zelja in pese. V času po presaditvi na njive (Gl. Ilovica), so flančišče, do drugega leta povsem opustili, nato pa zopet iskali novo rodovitno mesto za sejanje, občasno pa so ponovno obudili tudi staro mesto. Pri tem je šlo za izkoriščanje določenih predelov pašni- kov na najrodovitnejših mikrolokacijah, ki jih danes lahko naznanja toponim Flančišče (Rih- ter 2015, 24–25). Pogosto je šlo za poraščene pre- dele, ki jih je bilo potrebno v celoti ali deloma izkrčiti.11 Preko do slej zbranih podatkov smo flančišča kot toponime odkrili na Drnovem, Bregah, Vihrah in na Gorenjih Skopicah. Na Drnovem je bilo Flančišče mikrotopo- nim za rodoviten prostor v sklopu ledine, ki jo opredeljuje toponim Trebež in njene soseščine, znotraj več hektarjev velikega osrednjega vaške- ga pašnika Barovna. Tu so imele ženske flančišča, vsaka eno gre- do po 5x5m.12 Vsak je imel eno gredo, kot soba veliko, tam so si posejale flance, pa peso, po tem pa so tisto pukale in presajale po nji- vah.13 10 Iz nem. Pflanze, kot rastlina ali narečno flanc. V obravnavanih vaseh je flanc sinonim za sadiko zelja. 11 Informator VMA, TTR. 12 Informator RVA. 13 Informator RVA. Na Bregah je toponim Flančišče sčasoma zaob- jel prostorsko nekaj hektarjev velik nekdanji paš- nik na meji z drnovsko Barovno. Na robovih in v notranjsoti tega pašnika so izpričana flančišča tako na Bregah (Sl. 2), kakor na Drnovem.14 Na meji med Barnopakami in Flančišči so v daljšem pasu izpričani majhni vrtovi za sajenje pese in ze- lja za kasnejši razsad,15 kar prav tako ustreza flan- čiščem. Iz Gorenjih Skopic je znan naslednji opis: Flančišče. Spomin mi seže v pretekla leta, nazaj v mojo mladost, ko si je naša mama v zgodnji spomladi, kot so včasih rekli – ko se ptički ženijo, naložila samokolnico dobrega gnoja in ga peljala po makadamski cesti do konca vasi, in še ven. Tam smo kraj imenova- li Flančišče. Bilo je v grmovju. Rasel je črni trn. Tam je imela vsaka hiša gredico, da so si spomladi posejali flance za zelje. Trnje okoli je z vinkom obsekala, zemljo prelopatala in zagnojila. V velikem tednu, na veliki petek, je vzela seme, ki si ga je sama vzgojila, vzela grablje in šla posejat seme. Ko pa je prišlo ob- dobje za sejanje, je gospodar vzel koš in šel populiti flance in jih prinesel na zelnik, kjer smo flance posadili z lesenimi klini. Po tem smo pazili, da njiva ni ozelenela. Če je še bilo vreme naklonjeno, je bilo zelja, da smo na- polnili polno vinsko kad. Bilo ga je za celo leto. (Vodopivec 2008, p. 30). Gorenjeskopiško Flančišče je kasneje, po razde- litvi skupnih površin, zajemalo »27 parcelic, veli- kosti po 2-3are. «16 Flančišče torej (v današnjem smislu) posne- ma domačo rodovitno in gnojeno vrtno gredi- co, vendar na dislociranem koščku zemljišča, na- vadno znotraj večjega pašnika, kjer se vsako leto išče in izkorišča spočite in rodovitne predele, ki so nastajali z grmovno preperlino v povrhnjici. Bistvena prednost tako odbranih površin je nji- hova rodovitnost, ne da bi jih bilo potrebno gno- jiti z domačim gnojem, ki ga je vselej primanjko- 14 Informator VMA, FSI, VER, RVA. 15 Informator VER. 16 Informator XSX-MST. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 17 valo. Varstvo rastlin pred živalmi, predvsem pred pašno živino, je zagotavljala okoliščina krčenja za flančišče v grmovju. Za tako ograjena flančišča vemo iz Drnovega in z Breg. Kaže, da o njiho- vem značaju in razprostranjenosti govorijo tudi imena sama, v odnosu do površine, znotraj kate- re velja toponim. Na Bregah je več hektarjev ve- lik predel pašnika med ljudmi enotno poimeno- van Flančišči, torej Flančišča. To je moč razložiti s tem, o čemer priča že samo izročilo in priče- vanja, in sicer, da so bila na tem območju flan- čišča razkroplejena po različnih predelih celotne- ga območja, pa tudi na robovih. Na Drnovem so flančišča obstajala na starem, več hektarjev veli- kem pašniku ledine Barovna, znotraj katerega je bila izkrčena ledina Trebeži, znotraj te pa velja toponim Flančišče. Vendar je bil ta prostor do- volj velik, da je po potrebi omogočal menjavanje gredic. Primer iz G. Skopic že kaže primer, kako so starejša migrirajoča flančišča prerasla v stalne gredice, ki so jih v 1930-tih gnojili, kar je poveza- no z že razparceliranimi deleži nekdanjega sku- pnega pašnika. Bistven poudarek opisanih flančišč je torej v njihovi legi, in sicer na rodovitnem in vlažnem območju spodnjega polja ter njihovi vlogi v pro- cesu pridelave zelja, ki je tu, kakor tudi marsik- je drugod, pomenilo steber prehrane predvsem hladnega dela leta. Na flančiščih pridelane sadike so po razsa- ditvi zahtevale nadalnjo nego na primerno prip- ravljenih in kvalitetnih zemljiščih. S tem že pre- hajamo na drugo obliko rodovitnih zemljišč, ki so se prav tako nahajale v spodnjem polju, ka- mor so običajno v kolobarju za junijsko žetvi- jo žita, na strnišče prenseli sadike - flance. To so njive zelniki oz. njive s (po)vrtninami. Takšne njive imajo tod značilna imena Zevniki, Drage, Drašce ali Vrti.17 Sledi izbran primer ledine Zev- 17 Tu omenimo, da toponimi Zevniki in Flančišče – obstajajo tudi v zgornjem polju (npr. Vihre in Drnovo), kjer so izvajali iste dejavno- sti, kot v spodnjem polju. Vendar retrogradni pregled razvoja ze- mljiških deležev kmetij, ki so tam nekdaj obdelovala zemljišče, po- kaže, da gre glede na ostale kmetije v vasi, za izrazito mlade ali vsaj relativno mlajše kmetije. Zanje, v času njihovega formiranja, v spo- dnjem polju ni bilo več prostora za pridobitev zemljiških deležev. Prav te kmetije si zato (čeprav redkeje), po vzoru iz spodnjega po- lja, urejajo zelnike/flančišča v izbranih in najrodovitnejših predelih zgornjega polja. Npr. na Drnovem ima relativno najmlajši vaški pre- niki na Drnovem, kot najtipičnejše oblike njive s (po)vrtninami na obravnavanem območju, kjer so pridelovali zelje v stopnji po razsadu iz Flan- čišč. Poglejmo. Zelniki, Zevniki Med najtipičnejše njive s povrtninami na Dr- novem sodi ledina Zevniki na prvi savski tera- si pod vasjo. O tamkajšnji izjemni rodovitnosti priča izročilo o pridelovanju zelja, ki ga danes ne- kateri imenujejo staro zelje18 in pričevanja o po- sebnem tretiranju teh njiv (Rihter 2015, 25). Ko- ličino pridelanih zeljnih glav s teh njiv so merili v številu vozov oz. v konicah. Omenjajo se več sto litrske kadi kisanega zelja ter prav tako tudi pro- daja svežih zeljnih glav v bližnjem hribovju, npr. v smeri Rake in drugih delov Krškega hribov- ja.19 Pričevanja o velikem pomenu zeljnega pri- delka na Drnovem (npr. Počkar 1998, 287) ter o visoki stopnji znanja in dovršene ter obsežne pri- delave zelja, govori podatek iz leta 1862, ki sicer nekoliko vzneseno pravi, da naj bi v drnovskem »hafnu«, tj. na današnji ledini Zevniki, pridela- li dovolj zelja za vso Ljubljano (Rihter 2015, 25 ). Razširjeno in uspešno pridelavo zelja na Drno- vem omenja tudi kronika sosednje župnije Vi- dem ob Savi, iz leta 1880, ki govori, da na Vid- mu zeljnih sadik niso vzgajali sami, temveč so jih kupovali v vasi Drnovo, v leskovški župniji na Kranjskem, po 30 do 50 krajcarjev za 100 kosov (Ripšl 2007, 154). Zevnikom po kvaliteti primer- ljiva ledina za pridelavo zelja in drugih povrtnin je bila na nasprotnem bregu stare struge, na ledi- ni Breg, prostor med njima je nosil zgovorno ime – Med vrti. Na Bregah so tem istim namenom, za razsad sadik služile ledine Vrti, Barnopake in Drage. V vseh primerih je razvidna 100 do naj- del im. Pasje polje, svojo ledino Zevnik, južno od vasi v zgornjem polju. Enako najdemo južno od vasi ledino Flančišče v vasi Vihre. Poglavitno jedro površin za flančišča in zelnike je tod nedvomno vezano na spodnje polje. 18 Tako so pravili neki vrsti zelja z odličnimi lastnosti tako za solate ka- kor tudi za kisanje. Imelo naj bi drugačne lastnosti od t. i. Ljubljan- skega zelja (Rihter 2015, 25) in ni enako t. i. varaždinskemu zelju. Ta vrsta zelja je po mojem poznavanju ohranjena le še na nekaterih dr- novskih kmetijah, seme pa je vsaj v enem primeru preživelo celo nemško okupacijo, saj so ga izgnanci v času internacije v Nemčijo vzeli sabo in je bilo po vrnitvi v uporabi še naprej. 19 Informator TTR, STM, MIM, idr. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 18 več 200-metrska oddaljenost od vasi. Takšne nji- ve so bile deležne tudi izdatnejšega gnojenja in nasploh večje pozornosti. Tako so na Drnovem usedline iz vaške Ki- larjeve ali Jakšave mlake uporabljali prav za gno- jenje dveh za pridelavo vrtnin najpomembnejših ledin Zevniki in Breg (Rihter 2014, 39). Iz zelnikov v spodnjem polju se sedaj pres- tavimo v vasi, na stare savske ježe, oz. na vaška dvorišča, kjer se dvojnost življenja na meji obeh svetov pokaže, tokrat v še manjši obliki kot pri ravnokar opisanih flančiščih in zelnikih, to je v t. i. zgodnjih in poznih gredah ali vrtih. Tudi ti so bili plod naravnih danosti in izbrane lege na- selbin ter mikrotopografije posameznih dvorišč. Zgodnje in pozne grede/vrtovi Vpogled v mikrotopografijo planiranja posev- kov na meji obeh ekoloških con, nam dajejo tudi pričevanja o hišnih vrtovih v vasi Brege, kjer se naselbinski deli severne polovice vasi deloma usedajo na pleistocensko teraso/zgornje polje, s spodnjimi deli dvorišč pa proti severu že preha- jajo v poplavno ravnico/spodnje polje, značilno imenovano Vrti (Sl. 2). Vrtovi, kot deli spodnjih koncev dvorišč, so bili ograjeni s pletenimi plo- tovi iz vejevja, v katerih so bili značilni prehodi im. prelozi. Severna polovica vasi Brege, torej ta, ki je neposredno mejila na spodnje polje, je imela vrtove na senčni in vlažnejši, prvi spodnji terasi (Sl. 2). Južna polovica vasi, onkraj vaške ceste, pa je že v celoti stala na sončnejši, pleistocenski tera- si, a s prepustnejšo, prodnato prstjo. Bistvo razli- ke v legi obeh vrtov strne informator z severnega dela vasi: »V južni polovici vasi je imel vsak svojo gredico skonca dvorišča, tam je bilo prej za saditi spomladi. Ti so imeli vse poprej, mi pa vse kasne- je. Njim pa je ob suši vse prej vzelo kot nam. «20 Po tem principu so torej tod ravnali tudi pri vseh drugih kulturah na večjih njivskih površinah.21 V 20. stoletju vsakdo seveda te možnosti ni imel. Mnoge po nastanku mlajše kmetije namreč niso imele deležev v spodnjem rodovitnejšem polju (prim. Rihter 2015, 34–52 in Sl. 16). Princip »po- 20 Informator VER. 21 Informator VER, TTR, R AD, FSI, idr. znega vrta« (prim. Počkar 1998, 58–60) oziroma njiv, ki so vzdržale sušo ter tako zagotavljale pri- delek, je bil tu tesno povezan s poplavno ravnico. Resen strah pred sušo, ki se najsiloviteje in hitro pokaže predvsem na zgornjem, peščenem polju (prim. Teppey 1971, 22) slikovito opiše naslednji stavek, ki se nanaša na zgornje polje: »Pri nas je namreč samo takrat dobra letina, ako naše bra- te preko Sotle zaliva voda, to se pravi: Ako pole- ti ali vsaj v času glavne rasti dvakrat ali trikrat na teden dežuje. « (D. S. 1930, 11). O pripravnosti aluvialnih tal za intenzivne gojitvene potrebe na tem področju prvič slišimo v letu 1893 ko so ob Savi pri D. Skopicah želeli postaviti deželno trsnico – po napadu trtne uši – ki bi proizvedla 0,5 mio cepljenih ameriških trt letno.22 Po drugi svetovni vojni je trsnica pričela delovati, in sicer na ledini Marof.23 Na tem mestu zgolj omenimo kmetijsko in gospodarsko inten- ziviranje poplavne ravnice, ki je sledilo v prvih dveh desetletjih po koncu 2. svetovne vojne in ki je vzpostavilo obsežne monokulturne nasade to- polov in njiv s krmnini in semenskimi rastlina- mi na obeh bregovih reke save med Krškim in Brežicami. Prisotnost ali bolje rečeno neposredna bli- žina mokrega sveta je bila za preživetje v ravni- ci ključnega pomena. Poglejmo sedaj pobliže raz- lične vidike življenja z mokrim svetom. Mokri svet Vrbine Mnogo najnižjih predelov poplavne ravnice so v 19. stoletju uporabljali kot pašnike (Rihter 2010, 34). Pašniki so tod ob izteku fevdalne dobe za- jemali nekaj sto hektarjev različnih kakovostnih razredov. Med njimi so bile tudi mrtvice in ob- močja s talno vodo na površju.24 Skupnih pašni- kov (kot katastrsko vodene kulture) na zgornjem polju v k. o. Drnovo, razen redkih izjem tedaj 22 Dolenjske novice (1. 5. 1893). 23 Informator ZXF. 24 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list VI), abecedni seznam posestnikov, zapisnik zemljiških parcel in ce- nilni elaborat; za k. o. Krška vas – zapisnik zemljiških parcel, abece- dni seznam posestnikov in in cenilni elaborat ter za k. o. Leskovec pri Krškem – grafični del (mapni list VII), abecedni seznam pose- stnikov, zapisnik zemljiških parcel in in cenilni elaborat (gl. Litera- tura). st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 19 skorajda ni bilo (Rihter 2015, 37). Sredi prve po- lovice 20. stoletja so bile največje pašne površine, še vedno omejene na poplavno ravnico. Med nji- mi so bile ponekod še vedno odprte vodne povr- šine s talno vodo in tudi mrtvice. Različne obli- ke vodnih površin so pestrile okolico, v okviru paše pa so bile pomembne predvsem zaradi na- pajanja živine (Vodopivec 2008, p. 72). Do leta 1941 je obstajala učinkovita izraba mokrega sveta tam, kjer so bile vodne površine še prisotne. Glede na oddaljenost od naselbin- skih delov je šlo po naši presoji (s kriterijem mož- nosti za koriščenje) za 4 skupine vodovja, pone- kod brez izrazitih meja pri prehodu iz ene oblike v drugo: 1. vodne površine v neposredni bližini vasi ali znotraj njenega obsega (vaške mlake, talna voda), 2. vodovje znotraj obsega vaškega polja ali na njegovem obrobju (talna voda, stalni (po- tok) in občasni izviri), 3. voda v oddaljenih pašnikih Vrbine (mrtvi- ce) in 4. glavni tok Save (tekoča voda). V vseh naštetih conah so se odvijale različ- ne oblike paše in številne druge dejavnosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Mokro godenje lanu Mokro godenje lanu v mrtvici je bilo v obravna- vanih vaseh do slej izpričano le na G. Skopicah na ledini Spina, kjer so to opravilo dokumenti- rano izvajali še v 1930-tih letih. Povsod drugod so v tem času izvajali le še vlažno godenje lanu na travnikih ali njivah v nesposredni bližini vasi. To povezujemo z dejstvom, da so mrtvice v večjem številu tedaj obstajale le še na skopiškem. Da- nost so s pridom izkoriščali, seveda premišljeno do drugih odprtih vodnih virov, v katerih so na- pajali živino ali prali tkanine. Znano je namreč, da namakanje lanu poleg smradu, povzroča tudi toksikacijo vodnih virov (prim. Hoffmann 1996, 645; 2008, 48). Tozadevno je pomembno, da je na Spini, poleg ene večje vodne površine, obsta- jalo še nekaj manjših, nepovezanih vodnih povr- šin ob poti na Gorenje prude: Spina je bila živa v vseh obdobjih leta. /.../ Dolga je bila do 150 m in široka 30 m. /.../ Na bregu struge /.../ je peljala pot na Gore- nji prud. V tej brežini je bil tudi kos poti do vode. Tu so kmetje pripeljali namakat lan. Na desno stran, za brežino, je bila zelo glo- boka voda. Tam so na posebno pripravljeni, zbiti in z bekovimi šibami povezan les, nala- gali pripeljani lan. (Lan je bilo treba populi- ti, ga skrbno zlagati v pesti, ker so se krogli- ce z glavicami sprijele skupaj in se niso dale več ločiti. Po tem smo te pesti /.../ skupaj, na vzkriž, zložili in snop zvezali. Te snope smo postavljali v rastave, ampak ne kot druge vrste žita, te smo zlagali pokonci, na glavice. /.../ Preden so jih zložili v vodo, so jim morali na posebnem grebenu potrgati glavice – to je bilo laneno seme, ki se sedaj že trosi po kru- hu pred peko in v še veliko drugih stvari daje. ). Čez te snope so položili težke trame, na- nje pa še težke kamne, da jih je prekrila voda. /.../ Po približno treh tednih so šli in ta lan iz vode naložili na voz ter ga pripeljali v bližino doma na travnik. Za to je bila najbolj primer- nja jesen z meglo. Z voza so jemali snop za snopom ...(Vodopivec 2008, p. 77–7825). S posevki lanu in konoplje so praviloma v vseh vaseh povezane tudi skoraj izključno njive v poplavni ravnici. Ribolov O t. i. športnem ribolovu v času pred 1945 na ob- močju naše obravnave, ne poročajo nikjer. Sa- vski ribolov je bil v drugi četrtini 20. stoletja tod predmet zakupa, z njim pa so se ukvarjali različ- ni posamezniki. V obravnavanih vaseh so to bili brodniki in tisti z malo ali nič zemljišč, vendar ne množično. Iz vasi bližje regulirani Savi (Brege in Mrtvice) je poimensko znanih nekaj ribičev, ki so lovili ribe za blagovno menjavo. Navkljub temu je bilo na individualni ravni posameznih 25 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objav- ljen pri Rihter (2010, 25–26). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 20 kmetij obvladovanje številnih ribolovnih veščin zabeleženo marsikje. Poglejmo sedaj ugotovitve o stanju voda in zmožnostih za ribolov v vaseh od zahoda pro- ti vzhodu. Na Drnovskem spodnjem polju za- radi nestanovitne narave zastalega vodovja (ni- hanje talne vode) in drugih dejavnikov (tacanje živine in prisotnost domače perjadi) stalno pri- sotnih rib v 20. stoletju ni bilo nikjer. Na ob- močju Breg smo glede na število mest s stoječo ali zastalo vodo (npr. Velike vode, Globajnk ali Zlatičje), pričakovali, da bomo tam našli priče- vanja o prisotnosti rib in njih ribolovu (Rihter 2010, 31), sedaj pa je na podlagi dodatnih priče- vanj že jasno, da tu v tridesetih letih preteklega stoletja ni bilo rib, razen krajša ali daljša obdob- ja za poplavami, kjer je šlo za naplavljene ribe, ki so jih za hrano seveda pobirali iz kotanj.26 Tu- kajšnji manjši obseg talnega/zastalega vodovja in s tem povezani nestanovitni življenjski pogo- ji, so onemogočali preživetje in reprodukcijo ob povodnji naplavljenih rib. Vsa pričevanja o ribo- lovu na brižanskem, so torej že vezana izključ- no na glavni savski tok. To je razvidno tudi po izpričanih ribolovnih vrstah v vasi Brege: somi, veliko belic velikosti do 30 cm in občasno sulci (Rihter 2010, 31). Nasprotno pa na Vihrah, v t. i. vihranski vrbini, kjer so bile mrtvice tedaj še ohranjene (npr. na ledini Struga/Spina), še zlas- ti pa na več mestih na območju obojih Skopic, v t. i. skopiški vrbini, je bil pravi ribolov v mrtvi- cah še zelo razširjen. O vodnatosti in življenjskih pogojih tamkajšnjih mrtvic pričajo omembe rib- jih vrst in temu prilagojena ribiška oprema, ka- kor bomo videli v nadaljevanju. Poglejmo sedaj natančneje pričevanja o ribolovu v posameznih vaseh, od tistih z bolj osušenimi mrtvicami, kjer so ribolov izvajali le še neposredno ob reki (Bre- ge), do tistih, ki so v okviru svojega polja še imeli mrtvice (Vihre, G. in D. Skopice). Na Bregah sta bila ribiča Salmič in Zorko. Salmič je bil tudi brodar in kadar ni imel vo- žnje, je lovil ribe. Takrat so ribe lovili na mre- žo in ne na trnke. Ribe so menjali za blago, za kakšno moko ali drugo blago, nekateri pa 26 Informator OFL, IFS. so jih že prodajali, npr. Salmič. Ribič Zor- ko si je sam pletel ribiške mreže. Lovili so na križ. Dobili so mrene in ploske, včasih tudi kakšnega soma. Največ je bilo ploskov.27 Zorko je lovil tudi s sakom, največ je bilo ploskov, ki pa so vsi po nafti smrdeli.28 Vča- sih so lovili tudi menke.29 Z ribolovom so se na Bregah pred drugo svetov- no vojno ukvarjali poleg Zorka, še Kočevar in Ju- dež. Ker so bili tabarharji so si na ta način služili kruh. Mama so od njih kupili ali menjali ribe za moko. Bile so to ribe velikosti do 20 cm in so imele veliko kosti.30 V vas je pripeljal žive v posodi napolnjeni z vo- do.31 Na Drnovem, pravijo, da so bile savske ribe malokdaj 25 cm velike, z njimi pa jih je zalagal stari ribič Zorko, im. tudi Zorkac z Breg,32 ki je lovil z mrežo.33 Brižani so pobirali/lovili napla- vljene ribe v starih strugah tudi po poplavah. Podobno je bil ribolov v vasi Mrtvice prilo- žnostno vezan na predele v starih strugah, sicer pa ob glavnem toku: V kakšnih globanjkih ali tolmunčkih so lo- vili, kjer je ostalo kaj rib. Šularu Martenk je imel tudi nekakšne hakle, pa šivanko lese- no34 (prim. Sl. 3). Pletenja mrež so se pri nejm učili še v povojnem času.35 Sicer pa je bil omenjeni mož tudi eden iz- med brodarjev na brižansko-mrtviškem brodu, ki je v Vrbini, najverjetneje v bližini broda, po pričevanju živel v nekakšni zemljanki.36 Splošno znan pa je bil tudi kot ribič. Pri brodu je bila kas- neje tudi brodarska hišica. 27 Informator IFS. 28 Informator CAR, SJR. 29 Informator RIB. 30 Informator VER. 31 Informator BAS. 32 Informator TTR. 33 Informator PLO. 34 Informator KHR. 35 Informator R MI. 36 Informator R MI. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 21 V Vihranski vrbini je bil, za razliko od do slej omenjenih področij, že možen ribolov v mrtvici celo še nekaj časa po 2. svetovni vojni: Kadar je Sava prinesla ribe s poplavami … Tam, kjer smo rekli Spina, kjer je bil tisti glo- bok jarek, smo imeli mrežo na locnih napeto in smo je sem ter tja vlačili po vodi in jo dvi- govali. Ko se je voda pomešala z muljem je bilo manj kisika v vodi, ribe pa so po tem kar glave molile iz vode. In kaj je še bilo tam? Pi- javke! Ko si hodil po blatu, so se te prijele in dokler se ni napila, se ni spustila.37 Ribolovni tereni na skopiškem so bili za razliko od omenjenih vasi mnogo bolj pestri. Ri- bolov je bil mogoč na številnih mestih, tako ob Savi, kakor tudi v mrtvicah, npr. na predelu Spi- na in Amerika, predvsem pa na ledinah vzhodno od predela Studenec. To območje se je polnilo s tamkaj (na Studencu) izvirajočo vodo, ki je v ob- liki potočka odtekala po opuščenih savskih stru- gah severno od ledine Patarsko, Lastine in Gla- diš, in sicer preko ledin: Perišče, Dolenji prud, Marlenček in Šlegel (Mali/Veliki), 38 kjer se je iz- lival v Savo (Rihter 2010, 27 in 31). Morfologija starih savskih strug na njegovi poti je narekova- la ustvarjanje blatnih tolmunov in plitvih preho- dov s tekočo vodo. Za prve poročajo o izobilju rib in pijavk, na drugih pa so bili zaradi plitvin ustvarjeni prehodi, ki so vodili v notranjost Vrbi- ne, k reki. Prehode za pešce so kazali na dnu po- loženi večji kamni. Kot taki pa so bili priročni za pranje tkanin (stepanje), kar so tu dokumentira- no tudi izvajali (gl. Pranje...). Potoček je presah- nil pred več kot pol stoletja, vendar po večjih po- vodnjih, ko se za kratek čas poustvarijo (v oziru vodostaja v zaledju ravnice) nekdanjim podobne razmere, se na ledini Studenec ponovno vzposta- vi izvir, ki po okoli 3 tednih presahne, npr. povo- denj 2010 in 2012. Voda priteka (brizga) pod pri- tiskom navpično iz dna struge, navadno iz ene večje luknje (globina 120 cm, širina 0,5m), ki se pri tem oblikuje ter iz nekaj manjših v neposre- 37 Informator PAT. 38 Informator RCD. dni bližini39. Prav takšno stanje pa opisujejo tudi ljudski spomini na Drnovem, ob pričetku zaliva- nja stare struge pod vasjo (Gl. Lomljenje …). Na ledinah vzhodno od Studenca so lovili krape in šlaje (linj; Tinca tinca) tako, da so mre- že vlekli k sebi. Med Prudi in Marlenčki so bile ščuke, kra- pi in pijavke ... V močvirnem svetu so grna- li po vodi in v saku so imeli velike krape in šlaje ...40 Na ta način so dobili po okoli 5 do 6 rib.41 Voda je bila tu blatna in gosto poraščena, ob njej so pasli kobile, ki jim je voda tedaj segala do vam- pa in kadar so prišle ven, so jim morali z nog po- birati in stiskati pijavke42 (gl. tudi Rihter (2010, 31). Studenc – tu je voda tekla, notri so bile ribe, /.../ stric je lovil ribe na Perišču43. V bližnji Bo- rovini se je predel imenoval Žokalova amerika, kjer je bila stalna voda. Pred 80 leti so se nekate- ri tam kopali, drugi pa lovili ribe.44 Dolenjesko- piški pastirji so ribe lovili v kotanji Veliki šlegel ob ob Savi pri pašniku Spinca. V toplih dneh so navadno slekli del oblačila, jih na odprtih kon- cih zvezali s srebotino ter jih uporabljali za lovlje- nje in prenos rib. Ribe so čistili ob glavnem toku Save v čisti vodi, pekli pa na ognjišču iz blata.45 O življenjskem okolju šlajev na območju Studenca in Perišča v tridesetih letih preteklega stoletja piše Uršula Vodopivec: Ta vrsta rib se zadržuje v vodi z resjem. Njih loviti na že omenjeni način zaradi resja ni mogoče. Oče si je plel takšne, imenoval jih je bobne, koše so rekli nekateri. Spravil si jih je v Vrbini, pod noč pa jih je šel nastavit. Po- tlačil jih je med reso, navlekel nanje tisto dol- go travo in odšel domov. Zgodaj zjutraj je že moral iti pogledat, če je kateri (šlaj, op. J. R. 39 Stanje dokumentiral avtor prispevka 3. 10. 2010, 27. 10. 2010 in 8. 11. 2012. 40 Informator RCD. 41 Informator RCD. 42 Informator RCD. 43 Informator SZP. 44 Informator RCD. 45 Informator ZHK. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 22 ) že splaval v vabo, da jih je pobral in odne- sel domov. « (Vodopivec 2008, p. 67–6846). Uspešen ribolov na gorenjeskopiškem, so zago- tavljale tudi oddaljenejše mrtvice, npr. Spina, že skoraj na robu Vihranskega spodnjega polja: Spina je bila živa v vseh obdobjih leta. Ko je Sava rastla, je tudi v Spine napalvila ribe in so ostale tudi po tem, ko je upadla. /.../V tej mirni, stoječi vodi, so se rade zadrževale šču- ke. (Vodopivec 200847). Pozimi si je za ribolov naplel mrežo, sak in boben. Kadar se je začelo pripravljati na dež, pa da so že bili v Vrbini, takrat se jim je kaj obesilo, sicer pa ne veliko. /.../ Kadar so šli na Spino – od tam so pa prinesli lepih rib. Enkrat se spomnim, da so prinesli dve veli- ki ščuki; ko so prvič nastavili sak, je bila takoj notri, pa še drugič in je bila že druga ujeta. Naši so lovili vse vrste rib, kakršne so se uje- le. Čim boljšega okusa – tem rajši. Nazaj me- tali so le male ribice; kot sardine in še malo večje. Lovili so jih vsi, ki so se na to spozna- 46 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 47 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). li in če so imeli s kom. (Vodopivec 2008, p. 67–69).48 Torbi v kateri so na skopiškem nosili ribe domov, so pravili karnir, ki je bil sešit iz domače- ga platna (Vodopivec 2008, p. 67–68). V bližini je bila tudi mrtvica Zlatič, ki je bila sicer znana, kot lokacija za zdravljenje s pijavkami, izpričana pa je tudi kot ribolovno območje.49 Pomudimo se še nekoliko na tem območju s stališča modernih opažanj in se v naslednjem odstavku ponovno vrnimo k ribolovu. Na nji- vah, ki so do danes nastale v strugi Spina, se v ornici občasno vidijo ostanki lupin rečnih školjk (Unio sp. ). Struga Spina predstavlja ostanek zad- nje aktivne struge t. i. skopiškega rokava50 pred rečno regulacijo v 19. stoletju (Rihter 2009; 2015, 61–69; 2016a, 58; 2016b, 151). Opažanje se sklada z situacijo, ki je bila vidna leta 2016–2017 v tej isti strugi, nekaj sto metrov severozahodneje od Spi- ne, kjer je ob izgradni jezu za HE Brežice prišlo do uničenja Petrove škarpe ob njenem izklinu v Skopiški zaliv, v dolžini 300m. Pod uničeno su- 48 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 25). 49 Informator TXJ. 50 Savski tok najjužnejšega dela skopiškega rokava je pred savsko re- gulacijo zajemal ledine Gorenji prudi – Spina (G. Skopice) – Zlatič – Srednji prudi – Studenec – Perišče – Dolenji prudi/Marlenčki – Spinca – Veliki/Mali Šlegel. Slika 3: Lesena šivanka iz topolovega lesa za pletenje ribiških mrež, kakršne so uporabljali stari skopiški ribiči rojeni še v 19. stoletju, je po spominu izdelal Branko Srpčič z Dolenjih Skopic. Foto: J. Rihter, 8. 8. 2011. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 23 hozidno krono nasipa Petrove škarpe, ki je preč- no zapiral vhod v skopiški rokav, so bili na glo- bini do 3 m vidni tako ostanki lukenj in lesenih pilotov – ostankov regulacijskih del (prim. Rih- ter 2016a, 58; 2016b), kakor tudi zamuljene leče nekdanjih rečnih nivojev dna z izdatnimi količi- nami lupin rečnih školjk. Nadaljujemo s pričevanji o ribolovu. Tudi druga poročila s Skopiškega potrjujejo zgoraj iz- postavljene lokacije in vrste rib: Na Skopiškem se je lovilo s saki in kadar je voda rasla se je grna- lo po vodi. Skopičani so večinoma lovili ob glav- nem toku na ledini Pod krči ali do Cesarskega (D. in G. cesarsko), kamor je sodil tudi rečni za- liv im. Skopiški zaliv. Lovili so klece (tj. pisanica), zelenke (tj. zelenike), žagarčke (t. s. ostriži), šlaje (tj. linje) idr.51 (gl. tudi Rihter 2010, 32). Uršula Vodopivec opisuje Skopiški zaliv, kot nekakšen zaton, ki se je običajno uporabljal za pranje pše- nice. To mesto drugi opisujejo kot jamo v Savi, z imenom Perina jama.52 Kadar so na tem mestu ob spiranju žita nastavljali tudi sake, so ribe pri- vabljali s trosenjem žita v vodo (gl. Perišča). Na- dalje pravi tudi, da so nekateri ribe dvigovali iz vode s pomočjo koze. Ta pa je sestavni element ribolova z mrežo po metodi, tod imenovani na križ. O tej isti metodi ribolova govori tudi pri- čevanje: Mreže so pletli sami ali pa so jih od kje dobil . Lovili so v Savi s štangami in locni, pa so dvigovali.53 Pranje tkanin in žit Vasi so imele po regulaciji Save različno dolgo pot do reke Save. V tridesetih letih preteklega stoletja v vaseh zahodno od Viher žehte pravilo- ma niso več prali na Savi. V vaseh tedaj ni manj- kalo vaških štirn, pa tudi privatne so bile vse bolj pogoste.54 Predvsem so na Savi še vedno spirali snetljivo žito in to opravilo je za sabo potegni- lo tudi pranje rjuh. Konopljene ali lanene spal- ne rjuhe so imele ravno pri tem opravilu ključno vlogo oz. so bile sestavni del tega opravila. Pred 51 Informator BET. 52 Informator TXJ, ZXF. 53 Informator RCD. 54 Informator STM, VER, idr. dejanskim pranjem so jih namreč najprej izko- ristili še za grobo sušenje spranega žita na pro- dišču, nakar so bile končno oprane tudi same. Gljivam žitnih sneti, so se ob dozorevanju spo- re spremenijale v temen prah, kar je imelo za po- sledico temno obarvanost oziroma zaprašenost tudi sicer zdravih žitnih zrn. Takšno žito je za- vrnil vsak mlinar, zato so bili viri tekoče in čiste vode takorekoč nujni.55 Čeravno v dobi številnih vaških štirn, smo spomine, še večkrat pa prvo- osebna pričevanja o tem opravilu zabeležili pri domala vsaki hiši/informatorju. V tem oziru je na Gorenjih Skopicah velja- la nekoliko drugačna situacija, saj se je v eni od vasi najbližjih starih savskih strug, preko ledi- ne Perišče, pretakala tekoča voda – studenčni- ca, ki je izvirala na ledini Studenec (gl. Ribolov). To danost so zaradi razmeroma majhne razdal- je od vasi (ca. 700 m), napram tisti do Save, s pri- dom izkoriščali. Voz s tkaninami so pripeljali na Perišče, kjer so perice stale v vodi in stepale rju- he. Takrat, ko sem bila jaz na tem Perišču, je meni segala do kolen. Bila je lepa, sončna lega, voda topla, ozadje poraslo, da je dela- lo zavetje. Enkratno. Voda je bila razlita par metrov na široko. Stezo čez vodo so kazali zakopani kamni. V bližini so stali pa še trije nižji kamni, katere so uporabljale perice kot stojalo za njihova korita. (Vodopivec 2008, p. 65–6656). S seboj so odpeljali korita po katerih so tolk- le in lug je tekel iz blaga ... (Vodopivec 2008, p. 6457). Na območju Perišča je bila voda prisotna voda še v 1960-tih.58 Drugo lokacija za pranje perila na Gorenje- skopiškem se nanaša na glavni savski tok, kot stranska dejavnost ob spiranju snetljivega žita. 55 Informator VER. 56 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 57 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 58 Informator ZXF. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 24 Slednje opravilo je zahtevalo večje količine teko- če vode. V Gorenjeskopiški vrbini, na ledini Go- renje cesarsko, v bližini Skopiškega zaliva, sta bili v brežino vsekani dve dostopni rampi do vode (gl. Gradbeni …): Oče je pripeljal voz s konicami do praga, tu so naložili čeber z žehto. Mama je nanosila v drug čeber še tedensko perilo, v tretjega so pa nanosili še snetljivo pšenico, da jo je op- rala v Savi. Ko je mama prala, sta oče in brat obrnila seno, jaz pa sem na naši obali (bili so lastniki travnika nad reko, op. J. R. ) pazila se- stri. Brat in oče sta navezala na travniku štrik, da sva midva z bratom obešala rjuhe in po- tem še ostalo perilo /.../ Midve z mamo sva zlagali rjuhe in perilo, ter jih pospravili v čeb- re, odvezale štrike, pospravile grablje. Moški so pa oprali in skrtačili v vodi konja in kravi ter jih napojili. No, oče pa je moral še pogle- dati v sak, če se je kaj slučajno zataknilo in je treba rešiti. Tako smo preživeli dan in se vsi oprani in okopani vrnili domov. (Vodopivec 2008, p. 65–6659). Nekaj deset metrov gorvodno od ravnokar opi- sanega mesta, so v zatonu, po Uršuli Vodopi- vec (ustno) imeli plavalci 6 stopnic za skakanje v vodo. To mesto oz. zaton, ki ga omenja, je po drugih virih prostor, ki so ga imenovali Perina jama na Savi (gl. Ribolov), drugod imenovan sko- piški zaliv. V lokalni zavesti gre tu za eno najpo- membnejših mest na toku Save med Krškim in Brežicami. Ta prostor je vsaj v 19. stoletju, naj- močneje zaznamoval stik t. i. krškega prekopa z skopiškim rokavom, ki je do tlej narekoval različ- ne zgodovinske meje (Rihter 2009; 2015, 61–69; 2016a, 58; 2016b, 151). Na Mrtvicah so v 19. stoletju še prali tka- nine severno od ledine Stare vačke, v strugi, ki so jo imenovali Prudi. To je bilo pred nami, kar so starši povedali.60 Brižani so prali pšenico, ne- kateri tudi perilo, na Sopin, na Sopini (im. tudi Sprud ali Prud61), kjer je deloval brižanski/ 59 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 60 Informator KHR. 61 Informatorja DIN, DIT, idr. mrtviški brod in kjer je bilo rečno dno drobnop- rodnato. Tu so tudi napajali živino. Vsa ta opra- vila so opravljali na istem mestu, kajti drugod v brižansko-mrtviški vrbini, so bili bregovi že str- mi, ker so Savo gradili savski delavci.62 Drobno- prodnato rečno dno in plitvino povsod navaja- jo kot temeljni pogoj za izvajanje teh del. Tudi na Vihrah so prali pšenico v Savi, tjakaj so jo pe- ljali običajno s kobilo.63 Na Drnovem, ki je naj- bolj oddaljena vas od regulirane Save, je bila na- vada pranja žehte na reki že zelo redka. Opravilo so opravljali največ 2-krat letno, snetljivo žito pa je na Savi spiral komajda še kdo, še zlasti ne, če so imeli pri hiši že štirno. Kadar so Drnovci ven- darle prali žehto na Savi, so zapregli kravo in vse peljali na plitvino pri brižansko-mrtviškem bro- du, kjer so v plitvini perice ožemale rjuhe.64 To- rej na isto lokacijo, kot Brižani in Mrtvičani v tem času. Ta predel je po savski regulaciji, zaobje- mal še vse potrebne danosti tako za varen dostop, kakor tudi za nadalnje delo, ki je zahtevalo pli- tvino in ustrezno rečno dno. Ob vse bolj strmih brežinah, ki so nastajale v letih po rečni regula- ciji še zlasti na zahodnem delu obravnave, je bilo takšnih mest postopoma vse manj. Lomljenje ledu in igre povezane z vodo Tu je bilo v zimskem času tudi priljubljeno dr- sališče, kamor so v 1930-tih prihajali otroci ra- znih imenitnikov iz Krškega.65 Drsali ali sličali66 so s sliči, tj. z doma narejenimi drsalkami (Rih- ter 2015, 183, prim. Počkar 1998, 285), običajno iz lesenih polen okovanih s kosom železa ali žeb- lji, namesto vezalk pa so včasih porabili konjske cugle.67 V toplejših mesecih so tu pluli s kadu- jami, tj. lesenimi kadunjami za šopaje (goljenje) prašiča (Rihter 2015, 183). Dolenjeskopiški pastirji so igrali igre na ledu na Šleglih (veliki in mali). Za lomljenje ledu pa 62 Informator VKC. 63 Informator R MI. 64 Informator BAS. 65 Informator DLJ. 66 Informator SJR, MIM, ANA, ZTD, idr. 67 Informator DLJ. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 25 so bili skopičani angažirani v Brežicah, v Vrbini pod gradom.68 Del iger je predstavljalo tudi plavanje. Na dolenjeskopiškem je imel Mali Šlegel plitvejšo vodo in je bil primeren za plavanje mlajših ot- rok, ker ni bil povezan z glavnim rečnim tokom. V Velikem šleglu je bila voda globlja.69 Plavali so tamkaj tudi na območju Pruda in Amerike.70 Brižani so se kopali v Savi na območju plitvine pri brodu.71 V vasi Brege se v zvezi z otroškimi igrami omenja plitva vodna površina na ledini Traminčki in Mlake pod vasjo, kamor se je v ob- cestni jarek ob nekdanjem jagnedovem drevore- du stekala vaška voda. Tu je prihajalo tudi do ob- časnega dviga talne vode.72 Drnovski pastirji so se kopali v vodi, ki je nekdaj zalivala jamo na Ba- rovni pri ledini Za mlake.73 Gnoj iz mokrih kotanj ob poteh Med navadami manjših kmetov in sebenjkov v povezavi z mokrim svetom, je zanimivo še izroči- lo o »sebenkovem gnoju« z Breg, ki pravi, da so imeli sebenki iz drugih vasi, na brižanskem po- lju posejano po kakšno njivo koruze, ki so jo nato poželi, doma pa pokrhali štroke. Stebla – koru- zenco pa so nasekljali na koščke in zvozili v ko- tanje na blatnih odsekih ob poti pri Barnopakah in dalje ob Gmajni. Tam so pustili, da so z vozo- vi vozili preko in se je zmes dodobra pregnetla z muljem. Na ta način so tudi sebenki prišli do gnoja, ki so ga nato razvozili po njivi.74 Gre za tod nekdaj razširjen princip namenske priprave kompostnega gnojiva v jamah – mlakah. V ne- posredni bližini naše obravnave, le onkraj Save, ga v župniji Videm leta 1880 opisuje Dragotin F. Ripšl, ko pri opisu hišnih mlak pravi, da se v njih zbira deževnica, mulj, blato, listje, lubje, kratko rezana drozga ipd, kar vse se porabi naslednjo pomlad za gnojenje mladih trsov (Ripšl 2007, 68 Informator TXJ. 69 Informator ZXF. 70 Informator RCD. 71 Informator IFS, IKC. 72 Informator EKC, VER, IFS. 73 Informator JAN. 74 Informator VER. 146). V bližnji Veliki vasi so v 30-ih letih pre- teklega stoletja za potrebe gnojenja praznili mla- ko ob potoku v ravnini, ki je vanjo prinašal listje iz svojega zgornjega (gozdnega) toka. Še stole- tje pred tem pa je bil tik ob tej mlaki, na srenj- skih površinah tudi zelenjavni vrt, pri čemer nje- gova bližina verjetno ni naključna. Na Drnovem so z muljem iz vaških mlak (Kilarjeva in Jakše- va mlaka) pri nekdanjem sejmišču bogatili le naj- rodovitnejše njive ledin Zevniki in Breg (Rihter 2014, 39). Na Bregah izpričana navada izdelave gnoja ob mokrih obrobjih poplavne ravnice to- rej kaže, da ta proizvodnja ni bila rezervirana iz- ključno za domače ali vaško okolje mlak, temveč se je lahko odvijalo tudi v poplavni ravnici, dlje od doma. Živinska paša in napajanje Živinska in konjska paša na obravnavanem ob- močju je predstavljala najbolj razširjeno dejav- nost. Zabeležili smo številna pričevanja o poteku in načinu paše ter kvalitetah in posebostih posa- meznih pašnikov. Paša je bila pretežno v domeni otrok in starcev. Temu prilagojene so bile pone- kod tudi pašne razmere. Najmlajši otroci so pas- li bližje domu, starejši dlje od doma v smeri reke Save. S pašo so bile povezana tudi različne pas- tirske igre in znanja, kakršno je izdelovanje igrač in lesenih izdelkov za domačo uporabo ter nabi- ranje zdravilnih in drugih rastlin ter živali. Ne- katere od teh omenjamo v pričujoči obravnavi. Zaradi obširnosti dejavnostih povezanih s pašo konj in živine, bodo te predmet ločene obravna- ve v prihodnosti. Trenutno izpostavljamo napa- janje živine. Sestavni del živinske in konjske paše je torej napajanje. To opravilo je zahtevalo večje količi- ne primerne vode. Njeno zagotavljanje na nivo- ju vasi, je v času brez vododvodne napeljave, zah- tevalo veliko skrb in napore, predvsem pa tvorno terminsko usklajevanje udeleženih pri skupnih vaških vodnjakih.75 Zato je bilo napajanje ob paši v poplavni ravnici nuja oz. njen sestavni del. Osnovna naloga tukajšnjih pastiric in pastirjev, je bila pašno žival v obe smeri pasti, nazaj grede, 75 Informator TTR. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 26 ob poti, tudi napojiti.76 V obravnavanem času je bilo to še skoraj povsod možno. Vendar so bile že prisotne številne ovire, npr. neprimernost vode ali pa težka dostopnost rečne gladine reke Save na nekaterih odsekih brižansko-mrtviške vrbi- ne, kjer se je Sava v novem kanalu do tega časa že znatno poglobila. Do izraza so zato prihajale vodne površine med reko in vasjo. Poglejmo sedaj topografijo teh voda. Na skopiškem območju je bilo na gorenjeskopiškem, okoli 150 m dolga vodna površina na Spini (Vo- dopivec 2008, 77–78), na ledini Sredji prudi, se omenjajo v mrtvicah trije napajalniki ( Vodo- pivec 2008, p. 72, 77), to so omejena območja z vodo v stari strugi. O njihovi osnovni rabi zgo- vorno priča ime samo. Globina najmanj enega med njimi je zahtevala plavanje živine pri preč- kanju (Vodopivec 2008, p. 77) in prav tako na le- dini Amerika. Na dolenjeskopiškem so bile vod- ne površine primerne za napajanje na več mestih vzhodno od ledine Studenec, in sicer: Dolenji prudi, Spinca/Veliki in Mali Šlegel.77 Te vode so dokončno presušile do 1960-tih let ali nekoli- ko kasneje.78 V vaseh zahodno od skopiškega ob- močja so bila takšna območja površinsko manj obsežna. Na brižanskem: na ledini Globajnk (kjer se zaradi nevarnosti terena ni napajalo ži- vine), Velike vode, Zlatičje, občasno, v jesenskem času, še na predelu Ločica in Delečki. Vodna- ta je bila tudi ledina Pod vrbam. Na mrtviško- -vihranskem je bila voda na ledini Struga, Pod belim bregom in morda še kje v bližini Petrove škarpe.79 Na Drnovem le na območju Mlak in deloma na ledini Barovna. Druge drnovske mla- ke, npr. Kilarjeva in Jakševa, niso bile primerne za napajanje živine. Paša gosi Pred drugo svetovno vojno so bile gosi, poleg ko- koši tod najštevilčnejša perjad, njihova paša je bila najbolj povezana z mokrim svetom v nepo- sredni bližini vasi. Na Bregah, kjer naj bi bilo, 76 Informator VER, EKC, IFS. 77 Informator RCD, STM, XSX, idr. 78 Informator ZXF. 79 Informator PAT, PAJ. pred letom 1941 po pričevanju, več gosk kakor rac,80 so poleg dveh s perutnino preobremenjenih vaških mlak, kjer je večja nosila značilno ime Ra- čještališče, cenili čistejše vodne površine lučaj od vasi, na ledini Mlake in Pod vrbe, v sklopu velike ledine Gmajne. Tu je izpričana tudi paša koz, od perutnine pa so se tu v največji meri pasle gosi, ki so tod našle kvalitetnejšo pašo, kot v umaza- nih vaških mlakah. Te so številčno prevladova- le nad racami, saj so jih – poleg mesa – cenili za- radi najfinejšega perja za posteljnino in peruti za omela81 ter zaradi obrednega pripravljanja (bo- žične) zdravilne maščobe. Nesoljena surova ma- ščoba gosi v posodi, je bila na Bregah sestavni del jaslic in s tem božičnega blagoslova. Takšna se je stalila in se uporabljala skozi vse leto za zdravlje- nje. Gosjemu perju je po kvaliteti sledilo račje, ki pa je bilo že težje in manj zaželjeno. Kokošje pa je zaradi svoje težine sploh veljalo za najslabše.82 Na Drnovem so za posteljnino tedaj cofali perje še domala pri vsaki hiši,83 dejavnost pa je pomenila tudi pomemben socialni vidik, zimskega druže- nja predvsem ženskega dela domačije. Na Drnovem so gosi in race zahajale v obe vaški mlaki, tj. Kilarjevo in Jakšavo. V njih je voda človeku segala do pasu, na gladini pa je od pregretosti in preobremenjenosti v vročih dneh plavala »zelena smetana«.84 Paša gosi je bila na Drnovem razširjena tudi na območju ledine Mlake v smer vasi Brege. Tam je šlo za večje in čistejše vodne površine, kot posledice dviga tal- ne vode (Rihter 2015, 183–185). Tod zelo razšir- jena vrsta domačih rac so bile t. i. gluhe race ali mutke, ki so bile običajno tudi letalke. Tudi do- mače gosi so bile tedaj vsaj deloma še leteče. Paša teh je bila prosta, človekova prisotnost ob paši pa nepotrebna. Največ gosi je premogel vaški predel Kot, ki je bil najbližje vaškima mlakama: goske so bile iz Kota in so jih tamkjašnje ženske hodile gonit tam, kjer so bile poprej mlake pod vasjo … (Rihter 2015, 169–170), 80 Informator VER. 81 Sestavni del inventarja pri peči. 82 Informator VER, IFS, IKC, EKC, SOV, BAS, idr. 83 Informator BAS. 84 Informator VVK. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 27 pa tudi obcestni del Fara, kjer so imeli do 25 gosi na hišo, ni zaostajal.85 Preprost izračun pove, da je občasno šlo za stotine gosk, kakor tudi sicer poriča izročilo in spomini. Gosi so na pašo ho- dile tudi same v gosjem sledu ali pa so iz dvori- šč nad staro brežino poletavale v mlake in se od tam pred večerom tudi vračale.86 Opoldne so go- spodinje prihajale k mlakam z žitnim zrnjem, da bi iz jate priklicale svoje gosi in jih nahrani- le. Pred večerom so jih prišle včasih ponovno iskat.87 Preverjali so število vrnjenih gosi in po potrebi (manjkajoče), iskali v mlakah, kjer so na- vadno zaostale zaradi poškodb ali nenadne obo- lelosti.88 O dobrih pogojih za rejo perutnine v Posav- ju v 2. polovici 19. stoletja piše Ferdinand Ripšl, za sosednjo, videmsko župnijo onkraj Save, kjer naj bi nekatere vrste pa so ob pitanju dosegale nenavadne velikosti. Gosi so naprimer pri peče- nju dajale tudi 2 dunajska funta masti (tj. 1,12kg). Sloves videmske perutnine je tedaj segal daleč preko meja Štajerske (Ripšl 2007, 158). Reja, ko- koši, rac, gosi in puranov je bila nasploh značilna za Krško polje v času konec 19. stoletja in v začet- ku 20. stoletja. Prav tako prekupčevanje z jajci, kjer se v Brežicah omenja »jajčni kralj« (D. S. 1930, 11), podobno tudi na Drnovem od koder je Vene Franc st. vozil jajca v Zagreb in v Trst (Rih- ter 2015, 176). Gosi so bile še pred desetletji tod zelo po- membna vzrejna vrsta povezana z mokrim sve- tom. Z spremenjenimi navadami prebivalstva, modernizacijo dvorišč in novih podob vasi, opre- mljenih z elementi, ki so značilnejši za mesta ter z spremembami v dostopnosti do (nekdanjih) skupnih vaških površin in nenazadnje, z osušit- vijo mokrega vaškega okolja, je reja gosi po vaseh skoraj povsem zamrla. Paša (krškopoljske pasme) prašičev V kolikor spregovorimo o paši prašičev v poplavni ravnici Krškega polja, pravzaprav govo- 85 Informator EDA. 86 Informator DMD. 87 Informator EDA. 88 Informator DMD. rimo tudi o izvornem življenjskem okolju avtoh- tone krškopoljske pasme prašiča. Krškopoljska pasma je predstavljala edino pasmo, ki so jo pred vojno tod redili,89 pravili pa so ji pasasta sorta,90 ki se ji je po vojni pridru- žila in pomešala še t. i. hrvaška sorta91 in druge (prim. Rohrman 1899, 9; Počkar 2001b, 577; Ša- lehar 2015). Zato pred obravnavo njegovega paš- nega zaledja spregovorimo še nekaj o splošnih podatkih o povezavi te pasme z našim območ- jem. Viljem Rohrman, ki prvi podrobno opisuje krškopoljskega prašiča, je izpostavil značilno ob- močje njegovega življenjskega okolja pri Šentjer- neju, ob Krki in ob Savi, na Krškem polju (1899, 9). Skupna značilnost v vaseh, ki jih našteva kot najpomembnejše pri vzreji krškopoljskega pra- šiča, je bližina mokrotnega obrobja Krakovske- ga gozda ali poplavnih ravnic Krke in Save. Dr- novo poimensko izpostavlja kot pomembnejše vzrejišče, ob tem pa tudi kot enega štirih največ- jih središč za trgovanje s temi prašiči (Rohrman 1899, 9–10). Na Drnovem so bili namreč od leta 1855 dalje trije letni, veliki svinjsko-živinski in kramarski sejmi, na ledini Gmajna v stari savski strugi, in sicer: 12. marca , 24. junija in 29. sep- tembra to so bili t. i. Gregorjev, Janezov in Mihe- lov sejem (Rihter 2015, 185–189). V 1920-tih letih so krškopoljske prašiče prodajali po 8–10 tednov stare na Notranjsko, Goriško, v Istro in v nemške avstrijske dežele, še poprej pa tudi na Gorenjsko in na Kočevsko (D. S. 1930, 11). S tem se naše ob- močje krškopoljskih vasi, s poplavno ravnico in zaledjem rodovitnih njiv, opredeljuje kot temelj- ni življenjski okoliš krškopoljskega prašiča, kjer je bilo hkrati zadoščeno tako gojitvenin, kakor tržnim potrebam in kjer zlasti izstopa vloga vasi Drnovo. Vas Drnovo, ima za razliko od ostalih petih v sklopu naše obravnave, ohranjene še ne- katere prvine stare poljske razdelitve, ki bi je bilo – če ne iz drugačnih razlogov – nemara vsaj za- radi povezave s krškopoljsko pasmo, nujno ohra- niti kot tako. Poglejmo zakaj. 89 Informatorja TTR in STM. 90 Informator MIM, TTR, SJR, IFS, VER, idr. 91 Informator IFS. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 28 Krškopoljčeva anatomija kratkega in moč- nega vratu z močno razvitim rilcem, pripravnim za pašo (Rohrman 1899, 10), pravzaprav kaže na mokrotno okolje v katerem je živel in se razvijal. To okolje, kot smo videli v uvodu, zaradi člove- kovih posegov v prostor danes ni več ohranjeno. Ohranjeni pa so zadnji segmenti tedanje, stare poljske razdelitve pri Drnovem (Rihter 2015), ki izvira še iz fevdalne dobe, ki pa je prav tako se- stavni del z rejo tega prašiča povezane pokrajine. Tako se je na celotnem obravnavanem prosto- ru spodnjega polja med Dolenjimi Skopicami in Drnovim, do dandanes z originalno poljsko raz- delitvijo na delce, ohranilo komaj za vzorec po- lja, to je približno 1,5km2 spodnjega polja severno pod vasjo Drnovo. Gre za edinstven preostanek mozaične pokrajine, ki v zadnjih letih posepeše- no izginja z intenziviranjem kmetijstva. Upamo, da bo ta ostanek starega polja v poplavni ravni- ci kmetijska in turistična stroka ob spodnji Savi, predvsem pa v občini Krško, če ne drugače, ob razvijanju projekta Črno-belo bogatstvo s Krške- ga polja, katere končni cilj je razvoj nove lokal- ne turistično-kulinarične ponudbe-produkta, temel ječe na avtohtoni slovenski pasmi krško- poljskega prašiča (prim. Šubic 2018), prepozna- lo kot zgodovinsko izvorno zaledje reje in paše krškopoljskega prašiča ter staro delitev polja prav zato ohranilo in jo vključilo v celotno podobo t. i. »produkta« ali morda bolje, tudi v njegovo rejo. Reja krškopoljca je bila namreč tesno povezana z mozaično kulturno pokrajino in ni nikoli teme- ljila na intenzivnem kmetijstvu, kakršne pred- stavljajo in spodbujajo današnje, tod pred krat- kim komasirane zemljiške površine. Drnovsko spodnje polje (trenutno, september 2019) torej še vedno, na celotnem krškem polju med Brežica- mi in Krškim, edino še ohranja avtentično po- dobo iz časa fevdalne ureditve zemljišča (Rihter 2015). Čeravno je takšna parcelacija za trenutne, tod porajajoče se intenzivne oblike kmetijstva, povsem neprivlačna, bi lahko šlo na Drnovem, ob prepoznavanju naštetih dejstev, kot ključnih in pomembnih za celotno podobo te avtohtone pasme, za posebno danost in za priložnost. Del mozaične podobe drnovskega spodnje- ga polja bi se moral ohraniti, kot vzorčni del sta- re, krškopoljske kulturne pokrajine; toliko lažje, v kolikor bi se spojila s kakšno izmed neinten- zivnih in ekološko vzdržnih kmetijskih dejav- nosti, kakršno npr. zahteva avtentična reja kr- škopoljskega prašiča. Ozadje avtentiče reje teh prašičev pa pomeni mdr. tudi neintenzivno pri- delavo krme, s katero je krmljen. V praksi bi to lahko pomenilo spodbudo za oživitev kakšne iz- med starih drnovskih kmetij, ki še razpolagajo z nekomasiranimi zemljišči na spodnjem polju, t. j. z okoli 10–12 parcelami v različnih delih spo- dnjega polja. Za nazornejšo ilustracijo nekdanjega ži- vljenjskega okolja krškopoljske pasme, navajamo nekdanjim našim razmeram sorodne in še danes ohranjene poplavne ravnice iz soseščine, dolvod- no ob Savi na Hrvaškem, v parku Lonjsko polje. Tu še vedno izvajajo t. i. žirjenje svinj (pašo plo- dov) v hrastovih gozdovih, kakor tudi običajno pašo. Pašna živinoreja se tam izvaja na poplavnih travnikih, ki so hkrati tudi pomembna ribja dr- stišča. Velika okoljska pestrost se odraža tudi na številu živalskih vrst, ki tam domujejo. Zato ne preseneča, da je ravno tam koncentracija avtoh- tonih hrvaških živalskih pasem največja. Tu na- mreč domujejo turopoljski prašič, posavska gos, med konji – hrvaški posavec in hrvaška hladno- krvna pasma in slavonsko-sremsko podolsko go- vedo (Gugič 2006, 6 in 11). Takšna okolja so na našem prostoru že dolgo izgubljena, nekaj mož- nosti za ohranitev mozaične pokrajine pa je ven- darle še ostalo, kakor smo pokazali in opozorili v zgornjem odstavku ter nadaljujemo v nasled- njem. Povrnimo se sedaj v mokro okolje Drnove- ga in pašo prašičev. Nekdanje mokro okolje obeh vaških mlak (t. i. Kilarjeve in Jakševe mlake), v stari savski strugi v sklopu skupnega pašnika Gmajna, je bilo tipično in za celotno vas osrednje mesto paše številnih živali. Zgoraj smo že ome- nili tukajšnjo pašo stotin gosi, ki se jim pridru- žujejo tudi race, med njimi pa so bili tudi prašiči: na gmajnah so bile svinje, ki so jih kar nagna- li na pašo in koder je bila trava, so se ustavile st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 29 in same pričele pasti. Njih paša je bila lahka, ker so bile ubogljive (Rihter 2015, 169–170). Mirna narava in krotkost krškopoljskih praši- čev je značilnost te pasme (Rohrman 1899, 10; prim. Počkar 2001b, 577). Na drnovski Gmajni se je pred drugo svetovno vojno zmeraj paslo ne- kaj svinj.92 Nekateri vaščani Viher so imeli mož- nost paše svinj v hrastovem gozdičku ob strugi pod vasjo (Rihter 2010, 30). Tam so ob in v stari savski strugi na SV delu vasi, na vaški zemlji, kjer je rasla robinja in grmovje, v času pred in po dru- gi svetovni vojni delom še pasli prašiče.93 Na Bregah so se svinje pasle ob stoječi vodi na ledini Pod vrbam.94 Izpričan je tudi spomin na svinjsko pašo »pred več kot sto leti«,95 ki se je iz- vajala dlje od vasi, na območju močvirnega Glo- bajnka in neposredne okolice, kjer naj bi se svinje tudi kalužale v blatu. V prid tej navedbi govori podatek iz leta 1893, ki pravi, da je neki Urbanč z Breg zahteval odškodnino mdr. za 6 svinj, ki jih v času vojaških vaj topničarjev ni mogel pasti.96 Ker pa vemo, da je poligon za topničarske vaje na brižanskem spodnjem polju zajemal podro- čje severno od vključno ledine Globajnk (Rih- ter 2016d), to pomeni, da se je brižanska prašičja paša tedaj, izvajala na pašnikih globlje od Glo- banjka proti reki Savi. Torej od vasi več kot 1 km globoko v poplavni ravnici (Sl. 1). V prvi polovici 20. stoletja pri Globajnku prašičev niso več pas- li.97 Prašičja paša na skupnih gmajnah je bila v Posavju nasploh običajnejša pred 1. svetovno voj- no (prim. Počkar 2001b, 579), pa tudi drugod. Omenjena poročila o prašičji paši globlje v Vrbi- ni so torej sled starejših oblik reje prašičev, v na- šem primeru gotovo deloma povezane tudi z sta- rejšo, manj osušeno podobo poplavne ravnice na območju zaledja Breg, pa tudi z sprememba- mi v načinu kmetovanja. Na Kranjskem je pra- šičjereja prešla iz pašnega gospodarstva v hlevsko rejo v drugi polovici 19. stoletja. Prehod so pos- 92 Informator VVK. 93 Informator PAT. 94 Informator OFL, IFS, EKC. 95 Informator OFL. 96 Dolenjske novice (15. 1. 1893). 97 Informator IFS. pešile nove agrarne razmere v pomarčni dobi in večje izkoriščanje krmnih kultur in okopavin (krompir, koruza, pesa, detelja), ki so jih zače- li na Kranjskem uvajati v skladu s fiziokratski- mi prizadevanji. Povedano drugače, je prehod na hlevsko rejo, ki je bila sicer zahtevnejša, a dono- snejša, zahteval privatno lastnino, potekal pa je vzporedno z razkrojem fevdalne agrarne struk- ture (Britovšek 1964, 145–146). Mokri svet in nadnaravno Človekove dejavnosti v poplavnem svetu so spre- mljala tudi nadnaravna doživetja, zato je prav, da jih enakovredno predstavimo. Opazna so re- lativno pogostejša pričevanja o nadnaravnih do- živetjih v poplavni ravnici in na njenih robovih, kakor na zgornjem polju. Časovni seštevek tistih dejavnosti v poplavni ravnici, ki smo jih že opisa- li in tistih, ki jih bomo v nadaljevanju, jasno po- kaže, da je človek tam preživel več časa, kot na zgornjem polju. Prisotnost človeka v zgornjem polju je bila vezana večinoma na obdelavo njiv, oskrbo posevkov in na žetev. To seveda časovno ni bil majhen zalogaj, vendar v skupnem mnogo manjši, kot tisti, preživet v poplavni ravnici. Gi- banje v poplavni ravnici v večernem in nočnem času, še zlasti pa v gluhi dobi noči, ki so jih ob- časno zahtevala različna opravila ali poti (npr. košnja, žetev), so človeka pogosto soočala z na- dnaravnim. Tu se ne želimo spuščati v različne vidike razlag teh pojavov in povezav naprimer z različnimi mejami v prostoru, ki imajo v tradicij- skih verovanjih pomembno vlogo (npr. Hrobat 2009; Mencej 2006) in so bile v tem oziru na ob- močju Drnovega deloma že obravnavane (Rihter 2015, 206–285; 2017, 71–76). Predstavljamo zgolj kratek prostorsko umeščen pregled pričevanj o nadnaravnem, pričenši na skopiškem območju. Nekatere dolenjeskopiške kmetije naj ne bi prale perila ali svinjskih črev na Savi, zaradi pri- sotnosti Babe, tj. velikanke z dolgimi nogami, dolgim krilom in rdečo ruto, ki je prala na Savi. Temu so se nekateri izognili tako, da so raje ho- dili prati na bližnjo reko Krko.98 Motiv velikan- ke, ki pere na Savi ali pa stoji z eno nogo levem 98 Informator ZHK. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 30 ali desnem bregu Save je tod sicer dobro znan in razširjen (Rihter 2015, 204). Vendar je običaj- neje povezujejo z dejanji, ki posegajo v arheolo- ške ostanke, npr. prestavljanje rimskih kamni- tih ostankov, kjer pa lahko to isto delo opravlja tudi moški lik – velikan (Rihter 2015, 204, 231 in 251). Na območju ledine Perišče v zaledju G. Sko- pic, so znana pričevanja o pojavljanju lučk v noč- nem času.99 Nedaleč od tu, na dolenjeskopiškem, na območju Luga, Marofa in Javšine, so gibanje v prostoru, v določenih smereh omejevale kače in tudi kača, ki čuva zaklad.100 Prisotnost kače, si- cer s človeško glavo, je znana iz zaledja Mrtvic na ledini Struga.101 Pričevanja o sledi božjega kosca v žitu, sicer vidne le v času žetve, so, kakor se zdi trenutno, pogostejša za spodnje polje. Šlo naj bi za več dese- tin metrov dolge ravne črte v žitu preko več njiv, ki so jih povezovali z onostranskimi, »božanski- mi« znaki zadovoljstva nad dobro žitno letino. Pojav je bil omejen le na leta z dobro letino. Sle- di, ki jo povezujejo z božjim koscem, opisujejo na Gorenjih Skopicah, Bregah in na Drnovem (Rihter 2015, 208). Z Breg je znana v spodnjem polju na ledini Mrtvišce.102 Nek nepojasnjen do- godek v žitu na ledini Sarkovšče, ki je imel za po- sledico uničeno žito, je prav tako znan z Breg.103 Vasi Brege prvi in najbližji skupni pašnik na ob- močju ledine Gmajna, je bil na severovzhodnem obrobju omejen z vodnato in močvirno ledino Globajnk, kjer je po izročilu bival povodni mož. Njegova prisotnost je zlasti močno omejevala gi- banje pastirjev.104 Ob tamkajšnjem pomemb- nem razpotju, kjer ima »baba noge narazen«,105 na zahodnem obrobju pašnika Gmajna ob poti na Remen, je znan prostor pojavaljanja prikaz- ni ženske s trugo (Rihter 2015, 254). Iz poplavne ravnice onkraj reke Save, je znan nočni kosec – prikazen, ki kosi na drugem koncu travnika na- 99 Informator BET. 100 Informator ZHK. 101 Informator XMR. 102 Informator EKC, VER. 103 Informator KHR. 104 Informator VER, EKC, IFS. 105 Informator DIN. S tem izrazom opisuje križišče Y-oblike. sproti dejanskemu koscu – pričevalcu (Rihter 2015, 268). Pomembna prostorska točka je širše obmo- čje podružnične cerkve sv. Urha na Vihrah, ki stoji ob cesti, ki tam prehaja iz zgornjega polja v poplavno ravnico. Tamkajšnja nadnaravna sre- čanja zajemajo širok spekter izročil, ki se pojav- ljajo med ledino Pri križi in cerkvijo. Med njimi je zlasti zanimiva prikazen nevarne divje svinje z 12 mladiči ter izročila o prestavljanju cerkve, utopljenem dečku v jezeru, naplavljenih cerkve- nih vratih, o lesenem gradu in drugih nenava- dnih doživetjih (Rihter 2015, 240), pridružujejo pa se jim še z arheološkimi ostanki povezana iz- ročila o rimskih vratih (Rihter 2017, 64). Pribli- ževanje cerkvi je bilo pri nekaterih skopiških hi- šah dovoljeno le v času maše na dan sv. Urha, ki je mdr. naznanil tudi pričetek izkopavanja mla- dega krompirja za hrano. Nasploh je bila tudi sama cerkev nosilka nadnaravnih pojavov, saj naj bi mimoidoči bili vedno znova vznemirjeni nad prižiganjem luči in občasno (ne)zastrtimi ok- ni.106 Vihranska ledina Brodišče pod Brežnica- mi, ki predstavlja večperiodno arheološko najdi- šče (Pergar in Rihter 2008, 297), kjer naj bi v času turkov deloval brod (Rihter 2010, 32–33; 2015, 278; 2016, 242) in ledina Zgorelo v poplavni rav- nici, sta v izročilu povezani s čarovnicami, kot lučkami.107 Z Drnovskega območja so znana številna pričevanja o nadnaravnih doživetjih, zlasti z ob- močij, ki mejijo na poplavno ravnico ali pa so v starih strugah. Npr. o divji jagi v strugi na relaci- ji Drage–Gauge–Žadovinek, o velikem človeku – nemem spremlejvalcu na cesti ob strugi med drnovskim Belim bregom in Zevniki, ali mrtve- cu, ki preko Drašč sledi koscem na ledino Re- men, idr. (Rihter 2015, 254–260, 267). Izstopajoč prostor s posebno nadnaravno veljavo na tem ob- močju izstopa ledina Gauge pri brižanskem Be- lem bregu (Rihter 2008), severno od Drnovega, ki zajema staro savsko brežino, na križišču in sti- ku katastrskih mej. Tamkajšnjim različnim po- javom, od nočnih lučk, izročil o obešanju ljudi, 106 Informator ZHK. 107 Informator PAT, CAR. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 31 o zbirališču čarovnic, o nasilnih čarovnicah, ki lovijo mimoidoče, do strašljivih zvokov, idr., se pridružujejo pričevanja o nenavadnih doživetjih tudi z ledin v neposredni bližini (Rihter 2015, 257–258, 262). Ledina Mlake, v stari strugi pod vasema Drnovo in Brege je bila splošno znana po nočnih lučkah, sam prostor na območju arheo- loških ostalin Nevioduna, pa tudi kot zbirališče čarovnic (Rihter 2006; 2015, 244–245). Številna pričevanja o nadnaravnih ele- mentih v poplavni ravnici, torej logično odra- žajo intenzivnost človekove prisotnosti v njem, predvsem pa jo v percepciji prostora postavlja- jo enakovredno med sestavne dele vaških celot. Poplavna ravnica se torej tudi preko nadnarav- nega ponovno kaže kot neločljiv in sestavni del vsake vasi. Nabiralništvo Sledijo opisi navad vsakovrstnega nabiranja rastlin in živali v poplavni ravnici, s kratkim do- datkom o lovu. Pri tem imejmo v mislih, da so bile ob tem na zgornjem polju le njive in zelo red- ki travniki, še manj pa je bilo pašnih površin. Z grmičjem poraslih površin skorajda ni bilo. Zato je bilo večina nabiralništva skoraj izključ- no vezana na poplavno ravnico. V nadaljevanju obravnave je delitev na hrano za živali in za ljudi vzpostavljena arbitrarno, za potrebe lažjega pre- gleda in drži le v grobem. Vemo namreč, da sta se obe skupini po namenu pogosto prepletali, naj- pogosteje vobdobjih pomanjkanja. Hrana za živali Podroben vpogled v nabiralništvo v poplavni ravnici pred letom 1941, nudijo pričevanja teda- njih sebenjkov, pa tudi kmetov, v zvezi z dopol- njevanjem prašičje krme. Tudi tu, kakor pri paši je ključno vlogo nosilo prav spodnje polje. Za ro- bovi strug in ob mejnicah srenjskih pašnikov ter ob poteh, je bilo moč s prosto rastočimi rastli- nami znatno dopolnili primanjkljaje krme, kar je prišlo do izraza še posebej spomladi, v času po setvi in pred žetvijo, ko je bilo pomanjkanje naj- večje. Strah pred izgubo te možnosti ilustrira te- danje ljudsko razmišljanje, ki je postalo sedaj, ob komasaciji zemljišč ponekod zopet aktualno: Pravili so že tedaj, da ko bodo veliki kmetje strnili svoje njive skupaj, majhnim ne bo os- talo niti za kozo napasti ob poti.108 Na Drnovem so pri neki dninarski hiši v 1930-tih za svinjski kotel109 pleli po stari savski strugi ob njivah in mejah proti severu, vse do le- dine Gauge. Nabirali so mladi osc (osat) in mo- drušo, ki naj bi cvetela »rdeče in zeleno«110 oz. modro, med žitom111 ter mlečk, ki so mu pravi- li tudi frauca, kakor so imenovali spodnji del maka (Papaver sp. ) v času pred razvitejm cve- ta. Na boljši zemlji, v svižnatem112 na pašniku Ba- rovna so nabirali še lapuhovo listje (Tussilago far- fara), ki so ga svinjam kuhali skupaj s koprivami (Urtica sp. ), bezgovim listjem (Sambucus sp. ) in slakom (Convolvulus arvensis) skupaj z žiti.113 Pri neki drugi kmetiji na Drnovem so dopolnili ko- tel v kobinaciji kopriv, osata, fravce in slaka (Con- volvulus arvensis),114 ponekod so v kotlu nad žito (ječmen in koruzo) dajali le lapuh.115 Lapuh je bil običajno sestavina kuhanih obrokov, surovega niso pokladali.116 Na Barovni so za kotel nabirali še velike liste parkla (verjetno Heracleum sphon- dylium), ki so ga skupaj s koprivami in bezgovimi listi kuhali nad ječmenom v pečeh.117 108 Informator SOV. 109 Z izrazom svinjski kotel označujem – kakor danes informatorji – svinjsko skuho, čeravno se je ta v času, ki ga obravnavamo, izvajala še skoraj izključno v krušnih pečeh v svinjskih loncih iz lončenine in ne v kotlih. Informatorji že zelo dolgo v te namene uporabljajo brzoparilnike, ki mu pravijo kotel. Sprva so ponekod imeli njegovo predhodno različico, tj. obzidano litoželezno posodo – kotel. S to napravo je povezan že tudi nov prostor, to je t. i. svinjska kuhna, ki je bil tod, pred 2. svetovno vojno, kot zidan in samostojen prostor, še izjemno redka zgradba. Ena prvih je bila na Škrabčevi domačiji na Bregah že v 1930-tih letih., kjer je bil v istem času zgrajen tudi eden prvih objektov z armirano litobetonsko stropno ploščo. 110 Informator TTR 111 Informator EKC. 112 Rečne naplavine najdrobnejšega peska tod imenujejo sviž. 113 Informator TTR. 114 Informator ALS. 115 Informator VMA. 116 Informator IFS. 117 Informator EDA. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 32 Slak so tod, med pleveli, poleg kopriv, prište- vali k izdatnejšim krmilom. Na Bregah so kmalu po skopnenju snega za prašiče nabirali ostk (osat) in frauco, kasneje tudi sunogo, ki je rasla po nezo- ranih njivah. Našteto so pokladali prašičem veči- noma surovo. Enako tudi vodiko118 ali vodenko,119 ki so jo želi po Vrtih in ob močvirnih predelih.120 Špela Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) je vodenko, ki jo je v naravi poiskala Vera Jurečič z Breg, identificirala kot navadno krišino (Parie- taria officinalis). Sunogo, ki jo je v naravi poiskala Elka Grilc, pa kot smrdljičko (Geranium roberti- anum) (Pungaršek, Š., osebna komunikacija, 10. 5. 2016 in 1. 7. 2016). Tudi regač (navadni svinjak, Hypochaeris radicata), ki se je na Bregah trebil iz travnikov in z njiv kot plevel, so dajali svinjam skupaj z navadnim regratom kar surovega.121 Za svinjsko skuho so na Bregah nabirali koprive in slak ter ostk (osat).122 Ob omembah osata doda- jamo še, da so ga povsod tod uporabljali tudi za prvo pomoč pri urezninah (poleg lastnega urina) in drugih poškodbah na polju. Osat so zmehča- li v dlani, da se je pocedil sok, ki so ga nanesli na rano.123 Ob lapuhu kot krmi, je znana tudi nje- gova razširjena uporaba pri toaleti za veliko pot- rebo.124 Ivanka Počkar je pri obravnavi različnih vi- dikov domače svinjereje v Posavju, med hranili zabeležila tudi koprive in lapuh (2001b, 578), v podobnih kontekstih krmljenja s kuho, kot smo jih zabeležili v naši raziskavi. Hrana (rastlinska) za ljudi Bezgovo cvetje in cevtje hacane ali gacje (tj. ro- binje; Robinia pseudoacacia), ki so ga nabirali ob poraslih brežinah, so tod povsod cvrli v tajgu (tj. jajčnem testu) za posladek. Omenimo še, da so donedavno njeno listje skupaj z vejami sekali 118 Informator IFS. 119 Informator VER, EKC. 120 Informator IFS. 121 Informator VER. 122 Informator VER. 123 Informator VER, EKC, TTR, idr. 124 Informator MIM, VER, ANA, idr. tudi za krmo kuncem v prosti reji v hlevu,125 ki so jih tod redili pred drugo svetovno vojno.126 Po- mladno nabiranje regrata (Taraxacum Weber sp. ) in motovilca (Varianella Mill. sp. ) po strniščih in drugod je bilo splošno prisotno še nedavno. Motovilec v času prve polovice 20. stoletja ni bil (skoraj) nikjer vrtni posevek, temveč samorasli strniščni pridelek, nabiral pa se je, kakor regrat, tudi za prodajo na trgu v Krškem. Najboljši re- grat in najlažje dostopen (rahla zemlja) je izviral iz polja v poplavni ravnici. Pri regratu za žival- sko hrano je ponekod šlo za temnozelene, bohot- ne nadzemne dele regrata, ki uspevajo ob poteh in na travnikih. Teh večinoma niso uporablja- li za ljudsko prehrano, kot je to v navadi danda- nes. Še nekako do začetka 90-ih let 20. stoletja je bil tod bolj cenjen beli, podzemni del regrata, ki se je spomladi kopal ob robovih jeseni preoranih strnišč njiv ali travnikov ter deteljišč ali pa v kr- tinah. Regrat je spomladi pognal iz globine pre- ko ornice na površje, pri tem pa ustvaril dolg bel podzemni del, ki je spominjal na radič. Mešane solate z regratom so tedaj v zgodnjepomladan- skem času marsikje večkrat predstavljale glavno oz. samostojno jed celotne družine. V povojnem času so globoko koreninjen regrat v razmeroma mehki ornici običajno ruvali z vojaškimi bajone- ti, ki so tod ostali še iz časov nemške okupacije. V 90-ih letih preteklega stoletja je regrat, kakor tudi motovilec, z njiv postopoma izginil skupaj z drugimi vrstami plevi, najverjetneje kot posledi- ca uporabe herbicidov. Nabiranje travniških kukmakov – šampi- njonov na travnikih in strniščih žit v spodnjem polju ni mogoče, saj uspevajo izključno na zgor- njem polju (pleistocenska terasa). V poplavni ravnici pa so nabirali predvsem štorovke na deblih topola. V okviru domačih vrtov pa naj- več na slivovih štorih.127 Na Vihrah so jih nabi- rali pri belih topolih na ledini Podjagendi.128 V G. Skopicah so spomladi v manjši meri uživali še listje gabeza (Symphytum sp. ), ki so ga pome- 125 Informator TTR. 126 Informator VER. 127 Informator SJR. 128 Informator MRI. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 33 šali v jajčno cvrtje, v poznem poletju pa na isti način tudi ob reki nabran divje rastoči hmelj (Humulus sp. ) in še nekatere druge mlade po- ganjke rastlin,129 med njimi npr. kopino tudi v čaju.130 Podobno, v jajčnem cvrtju, na Bregah, le v zdravilne namene tudi poljac (Mentha pule- gium) (gl. Zdravilne …). Še zlasti pastirji so dobro poznali oz. vede- li za rastišča plodonosnih grmovnic. Ob poti v Vrbino so na G. Skopicah obirali maline in dru- go plodonosno grmičevje (Vodopivec 2008, p. 71–72). Sicer pa so se skopiški otroci v Vrbini sladkali še z »vlašicami«,131 kakor so imenovali neko vrsto jagodičevja (Rihter 2010, 30), pa tudi z medvedovimi hruškami (glog; Crataegus sp. ), trnulami (črn trn), ipd.132 Na drnovskem ob- močju so za prehrano nabirali tudi plodove črne in bele murve (Morus sp. ) ter divjih češenj, ki so tod še dandanes razširjena drevesa. Murve so po izročilu ostanek sviloprejske dejavnosti po- vezane z velikovaško graščino (Rihter 2014, 79). Na Drnovem tarnul (črni trn) omenjajo za kuho marmelade (Rihter 2010, 33). Tudi iz glo- ga so ponekod kuhali marmelado,133 iz češmi- na pa napravljali kis.134 Pastirji z Breg so žvečili in (ali) jedli: češmin135 (Berberis vulgaris), trnu- le (črni trn; Prunus spinosa),136 medvedove hruške, lešnike (Corylus avellana), divje jagode (Fragaria sp. ) kopine (robida; Rubus sp. ), kislico (Rumex acetosa), gartrože (šipek; Rosa sp. ), črna semena dobroletine (Viburnum lantana) in srkali cve- tni med kozjega zizka (kovačnik; Lonicera capri- folium).137 Preseneča redkost drena tedaj, kakor še danes: 129 Informator STM. 130 Informator VMA. 131 Po mnenju Špele Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) bi lahko šlo za plodove rumenega drena (Cornus mas). 132 Informator TXJ. 133 Informator DIT. 134 Informator VER. 135 Informator VKC. 136 Informator EKC. 137 Informator EKC. Na brižanskem je bil samo en dren proti le- skovški gmajni, kjer je še danes, uporabljali pa so ga za izdelavo butaric.138 Izpričana je uporaba njegovega lesa, o upo- rabi njegovih plodov ne govori skoraj nihče. Za Brege se omenja, da so v Vrbini nabirali plodove neke vrste grmovnice za črnilo in liste za zdravlje- nje rdečike pri prašičih (Rihter 2010, 30), vendar nam v kasnejših pogovorih, teh rastlin ni uspelo identificirati. Ena od možnosti uporabe za črni- lo je izpričana v okolici Trebnjega, kjer so za izde- lavo črnila uporabljali črni trn (Papež 2010, 38). Danes izginula cipresovka v Vrbini je brin (Juniperus sp. ). Na vihranskem je bilo veliko brinja na pašnikih im. Cesarsko. Nekateri so bri- nove jagode nabirali in jih dajali v šnopc, večina pa ga je uporabljala pri dimljenju mesa.139 V Go- renjeskopiški vrbini: Brinove vejice smo hodili nabirat v Vrbino. Od Studenca v desno, približno 150–200 m, so na veliki površini rastli veliki grmi brinja in to je bilo zelo ugodno, ker je bil pri tleh in smo si ga narezali s trtnimi škarjami. Visok je bil približno 1–1,5 m ... (Vodopivec 2008, p. 69–70140). V Brižanski Vrbini je rasel na ledinama Mali in Veliki prudi (Rihter 2010, 30). Tako v skopiškem kot v brižanskem primeru je bilo nje- govo rastišče v prvi polovici 20. stoletja tam, kjer so bili v 2. četrtini 19. stoletja ali še kasneje, rečne struge še pretočne, a so po savski regulaciji osta- le suhe in puste. Kakor ugotavljajo domačini, je brin že v začetku 2. polovice 20. stoletja povsod tod postopoma izginil. Od začimb se na Bregah omenjajo rastišča kimla (kumine) na ledini Stare gmajne.141 V zvezi s tem je tod znano, da se kumi- na pojavlja na ilovnatih tleh, navadno na robo- vih Krškega polja, npr. ob vznožju Veniš, zato je pričevanje v primeru Starih gmajn zelo pomen- ljivo. Tam je šlo ob meji z Hančavimi Lastina- 138 Informator EKC. 139 Informator PAJ. 140 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 141 Informator IFS. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 34 mi za strugo z ilovnato naplavino, v situaciji po- dobno, kakor je predstavljeno v poglavju Ilovica (gl. tam). V raziskavi prehrane v 19. stoletju na Sloven- skem, Gorazda Makaroviča, najdemo številne vzporednice z zgornjimi podatki in tudi preple- tanje istih rastlinskih vrst tako v ljudski prehra- ni kakor tudi pri živalski krmi (prim. Makarovič 1991, 161–163). Prav tako sta tozadevno izpoved- ni raziskavi Borisa Kuharja iz srede 20. stoletja z območja Škocjana na Dolenjskem (Kuhar 1972) in Vilka Novaka (1947) za območje Prekmurja. Slednji je izpostavil tudi pomen zbiralnega/na- biralnega gospodarstva tako z etnološkega (No- vak 1957, 19–20) kot tudi gospodarskega vidika in nekatera s tem povezana raziskovalna vpraša- nja (Novak 1957, 27). Vlasta Mlakar prinaša pre- gled tradicionalnih znanj o uporabi rastlin na Slovenskem (2015), kjer najdemo našim podobne ter številne druge primere uporabe rastlin. Zdravilne rastline Brižani so kot zdravilno rastlino cenili polaj ali polajc (iz nem. polei za Mentha pulegium), ki je rasla na gmajni Pod vrbami, nekoliko višje nad tam zastajajočo vodo, za razliko od sička (gl. Druge …), ki je tam rasel neposredno ob vodi. Polajc je dišal kot meta in ji je bil tudi podoben, cvetel pa je modro.142 Na Drnovem so ga ime- novali polaj in so ga nabirali na območju Gmaj- ne na predelih v stari strugi.143 Na Bregah: Jedli smo / … /, če si bil bolan pa polajc z jajci.144 Ra- stlino so osmukali in pekli z jajci, zato so pravi- li tudi: Polajc pa devet jajc! Ali pa: En poljac pa deset jajc!145 Nekateri razlagajo pretirano količi- no jajc s tem, da se je šele tako lahko pojedlo si- cer zelo grenak polajc, ki so ga uporabljali tudi proti driski.146 Drugi pravijo, da je pomagal pri prehladu in za pljučne bolezni.147 Zvočno podob- 142 Informator VER. 143 Informator EDA. 144 Informator EKC. 145 Informatorji VKC, VER, EKC in IFS. Obstaja več variant o številu jajc. 146 Informator IFS. 147 Informator EKC. no ime za neko zelišče imenovano pelajc se poja- vlja nedaleč od tod, v Gorjancih, in sicer v vaseh okoli Orehovca, kjer so poznali »čaj za moške iz »moškona«, »pelajca«, ki naj bi pomagal tudi pri prehladu. « (Sosič 2000, 243). A že v sosednjih Mrtvicah so nekateri ime- li istoimensko, vendar očitno ne enako rastlino, polajc, za t. i. grdo rastlino, ki naj bi povzročala glavobol. Nekateri so jo uporabljali kot repelent, za žvadi tikute148 odganjati. Na Mrtvicah ga je bilo največ na Gmajni, a se je do danes zatrl.149 Na Mrtvicah verjetno ni šlo za isto rastlino kot na Bregah, čeprav ju po ljudskem spominu dru- ži isto ime. Izginotje te rastline v brižanski vrbi- ni domačini povezujejo s savsko regulacijo in po- sledičnim padcem talne vode. Na brižanskem spodnjem polju so poznali na pustih tleh rumeno deteljico, ki so jo nabirali za zdravilni čaj,150 cvetela je med prvimi cvetlica- mi že konec aprila na ledini Pliš–Zaroman151 in na ledini Remen.152 Po vojni so jo nabirali in suši- li za farmacijo.153 Rasla je tudi na ledini Flančišče in povsod na ubožanih travnikih.154 Poznali so tudi belo deteljico, ki je imela »bel, resast cvet« za katero so pravili, da je za »en čaj«.155 Špela Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije), do- mneva, da bi lahko šlo v prvem primeru najver- jetneje za hmeljno meteljko – Medicago lupulina ali pa za poljsko deteljo – Trifolium campestre), v drugem pa najverjetneje za plazečo deteljo – Tri- folium repens (Pungaršek, Š., osebna komunika- cija 6. 5. 2016). Tavžentrože (Centaurium Hill sp. ) so na brižanskem rasle na slabi zemlji severno od Zar- benic in do reke Save.156 Prav tako na Zaroma- nih tam, kjer so bila tla pusta. Bile so priljubljeno 148 Informator KHR. Tikut v pomenu tekut in žvaud ali žvad, ki na Krškem polju pomeni domačo perjad, še zlasti kokoši. Npr. žvausko meso, v pomenu kurje meso. 149 Informator KHR. 150 Informator VER. Informator ne pomni v kakšne namene. 151 Informator IFS. 152 Informator EKC. 153 Informatorja IFS in VKC. 154 Informator VER. Ubožani travniki so slaborodni travniki. 155 Informator VER. 156 Informator EKC. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 35 zdravilo moških za želodčne težave.157 Vihrani so nabirali tavžentrožo na ledini Cesarsko in na le- dini Toplica.158 Na skopiškem so rastle po pašni- kih, kjer so ostajale za kravami, ki so jih zaradi grenkobe puščale.159 Na Drnovem so hodili po tavžentrožo (Centaurium sp. ) na Barovno,160 drugi pa na t. i. Vrbinske travnike, t. j. v Remen in Zaroman.161 Namakali so jo v žganju, uporab- ljali pa za obkladke in masiranje, sušili za čaj ali pa jo nosili prišito v rob površnika, da jih je va- rovala pred uroki. Če je bilo tavžentrože kako leto malo, so nabirali tudi rumeno cvetočo gren- čico (Blackstonia perfoliata), ki je bila zastopa- na z dvema podvrstama, obe sta uspevali na dr- novskih travnikih stare savske struge. Njuna grenčina, je pomagala pri umirjanju razdražene- ga želodca (Sonja Budna, osebna komunikacija 23. 11. 2016). Že leta 1851 je Valentin Plemel gren- čico, tedaj imenovano Chlora perfoliata (Sonja Budna, osebna komunikacija 23. 11. 2016), nabi- ral na mokrih travnikih v stari savski strugi pod Drnovim – kakor je izpostavil – le lučaj proč od rimskodobnih ruševin (Plemel 1862, 128),162 naj- verjetneje na ledini Mala barovna. Na dolenjeskopiškem, na ledini Marof je rasla arnika (Arnica montana).163 Iz šentjanževke (Hypericum perforatum) so na Bregah napravljali šentjanževo olje, ki so ga dali na sonce, da je rde- če ratalo.164 Šentjanževka je rasla na koncih njiv, kjer je bila stara savska brežina, npr. na ledini Stari tramleki. Tam, skonca je bilo vsesorte rož.165 Na Drnovem so nabirali materino dušico na drnovskih Flančiščih ob robu ledine Barovna. Pri nekaterih hišah so jo, poleg siceršnje rabe za zdravljenje prehladov, s posebno recepturo upo- rabljali tudi za umiritev driske.166 Glog so nabi- 157 Informator VER. 158 Informator CAR. 159 Informator RCD. 160 Informator BAS. 161 To pomeni na območje vasi Brege, na predel Remen in Zaroman. 162 Za ta podatek sem hvaležen Sonji Budna. 163 Informator SUT. 164 Informator VER. 165 Informator VER. 166 Informator TTR. rali v času cveta za probleme s pritiskom.167 Za domače zdravljenje so Drnovci v Vrbini nabira- li »češmigono« (češmin) in »babji zob« (šipek) ter lipove cvetove (Tilia sp. ) (Rihter 2010, 30). Pri neki hiši na Drnovem so po obnovi med voj- no požgane domačije pastirjem naročili, naj jim prineso iz Vrbine mlado lipo, da bo hiši v okras, za senco in za čaj.168 Ob poteh, na suhem je rasel rmanc (rman; (Achillea sp. ), ki so ga uporabljali za čaj in za zdravljenje razpokanih nog169 ter kot nujno sestavino piče za mlade račke.170 Na paš- niku Barovna so nabirali tudi gladeš (Ononis sp. ) in ga uporabljali za odvajanje vode iz telesa171 in za lajšanje težav z ledvičnimi kamni.172 Briža- ni so ga na Gmajnah kosili skupaj z ostalim tra- vinjem za steljo, ker ga živina ni marala (gl. Stel- ja).173 Vihrani pa so njegove korenine uporabljali za zdravljenje konj in ledvičnih kamnov, nabirali pa so ga na ledini Cesarsko.174 Na Mrtvicah so v Vrbini, ob poteh, na pu- stih tleh nabirali vratič (Tanacetum vulgare). Uporabljali so ga za zdravljenje živine, kadar jo je napihovalo. Nabirali so ga na ledini Prudi sever- no od Starih vačk.175 Vratič so na D. Skopicah su- šili in kobilam dajali med oves, za boljše odvaja- nje blata in za siceršnje zdravje.176 Iz Drnovega je znan podatek o nekdanji uporabi vratiča za me- hansko razširjanje materničnega vratu za sproži- tev prekinitve nosečnosti (Sonja Budna, osebna komunikacija, 26. 11. 2016). Na Bregah so vratič uporabljali za teleta, če so imela drisko. Iz cvetov so kuhali čaj. Nekateri ga imajo tu sedaj za okras v vrtu, nekdaj pa so bila njegova rastišča ob bre- žinah, kjer niso kosili ter ob grmovju in ob po- 167 Informator EDA. 168 Informator TTR. 169 Informator TTR. 170 Informatorja MIM in VER. 171 Informator VVK. 172 Informator PLO. 173 Informator VKC. 174 Informator PAT. 175 Informator KHR. 176 Informator RCD. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 36 teh.177 Na Vihrah so ga uporabljali proti driski za prašiče in za živino.178 Kot mažo so na Mrtvicah pripravljali gabe- zove korenine, ki so jih prepražili na maščobi.179 Na Drnovem so gabezovo mast (iz gabezovih ko- renin) uporabljali za težko celeče se rane, ozebli- ne in preležanine (Sonja Budna, osebna komuni- kacija, 26. 11. 2016). Za bolezni srca so Mrtvičani nabirali glog in trnulo ali trnuluc (črni trn), ki je rasel na (mrtviški) Barovni, Drašcah in na Prudih.180 Glog so uporabljali za zdravljenje težav poveza- nih s srcem, kuhali pa so ga v čaju. Nabirali so tudi šipek, ki so mu tam pravili divja gajtroža.181 Iz čičmigone (češmin) so po vojni delali tudi kis. Gladeš so kopali za zdravila na ledinah Stara vač- ka in Prud.182 Na Bregah je na predelu Gmajna rasel na več mestih (gl. Stelja).183 Za drisko so na Mrtvicah nabrali hrastovo lubje.184 Podobno so tudi na Vihrah zdravili drisko svinj s hrastovim lubjem.185 Sladke koreninice so na Vihrah ras- le na ledini Pod belim bregom.186 Na brižanskih pašnikih je rastel tudi bodeč kačji stric, kot pra- vijo, dveh vrst, in sicer visok, ki je cvetel rdeče ter nizki z belim cvetom, ki je kazal vreme. Rastlinje za okras V veselje in za okras so predvsem pastirice v 1930- tih letih na brižanskem, nabirale različne rože, predvsem je izpričano veselje do nabiranja orhi- dej, ki jih opisujejo takole: V Zaromanih na Pli- ši so rasle kukavice/kukuce, imenovali so jih tudi petelinčki (Ophrys sp. ). Najprej so nabirali mod- re/lila (Orchis morio), za tem pa še mačja očesa, ki so jim pravili tudi račke (Ophrys sp. ). Ko so prve kukavice odcvetele, so pričele cveteti več- 177 Informator VER. 178 Informator CAR. 179 Informator XMR, KHR. 180 Informator XMR. 181 Informator KHR. 182 Informator KHR. 183 Informator VER. 184 Informator KHR. 185 Informator CAR. 186 Informator CAR. je kukavice z roza cvetovi (Ophrys sp. ).187 Ras- lo je več vrst kukuc, različnih barv, visoke ali nizke in kakor ugotavljajo – so do danes števil- na njihova rastišča uničena z sodobnimi kmetij- skimi praksami. Okoli Remena in pri Žabljeku so v maju rasli visoki večcvetni zvončki.188 Spo- mladi so kukavice rasle po celotnem Remenu, se- daj, kot pravijo, le še v Podmališču.189 Rasle pa so na območju Remena, kot pravijo, tudi veliko- nočnicam podobne rože.190 Najverjetneje je šlo za isto vrsto, kot na ledini pri Dolgem grmu na drnovskem polju, kjer je izpričano nabiranje za- spank191 (Pulsatilla nigricans), ki so jim na Drno- vem pravili fajfe.192 Od Borovnic navzdol so travniki im. So- višče (Savišče), ki se stegajo na mrtviško in prav tam je največ podleskov.193 Neznanokje na brižanskem so nabirali tudi en- cijanček ali bobke, kot so pravili encijanu194 (Gen- tiana sp. ). Na bogatstvo in številčnost orhidej in dru- gih rastlin na ubožanih travnikih ob Savi, kot jim pravijo nekateri domačini, in na pomen tega habitata v svetovnem merilu, je že pred leti opo- zoril Dušan Klenovšek (2001, 11). Rastlinje za velikonočne in kresne šege ter druge navade Rastlinje, ki se je uporabljalo za velikonoč- ne in kresne šege so nabirali skoraj izključno v poplavni ravnici. Tam so razen redkih izjem do- bili vse potrebne sestavine. V okviru predvelikonočnega obredja so po- nekod v G. Skopicah za butaro za cvetno nedeljo v Vrbini iskali vrbove veje, bezeg in bršljan (He- dera helix).195 Tudi v vasi Brege so za butaro do- 187 Informator EKC. 188 Informator EKC. Zaenkrat nedoločljiva vrsta. 189 Informator VKC. 190 Informator EKC. 191 Informator VKC. 192 Informator MIM. 193 Informator VKC. 194 Informator EKC. 195 Informator STM. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 37 bili večino sestavin v Vrbini. V butarici je mora- lo biti 5 leskovih šib, brin (gl. Hrana za ljudi...), bezeg in dren, vrh pa je bil ovit z žingrcem (zim- zelen, Vinica sp. ). Brižani so pred cvetno nede- ljo obiskovali tam edini, stari dren v bližini Save v smeri Žadovinka.196 Žingrc so občasno nabira- li tudi izven območja naše raziskave v Venišah,197 skonca Strgarjevega (izven karte na Sl. 1),198 še zlasti ob žegnanjskih nedeljah in ob božjih po- teh, ko so z njim okrasili vozove.199 Gorenji Sko- pičani so žingarc nabirali v pustih grmovjih na ledini Flančišče.200 Ponekod na Mrtvicah so butarco sestavlja- li iz bršljana, leske, dobroletine (Viburnum lan- tana), gabra (Carpinus sp. ), žingarca, farone in oljke. Pri opisih farone gre po mnenju Špele Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije) za navadno trdolesko – Euonymus europaeus (Pun- garšek, Š., osebna komunikacija, 6. 5. 2016). Žin- garc ali zimzelen je prej rasel na več mestih v bli- žini stoječih voda. Tako so ga Mrtvičani nabirali Pod belim bregom pri Vihrah, kjer ga je bilo še posebej veliko.201 Razen oljke, so vse sestavi- ne našli v Vrbini, celo gaber. Zanj so npr. verjeli tudi, da varuje pred strelo. Zgolj za primerjavo in vtis navedimo, da Drnovci v okviru svojega spo- dnjega polja, ki je bilo tedaj že relativno suho, za butarico v njem niso našli vseh potrebnih rastlin, zato so jih iskali tudi drugod. Tako so žingrc na- birali v oddaljenem Trnovcu (izven karte na Sl. 1), kakor so Drnovci imenovali konec doline po- toka Žlapovec, tik pred njegovim nekdanjim iz- livom v Savo v Krškem.202 V G. Skopicah naj bi vsak pastir večer pred kresom (poletni solsticij) v Vrbini nalomil veje belega topola (Populus alba) in nabral šentjanže- ve rože: »Napravili so se šopi, da se je lažje nosi- 196 Informator EKC, VER, IKC. 197 Po pripovedovanju so ločili med dvema vrstama – zdravilno in nezdravilno (Informator VER). 198 Tamkaj širše znana ledina je danes znana kot Strgarjev travnik. Ledina se nahaja izven območja naše obravnave na osojni strani hriba Veniše in ni zajeta na karti sl. 1. 199 Informator VER. 200 Informator TXJ. 201 Informator KHR. 202 Predel je izven območja naše obravnave zato na sl. 1 ni kartiran. lo domov. Veje so doma vstavljali za tesane stebre v plotu ob glavni vaški cesti. Iz šentjanževih rož pa smo vrh lat naredili preplet. In tako cela vas. Po treh dneh se je ves okras vrgel na domači gnoj. «203 Isti običaj je izpričan tudi v vasi Brege, kjer so morali na predvečer kresa pastirji prinesti do- mov še pred sončnim zahodom rastlinje za kra- šenje vaških plotov. Rož smo nabrali za polne naročaje – rume- ne in bele kresne rože, ni bilo pravih kresnic, pobrali smo vse kar je takrat cvetelo. Krasi- li smo po plotih med latami, na stebre smo pa šopke dajali in okrasili smo tudi krave, ki smo jim rože napletli med rogove.204 Na plotove so napletali kresnice; nekateri so jih dajali le na stebre, drugi so iz njih napravljali preplete. Nekateri so ločili med »belo« in »ru- meno kresnico«, obe pa so nabirali na ledini Re- men in Gmajna.205 Nekateri pravijo, da je šlo v teh primerih za rože vrste lakota206 (Galium sp. ). Tudi na Drnovem so ob kresu krasili plotove z rastlinjem,207 vendar se potankosti o poteku niso ohranile. Vemo pa, da so drnovski koledniki sv. Jurija nalomili vrbove vejice za Savo, ki so jo po tem polagali na okna hiš.208 Količino paše so na Drnovem napovedovali po neki, v času po kresu belo cvetoči in asparagu- su podobni roži, na peščenih tleh pašnika Barov- na.209 Na brižanskih pašnikih so po bodeči neži (Carlina acaulis) napovedovali vreme. Kurjenje ognja – kresovanje v času kre- sa (poletni solsticij) je bilo tesno povezano s poplavno ravnico polja. Na Drnovem se je izva- jalo na ledini Barovna,210 na Bregah v savski bre- žini pod vaško kapelico pri ledini Traminčki,211 203 Informator STM. 204 Informator EKC. 205 Informator IFS. 206 Informator EKC. 207 Informator VVK. 208 Informator EDA. 209 Informator TTR. 210 Informator SVD, SJR, idr. 211 Informator RVA, RVL. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 38 na Mrtvicah na ledini Barovna.212 Mesto kresa na Gorenjih Skopicah pa poleg ljudskega spomi- na izdaja kar toponim sam – Kresi, severno za t. i. Luznarjevo kapelico.213 Druge uporabne rastline Brižani so poznali na močvirnih in vlažnih ob- močjih tudi rastlino, ki so jo imenovali sič,214 sičk215 ali sičjak216, rasel je pri ledini Globajnk s stalno vodo217 in pod Vrti, na ledini Pod vrbami pri Gmajni in v Ločici,218 kjer je zastajala voda.219 Kot zanimivost omenimo, da je na območju bri- žanskega spodnjega polja znana tudi ledina – Sičjaki. Ime je izpričano za njive že na franci- scejskem katastru leta 1824, kot Sitschenyaki.220 Sičk, je bil zlasti cenjen med otroki – pastirji, za- radi dobrih lastnosti za vezavo in za pletenje. Ra- sel je na močvirnih predelih. Na paši so ga upo- rabljali za izdelavo igrač, pa tudi sicer. Pletli so iz njega izdelke za igro, kot so košarice, rezira- parate in klobuke ter številne druge izdelke.221 Na Brižanskem – ugotavljajo domačini – danes ni več sička. Na podlagi vzorčnih stebel sička, ki jih je iz drugega rastišča priskrbela Elka Grilc iz Sevnice, je Špela Pungaršek (Prirodoslovni mu- zej Slovenije), ugotovila, da gre najverjetneje za sivozeleni loček (Juncus inflexus) (Pungaršek, Š., osebna komunikacija, 10. 5. 2016 in 1. 7. 2016). V poplavni ravnici reke Sotle so sivozeleni lo- ček imenovali šar (Kolbezen in Žagar 1978, 177). V zvezi z otroško igro in pletenjem igral se tam omenja tudi sitje, kot visokorasla trava ob Sotli (Počkar 1998, 105). Na Bregah so poznali na mokrih tleh tudi ra- stlino im. flošč, »visoko, ostro in grobo, sivo tra- 212 Informator KHR. 213 Informator STM. 214 Informator EKC. 215 Informatorja EKC in VER. 216 Informator VKC. 217 Informator VKC. 218 Informator IFS. 219 Informator VER. 220 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list VI) (gl. Literatura). 221 Informator EKC. vo, z večkrat preščipnjenim/zavitim steblom«.222 To so prinesli domov, jo poravnali v šop, ki so ga v dlani ovili v krog premera okoli 20 cm ter ga stis- nili skupaj. Takšna priprava je nadomeščala krta- če za ribanje tal. Bila je zelo trpežna, vendar zara- di grobosti za roke zelo neprijetna.223 O domači izdelavi krtač poroča Elka Grilc: »sirkove« krtače za ribanje tal. Iz nekih trav je poiskal korenine, ki so bile bolj tanke, dalj- še in rahlo kodraste. Te korenine je opral, lepo zložil in namakal v vodi, da se niso po- sušile. Iz teh korenin je naredil krtače, po- dobne tistim, ki so jih prodajali in smo z nji- mi ribali tla v hiši. Šlo naj bi za korenine neke trave, ki je rasla na starih travnikih: Stari N. N. je, če je izvedel, da so kje v Vrbini preorali kakšen zelo star travnik, odšel iskat trde bele koreninice iz katerih je pozimi iz- deloval krtače. Kadar je Sava spodjedla kak- šen travnik, je koreninice iskal tudi tam. To ni bil sirek in je bilo za po tleh ribati.224 (Elka Grilc) Poznali pa so tudi »temnosivo, tanko in ostro travo«, ki je na brižanskem v 30-ih letih 20. stoletja rasla le še na manjšem, mokrem odse- ku remenske struge na predelu Delečki. Ta »tra- va« zaradi redkosti njenih rastišč ni bila več del splošno razširjene uporabe, ljudje pa so do danes pozabili njeno pravo ime. Zanjo pomnijo, da so jo generacijo starejši prebivalci z Breg še uporab- ljali za polnjenje štrozakov (ležišč) in komatov. Krave je namreč niso marale. Cenjena lastnost je bila ta, da se po sušenju ni sprijemala in je bila enakomerne sive barve.225 Domala ista uporaba je zabeležena v bližnji Kostanjevici na Krki za neko močvirsko rastlino, ki so jo tam imenovali plaščenka. Šlo je za manj kot meter visoko »tra- vo«, ki so jo želi v gozdu in sušili, z njo pa polni- li komate. Ker je bila čista in brez zeli so jo upo- 222 Informator VER, IFS 223 Informator VER, IFS 224 InformatorjaVER, IFS. 225 Informator VER. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 39 rabljali tudi za polnjenje žimnic (Zakšek 2012, 30) in za izdelavo pastirskih plaščev, kakršne so nosili v tamkajšnji okolici (Makarovič 1960, 202; Mlakar 2015, 65). Po mnenju Sonje Budna, gre za migalični šaš (Carex brizoides L. ), ki so ga v Zakrakovju (izven karte na Sl. 1) imenovali plaš- čenka ali tudi pleščinka, zanj pa so vedeli tudi na Drnovem (Budna, S., osebna komunikacija 6. 10. 2016). Franc Lovrenčak, v opisu prsti in rastja poplavenga sveta ob reki Krki ugotavlja, da tam- kajšnje higrofilne rastlinske vrste, zlasti tiste iz rodu ločkov (Juncus. Sp. ), nimajo hranilnih last- nosti, travniki kjer rastejo pa naj bi imeli nezna- ten gospodarski pomen (Lovrenčak 1980, 140). Zgoraj našteta pričevanja s Krškega polja, npr. da krave teh močvirnih trav niso marale ter opisi njihovih lastnosti, da se po sušenju niso sprijemale in so ohranjale barvo, sama po sebi go- vorijo o njihovi povsem drugačni, nekrmni upo- rabi. Pomen teh trav, torej vsaj za starejša obdob- ja, ne moremo videti skozi gospodarsko vlogo travnika kot takega. Zgoraj izpričani načini upo- rabe omenjenih trav, še v 1. polovici 20. stoletja, govorijo o drugačnih vrednostih tovrstnih trav- nikov, ki jih ni moč razumeti v današnji luči in- tenzivne izrabe. Nabiranje in uporaba drobnih živali Na paši v Vrbini so pastirji iskali čričkove rokav- čke226 ali srajčke227, kakor so pravili pajčevinas- tim oblogam v rovčkih, ki so jih uporabljali za zdravljenje ran. Kot pripoveduje Elka Grilc, so rokavčke ali srajčke zbirali in jih imeli vedno tudi doma na zalogi za zdravljenje ran vseh vrst. Ča- kali so pred luknjo, dokler živalica ni prišla ven, nato pa so jo hitro odstranili, da ni mogla nazaj v luknjo. Živalica je bila hitra, obnašala pa se je zelo previdno. Segli so s prstom v luknjo in ven potegnili rokavček. Ti so bili dolgi približno 10 cm in spodaj okroglo zaprti, kot naprstniki. Zu- nanja stran je bila blatna in prašna, znotraj pa gladka »kot pajčevina«. Notranjo stran so daja- li na rane za zaščito in za obsušitev ter za boljše 226 Informator EKC. 227 Informator VER. celjenje. «228 »Pajčevino v zemlji« so za celjenje ran kopali tudi na Drnovem in tamkajšnjih paš- nikih.229 Po mnenju Tomija Trilarja (Prirodoslovni muzej Slovenije) ni šlo niti za črička (ta ne kop- lje lukenj) in niti za poljskega murna (ta koplje luknje, vendar nima predilnih žlez), s katerim bi utegnili zamenjati črička, temveč verjetno za paj- ka tapetarja ali vrečkarja iz rodu Atypus. Ta živi v kolonijah na travnikih in si izkoplje rov v zemljo, ki ga okrog in okrog obloži z mrežo im. »svilena vrečka«. O tem verjetno govori tudi potankost v zgornji navedbi, da so pred luknjo »čakali« in ne »bezali« kakor pri murnih. Namreč v koli- kor bi vanjo drezali, bi se pajek vanjo le še bolj odmaknil (Trilar, T., osebna komunikacija, 20. –21. 4. 2016). O zdravilnih učinkih pajčevine je mnogo poročil. Krškopoljski identična uporaba »svi- lenih vrečk« pajkov vrste Atypus, za zdravljenje ran je izpričana v Južnih Karpatih (Wright in Goodacre 2012, in tam navedena literatura). V Sloveniji je uporaba pajčevine etnološko izpriča- na predvsem za namene zdravljenja ran na koži; ureznin, oteklin in ustavljanja krvavitev (Sosič 2000, 224, 228, 231–232, 236 in 239). Ponekod na Dolenjskem za zdravljenje ran in zaustavljanje krvavenja navajajo pajčevino, ki so jo imenovali »marijini štumfki« (Sosić 2000, 217 in 244), na območju Kobarida pa »Matere Božje nogavice« (Sosić 2000, 233) ali v okolici Cerknega – »boh- kove hlačce« (Sosić 2000, 240). V enem prime- ru z Dolenjske je razvidno, da je pajčevina izvira- la tudi z neke rože (Sosić 2000, 217). Vihrani so izvajali s pomočjo pijavk, ki so jih nabirali na ledini Spina/Struga tudi zdravlje- nje: To so govorili stari ljudje. So šli in vzeli pija- vko in če je imel vnetje zoba ali če se je vnela korenina, so si dali gor pijavko, da se je prise- sala in bolno kri potegnila ven. To so počeli tukaj in še ne tako dolgo nazaj, so govorili. In enako tudi, če si imel kakšen tvor.230 228 Informator EKC 229 Informator BAS. 230 Informator PAT. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 40 Tudi na Bregah je bilo razširjeno zdravljenje s pi- javkami. Izvajali so ga pri ljudeh s slabo prekrvav- ljenimi in nasploh slabotnimi nogami. Staremu atetu, ki ga noge niso več držale, so domov prinesli pijavke. Podevali so mu jih na noge in ko so se napile, so same odpadle. Vedno pa je pravil, da pijavk ni čutil.231 Na Skopiškem: Med Prudi in Marlenčki so bile ščuke, kra- pi in pijavke, ki so se v resi kobilam pogosto pripile na kožo. Pa smo jih dol vlekli, a so sta- ri možje vedno pravili, da naj jih pustimo gor, da se ne bi kri vžgala, ker so sicer vsako zimo puščali kobilam po pol litra krvi ravno v te namene.232 Stari ate, ki je bil rojen leta 1887 je pripovedoval, da so se na gorenjeskopiškem na predelu mrtvi- ce Zlatič, zdravili s pijavkami na mestu samem. Pijavk je moralo biti na obolelih mestih ravno pravšnje število, kot so govorili stari možje.233 Nabiranje in raba zdravilnih rastlin ter pija- vk na Krškem polju ima dobre primerjave v pre- gledu gradiva o ljudski medicini, ki so ga zbrale terenske ekipe SEM med 1948–1984 v Sloveni- ji (Sosič 2000). V obravnavanemu primerljivem okolju, kakršno je pokrajina ob Muri, najdemo našim zelo podobna poročila o ljudski medicini s pijavkami in rastlinami (Zadravec 1985, 130–131), naprimer pri zobobolu, krčnih žilah in ranah na nogah (Zadravec 2000, 59). Na Bregah so ob stoječi vodi pri Pod vrbah in na vzhodnem delu Gmajn, na rastlinah, ki so jih imenovali »rdeči mlečki« nabirali velike pi- sane gosenice raznolikih barv z »rožičkom« 234. Pripovedovalci pravijo, da je rumeno-rdeče cvet- je delovalo dekorativno in kot se je zdelo, je vsak cvet imel svojo gosenico, ki so jim pravili tudi ko- njički. Vsaka gosenica je bila drugačna, vsaka lep- ša. Opazovali so jih leže235 ali pa jih nosili domov, 231 Informator VER. 232 Informator RCD. 233 Informator TXJ. 234 Informator VER. 235 Informator EKC. kjer so jih starejši družinski člani uporabljali za napovedovanje letine (česa bo več) in poteka zo- renja žita, za kar sta govorili njihova barva in ok- ras oz. pisanost. V zgodnjem poletju, v času pred žetvijo ječmena in pšenice, so bili pozorni na go- senice, na katerih je prevladovala rumena barva. Ker pa so za pšenico in ječmenom, včasih še tudi za ovsom, v poznem poletju sejali ajdo, so tedaj iskali takšne gosenice (iste vrste), ki so omogo- čale napoved količine ajdove moke. Zato so se- daj posvečali pozornost tistim, ki so imele več rjavkaste ali črne barve v podlagi. Črna barva aj- dovih luščin je namreč pomenila več moke, rja- va pa manj namlete moke.236 Tudi na Drnovem so na paši iskali gosenice s pikami in jih nosili kazati domov. Največ jih je bilo na pašniku Ba- rovna. Posamičen vzorec je simboliziral določe- no žito.237 Po mnenju Tomija Trilarja (Prirodoslovni muzej Slovenije) je verjetno šlo za gosenice nava- dnega mlečkarja (Hyles euphorbiae), ki se prehra- njujejo na mlečkih (Euphorbia sp. ) (Trilar, T., osebna komunikacija, 20.–21. 4. 2016). Že pred drugo svetovno vojno so v Brežicah odkupovali polže, ki so jih v brižanski Vrbini v te namene tudi nabirali.238 Polži so se za prodajo tod nabirali še v 80-ih letih 20. stoletja. Sicer pa so jih pred tem pekli tudi na paši. Lov V poplavni ravnici je bila številčna tudi divjad, ki je bila sestavni del občasnega jedilnika. Viso- ke divjadi pred drugo svetovno vojno tod še ni bilo ali pa je bila zgolj prehodna. Polje je še da- leč v drugo polovico 20. stoletja slovelo predvsem po zajcih in poljskih kurah; fazanih, jerebicah in prepelicah, pri čemer slednji vrsti od 1960-tih nista več lovni. Že Valvasor omenja na Krškem polju prisotnost velikega števila jerebic v poveza- vi s kulturno pokrajino in tudi njihov lov (Vla- vasor 2010, 246 in 248). Lov je bil pred povojno ustanovitvijo lovskih družin Krško in Cerklje ob Krki, predmet različnih zakupnikov (prim. 236 Informator VER, EKC in IFS. 237 Informator BAS. 238 Informator EKC. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 41 Šribar 2018, 123–125). V 1930-tih so npr. na dr- novsko spodnje polje zahajali zagrebški lovci, ki so bili v zimskem času nastanjeni na Drnovem.239 V okviru obravnavanega območja, njegovih na- ravnih danosti in v zvezi z Vrbino ter gospodarje- njem z divjo perjadjo, omenimo domačina Fran- ca Škofljanca z Breg, ki je kot vsestransko dejaven v povojnih letih znatno pripomogel pri vzreji in povečanju staleža jerebic. Nadaljeval je tudi ki- nološko tradicijo dr. Vilka Pfeiferja iz predvojne- ga časa, ko je na Bregah leta 1962 ustanovil psar- no nemških kratkodlakih ptičarjev z zvenečim domačim imenom »Vrbinska«, ki je aktivna še danes (B. T. 2014, 464). Povrnimo se obravnavanem času prve polo- vice 20. stoletja. T. i. krivolov je bil prisoten pred- vsem v sebenjkovskih pa tudi v nekaterih kmeč- kih družinah. Tema je zanimiva in bi zahtevala širšo razpravo, zato se tukaj omejimo le na kratek pregled lovskih dejavnosti brez naprednih lov- nih pripomočkov, ki so bile v domeni pastirjev v Vrbini. Izjema so le opisi lova s kamni, ki ga opi- sujemo v odstavku o Prodnikih (gl. Prodniki). Pastirji predvojnih in tudi povojnih gene- racij, so spremljali premike različnih divjih ži- vali, zato so lahko pravočasno dostopali do jajc zlasti poljskih kur, od mladičev pa so cenili zlas- ti golobje, grličje, sračje in vranje, seveda v času njihove največje tolstosti, to je tik pred vzletom. Drobovje so otrebili na kraju samem, meso pa sprali v reki ali v mlaki240 ter ga spekli na ognjiš- ču, ki je bilo večinoma stalno, v bližini kakšne- ga večjega drevesa, npr. vrbe. Z gnezd, večino- ma poljskih kur, nabrana jajca so dolenjeskopiški pastirji pekli na ognjišču, ki so ga oblikovali iz blata. V prvem desetletju po vojni so v te name- ne, pa tudi za peko rib, na območju dolenjesko- piške Spince že uporabljali pleh, navadno prido- bljen iz tamkajšnjih letalskih razbitin.241 K temu spomnimo še na peko polžev, ki smo jih omeni- li že v poglavju o nabiralništvu (gl. Nabiralni- štvo). Prehrana z ježi je tod izpričana v času krize 239 Nformator DLJ. 240 Informator TXJ. 241 Infortamtor ZHK. prvih povojnih let,242 v poplavni ravnici, na ledi- ni Pod vrbam pa je izpričana v 1930-tih letih v prehodnih romskih taborih.243 Velika biodiverziteta nekdanjega okolja se je odražala v bogastvu živali neposredno ob reki Savi in v ravnici ob njej. Sočasen vpogled daje- jo nekatera poročila, ki pričajo o obilju lovno za- nimivih živalskih vrst. Z območja levega brege Save so znani zanimivi opisi lovnih vrst živa- li Ferdinanda Ripšla iz 1880-tih let (2007, 155– 158). V Savi je bila v 1930-tih letih do Sevnice npr. še kečiga (KLDB 1937, 239 in 288). Stanje žive- ga sveta v kasnejšem, poregaulacijskem obdobju in problematiko njegovega dolgoročnega obsto- ja, prikazujejo številne raziskave (npr. Klenovšek 1999; 2001; 2009; Vogrin, M. in Hudoklin 1993; Hudoklin 1993; 2008). Lesne surovine Na vihranskem,244 brižanskem245 in skopiškem za obravnavano obdobje kot pomembne omenja- jo različne vrste vrb (Salix sp. ) ter topolov (Po- pulus sp. ), med njimi jagend (Populus nigra, jag- ned) in topolovko, kakor ljudsko imenujejo beli topol (Populus alba), kjer izpostavljajo njegovo svetleče listje in mehak les. Omenja se tudi hrast dob (Quercus robur), vendar je bil tedaj že redko drevo. Jesenovim drevesom na Vihrah pravijo je- senovc (Fraxinus sp. ), manjši gozdič tam še da- nes uspeva na območju Petrove škarpe severno od ledine Zgorelo, na Bregah pa ob robu Gmaj- ne in med Delečki. Od drugih listavcev omenja- jo še črno (Alnus glutinosa) in belo jelšo,246 lipo (Tilia sp. ), murvo (Morus alba in Morus nigra), gacjo ali hacanko (Robinia pseudoacacia) in brest (Ulmus sp. ).247 Jelše so bile na skopiškem nekdaj zelo razširjene in kjer jih najdemo še danes. Na Brižanskem so jelše rasle na ledini Velike vode in na ledini Delečki, kjer je običajno zastajala voda 242 Informator STM. 243 Informator IKC, VER. 244 Informator CAR. 245 Informator IFS. 246 Ljudsko poimenovanje, morda za sivo jelšo (Alnus incana)? 247 Informator CAR, PAT, SJR, VER, RVL, idr. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 42 t. i. leskovškega potoka Pašenka.248 Jeseni je nje- gova voda po starih savskih strugah, preko le- dine Ločica in Delečki, pritekala vse do zaledja vasi Brege (Rihter 2015, 56 in 262–263). Drnovci so do jelševine prihajali na ledini Zlatičje šele po tem, ko so tam prišli do novih zemljišč v prvi po- lovici 20. stoletja.249 Grmovnice Grmovne vrste so bile zelo razširjene na jarkih in nasipih, ki so omejevali pašnike ter v mejni- cah, predvsem pa na pašnikih. Ob poteh v zaled- ju Breg in Mrtvic so mejnice varovale pred ube- gom živine na travnike in na njive. V brižanskih mejnicah spodnjega polja posebej omenjajo vrbo, trnulj (Prunus spinosa), glog (Crataegus sp., tod ljudsko hrušca in redkeje medvedove hruške) ter lesko (Corylus avellana). Na starih prodiščih – pašnikih (ledini Go- renji prudi in Dolenji prudi) so na skopiškem in brižanskem (Mali in Veliki prudi) kopali za prodajo korenine češmina (Berberis vulgaris) za barvanje tkanin.250 Na skopiškem, vihranskem in brižanskem se omenja nabiranje brinovih ja- god in vej (gl. Nabiralništvo). Na Drnovem so ve- jevje črnega trna za potrebe ograjevanja vrtov in krpanja dotrajanih plotov sekali v mejnicah na spodnjem polju. V zvezi s tem je zanimivo priče- vanje o vaški podobi v času druge polovice 20-ih let in v tridesetih letih preteklega stoletja: Planke, malo zagrajeno ali pa iz protja sple- ten plot in zopet malo zagrajeno/.../ s tem je bilo veliko dela, naš ate – vem, ker smo mo- rali gredo za hišo ograditi – so šli in naseka- li tarnula – tarnulavo tarje,251 po tem pa smo s tem pletle ograjo. / … /, si se takoj nadrl na trnje (Rihter 2015,169–170). 248 Informator EKC. 249 Informator BAS. 250 Informator VER, IKC, EKC, IFS, STM, idr. Na tem mestu opozarjamo na napako v avtorjevem članku iz leta 2010 (Rihter) na str. 30, kjer bi moralo namesto »kopali korenine jasmina« (Rihtzer 2010, 30), pisati »kopali korenine češmina« ! 251 Narečno poimenovanje za črni trn (Prunus Spinosa). Tarnulavo tarje, v pomenu trnje črnega trna. Tod razširjeno poimenovanje zanj je tudi darnul, čeravno ne gre za drnulje drena. Jagned V tridesetih letih preteklega stoletja je bil v gorenjeskopiški Vrbini jagned (Populus ni- gra, op. J. R. ) najpogostejše drevo. Največ se je tedaj prodajal kot hlodovina, za deske ga niso imeli radi, ker se zvijajo. / … / Naši pred- niki so si iz jageda dolbli/skobli korita, sedaj se to več ne uporablja. « (Vodopivec 2008, p. 69–70252). O njegovi nekdanji razširjenosti na vihranskem priča tudi toponim Pod jagnedom, ki je izpričan že leta 1824253 in je živ še danes v obliki Mali in Veliki podjagend. »Iz jagnedovega lesa so na sko- piških domovih dolbli korita različnih dimenzij za različne potrebe. « (Vodopivec 2008, p. 69– 70254). To je lahek in močan les, a le če je bil na suhem. Zaradi prepletenosti z žilami ga ni bilo moč kalati, temveč je bil izvrsten za dolbenje.255 Na Vihrah so dolbli manjša, polkrožna korita za prestrezanje črev ob kolinah, ki so jih imenova- nih nejčke oz. bance.256 Na D. Skopicah so jag- ned uporabljali za izdelavo manjših sani, iz nje- gove skorje pa so otroci rezljali igračke (Rihter 2010, 30). Uporaben je bil tudi kot gradbeni les. V vasi Vihre še danes najdemo nekatere skednje, ki so obiti s krivimi jagnedovimi deskami (Rih- ter 2010, 30). Na Bregah so iz jagneda izdelovali gajbice za hranjenje poljščin in za izdelavo zgor- njih delov voza; konic in skončnikov257, pred- vsem pa so tod izdelovali predmete, ki so služi- li delu z žitom in moko. Takšna sta npr. vijavnica in skledasto polkrožno korito za mesenje kruha – banca. Prav takšne, odslužene bance, so otro- ci tod uporabljali za spuščanje po snegu.258 To je omogočala njihova nič manj skrbno kot notra- njost, lepo zaobljena zunanjost (nehorizontalno 252 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 253 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list VI) (gl. Literatura). 254 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 255 Informator PAT. 256 Informator PAT. 257 Informator SOV. 258 Informator IFS. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 43 dno). V času po 2. svetovni so v vihransko Vrbi- no prihajali potujoči rezbarji iz Slavonije (ali Sr- bije in Madžarske),259 ki so od domačinov kupili jagnedova drevesa, jih posekali in na mestu sa- mem mesec in več dolgo izdelovali različne okra- sne motive (npr. živalski motivi),260 ter druge iz- delke, npr. korita in bance.261 V luči današnje podobe nekdanje poplavne ravnice dodajamo, da so bila najjugozahodneje v poplavni ravnici dokumentirana tri jagnedo- va drevesa na holocenskih terasah pri vasi Brege, na meji ledin Traminčki in Flančišče (SL. 2). Ta so imela po izročilu veliko prostorsko in simbol- no vlogo, saj naj bi bila simbolično potaknjena na mejo med pašnikom in vaško zemljo (Rihter 2015, 239, Op. 343). Izročilo pravi, da je praded Jurečič iz Breg pri določanju meje med pašniki in njivami šel k takratnemu jagnedovem drevo- redu ob cesti, nalomil veje, jih prinesel k meji in jo označil tako, da je vejice potaknil v linijo. Tri zaporedne vejice naj bi vzklile in zrasle v velika drevesa, ki so jih ohranili kot mejnike. Izročilo še pravi, da so to pomembno dejanje razmejitve polja od pašnikov, ob veliki udeležbi vpletenih, obilno »zalili« z vinom.262 Ob komasaciji ze- mljišč je prišlo leta 2013 do menjave lastništva in posledičnem nepričakovanem poseku le-teh, na- kar se je prebudil tudi ljudski spomin o njihovi nekdanji vlogi, ki smo ga zapisali zgoraj. Danes sta za Bregami na območjo Barnopak in nekda- nje Gmajne še dva manjša jagneda, nekaj več pa jih je bilo še na skopiškem v smeri vihranske le- dine Prudi.263 Današnje stanje. Osrednji del obravnavane- ga področja je med leti 2009 – 2014 zajela koma- sacija, ki je povsem spremenila kulturno pokra- jino spodnjega polja. Zabrisana je parcelacija in ustroj poti, ki je izviral še iz fevdalne dobe. Na območju spodnjega polja med Vihrami in Brega- 259 Informatorji niso bili enotni v navajanju narodnosti. Nekateri omenjajo potujoče Rome. Vilko Novak je v etnografski študiji na območju Prekmurja ugotovil, da so korita in posode iz jagnedovine tam dolbli Romi (Novak 1947, 120). 260 Informator IFS. 261 Informatorja CAR in PAT. 262 Informator RVF. 263 Informator PAT. mi v obsegu komasacije so (ne)posredno izginile številne mejnice na vihranskem (ob poti na rela- ciji Brodišče–Zgorelo), na brižanskem (Hanča- ve lastine, Stara gmajna, Zavrbenice, Naša vrbi- na) ter večina starih markantnih osamelcev, npr: edini hrast na ledini Pod vrbe, edini hrast na le- dini Naša vrbina, osamelci različnih vrst vzdolž Velikega savišča, že omenjeni trije mejni jagne- di na meji ledini Traminčki/Flančišče (gl. Jag- ned) (Rihter 2015, 11–14), tod najstarejši osameli glogovi drevesi (!) nad Podmališčem. idr. Ome- njenemu neprimerljivo in večje uničenje naravne in kulturne pokrajine pa je pomenila izgradnja akumulacijskega bazena za HE Brežice, ki – po savski regulaciji – pomeni doslej najradikalnej- ši poseg v dosedanji obrečni prostor (prim. Hu- doklin 1993; 2008, i–iii; Brečko 2008). Hrast Pričevanja o gospodarski izrabi vrbinskih hrastov so redka. Vemo, da jih vrbinski pastir- ji niso marali za kritje v slabem vremenu, zaradi strel.264 Razpolagamo pa s podatki o svinjski paši pod hrastovimi drevesi in uporabi za zdravlje- nje (gl. Zdravilne …). Zanimivo je pričevanje o hrastu, kot pomembnem mejniku na spodnjem polju brižanske vrbine, nekje na območje ledine Borovnice in Stare vačke, kjer je potekala vzho- dna poljska meja med vasjo Brege in Mrtvice. Brižani smo pasli do Struge,265 kjer je v stru- gi tekel majhen potoček, nekje ob meji z mrtviškim. Tem potočku smo rekli Struga. Tam, na meji je rasel osamelec, edini hrast od Zavrbenic naprej, za katerega nihče ni vedel koliko sto let star je bil. Zraven hrasta je bila struga, ki je danes ni več in do tam smo smeli pasti. Stal je na meji med našim in mrtviškim. Tako je pripovedovala stara ma- ma,266 ki me je enkrat peljala do tega drevesa in mi je pokazala mejo.267 264 Informator FSI. 265 Natančneje nelociran toponim. Zelo verjetno gre za mikrotoponim znotraj ledin Malo in Veliko savišče ali v njuni neposredni bližini. 266 Informator EKC. Stara mama je umrla leta 1940 v starosti 83 let. 267 Informator EKC. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 44 Stari Mrtvičani so namreč kričali, če je živina ušla preko meje.268 Ta potoček, bržkone zarisuje že t. i. avstrijska vojaška specialka iz leta 1882 in v nadaljnih letih vse do leta 1943.269 Po tej karti je gotovo, da je izviral in tekel po strugi na ledi- ni Veliko savišče, ki jo predstavlja star meander- ski lok oklepajoč ledini Borovnice, Stare vačke in druge. Verjetno je šlo za podobne okoliščine, kot pri potočku, ki je izviral na ledini Studenec na gorenjeskopiškem (gl. Ribolov). Jelša Uršula Vodopivec je zapisala: Jaged je v Vrbini najpogostejše drevo, bolj na mokrem svetu pa jelše (Alnus sp., op. J. R. ). V prejšnjem stoletju je raslo še veliko število vrb. Sedaj so se posušile. (Vodopivec 2008, p. 69–70270). Kot že omenjeno, so jelše obraščale remensko strugo na brižanskem spodnjem polju, na prede- lu Delečki.271 Na G. Skopicah so jelšev les upo- rabljali za tla v živinskem hlevu, ki so ga cenili za- radi trajnosti v mokrem okolju (Vodopivec 2008, p. 71–72272). Na Bregah je hlev Vinka Škofljan- ca, zgrajen leta 1900, ki ima še vedno deloma ori- ginalen jelšev tlak iz 20 cm dolgih in v premeru 12 cm širokih prečnih rezin jelševih debel. Stari rejci naj bi izdelovali izključno tovrstne pode, saj so na podlagi izkušenj menili, da takšna tla živi- ni in konjem zagotavljajo varno vstajanje, pred- vsem pa z svojimi robovi in medprostori onemo- gočajo drsenje nog. Podoben učinek razgibanosti in opore v tlaku hlevskih tal so dosegali s tlako- vanjem z velikimi prodniki in lomljenci. Ostan- ke takšnih izvedb tal smo pred leti še lahko videli na nekaterih domačijah, npr. pri stari p. d. Rahli- čevi domačiji na Bregah (gl. Prodniki). Na skopiškem so v poletnih mesecih ku- rili jelšev les, ker ta ni imel posebne kalorič- 268 Informator IFS. 269 Gl. Literatura. 270 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 271 Informator EKC. 272 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 27). ne vrednosti (Vodopivec 2008, p. 71–72). Jelše- vina za poletno kurjavo je znana tudi iz drugih poplavnih ravnic (prim. Novak 1947, 117). Na brižanskem se je jelševina z Velikih vod proda- jala mizarjem, ki so jo cenili npr. za izdelavo ob- ročkov za karnise. Na Bregah je izpričana njena uporaba tudi za platišča vozov.273 Jesen Jesenov (Fraxinus sp. ) les so na Vihrah cenili za izdelavo delov vozov, na Skopicah so ga uporab- ljali za izdelavo smuči s postopkom kuhanja in uvijanja (Rihter 2010, 30), podobno na Bregah in Vihrah.274 Na splošno pa je bil tod priljubljen za izdelavo raznih ročajev.275 Na Bregah so jese- novino sekali v Zlatičju, jo skobli in s pomočjo toplote in šablon ukrivljali za smuči. Sicer pa je bila tod jesenovina nepogrešljiva za špice voza in za kosišča.276 Vrbe Med drevesnimi vrstami po omembah izstopa obilje različnih vrst vrb (Salix sp. ), ki je postalo ob savski regulaciji še izdatnejše. Osnovni narav- ni gradniki za utrjevanje savskih brežin so bile namreč vrbe oz. t. i. vrbove fašine.277 Vrbe so na savskih obrežjih sicer rasle samoniklo, na regu- liranem kanalu pa sprva kot posledica utrjeval- nih del, gojene pa naj bi bile bile tudi v nasadih (D. Skopice) (Rihter 2007, 35; 2010, 30, 35–36; op. 23 in 43; 2015, 69). Nasade in porasle brežine so »savski mirkači« kakor so na Bregah pravili čuvajem savskih obrežij, čuvali pred nenadzoro- vanim sekanjem. To bi namreč ogrožalo trdnost brežin. Na ta način so varovali tudi naravne za- loge za izdelavo novih fašin za utrjevanje spodžr- tih brežin.278 Neupravičeno rezanje vrbovih šib v Vrbinah pod Zotterjevo pristavo (severno od Žadovinka), navaja Majda Smole po graščinskih 273 Informator IFS. 274 Informator IFS, RVL, PAT. 275 Informator CAR. 276 Informator RVF, IFS. 277 SSKJ: fašina -e ž (i) grad. butara protja za dreniranje ali utrjevanje rečnih bregov. 278 Informator IFS. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 45 arhivih Šrajbarskega turna (Smole 1980, 91). Šlo je za organizirano službo varovanja in popravlja- nja spodžrtih brežin, za katere nosilca se je v ljud- skim spominu ohranilo poimenovanje savski in- ženir ali inšpektor. Na Bregah se v tej vlogi v 19. stoletju omenja Škofljanec. Kot izvajalec del ozi- roma savski delavec pa Završnik.279 V Dolenjih Skopicah je o tej dejavnosti ohranjen spomin, da so ljudje iz vasi hodili na delo v brežiški grad, kjer so pletli fašine280 za utrjevanje brežin. Na ob- močju Čateža pa naj bi delavci vodne skupnosti tovrstne fašine izdelovali še v 1960-tih in 1970- tih,281 kjer je od leta 1938 dalje kot rečni načel- nik deloval Franc Avšič (Teppey 1977, 29). Ugo- tavljamo, da bi bilo pred desetletji možno v tu obravnavanih vaseh še pridobiti prvoosebna pri- čevanja o načinu in poteku tovrstnih del pred- vsem na skopiškem območju, kot jih omenja Ur- šula Vodopivec (2008). Ljudem so tako negovani, mladi obrežni nasadi vrb izjemno ugajali za pletarstvo v okvi- ru domačih potreb. Zaradi periodičnih človeko- vih utrjevalnih posegov ob reki, so se stari nasa- di pomlajevali, hkrati pa nastajali novi. Tako je bilo primernega materiala – maldic – vedno do- volj. Tudi v času pred rečno regulacijo, si lahko verjetno predstavljamo podobno izobilje samo- niklega vrbja, ki je ob spremembah rečnih strug, kot pionirsko, poraščalo vedno nova prodišča in brežine. Že pred 2. svet. vojno so na Skopiškem vrbove šibike nabirali za prodajo, kupci pa so bili razni korbarji, ki so pletli korbe za blagoslov ve- likonočnih jedi; manjše korbe z locnjem, cekar- je za raznovrstno rabo in tudi stole (Vodopivec 2008, p. 69–70282). K tej omembi pritegnimo še poročilo iz tedanjega Brežiškega okraja, objavlje- no v Slovenskem gospodarju, ki pravi, da so leta 1901 zaradi velikega zaledja »vrbin« z vrbami, ki jih je bilo v nekaterih občinah od 40–60 oralov 279 Informator VER, EFF, STM. 280 Informator TXJ. 281 Informator TXJ. 282 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). in so jih do tlej kupovali italijanski kupci, celo razmišljali o ustanoviti pletarske šole.283 Še zlasti je bila tod priljubljena vrsta im. zla- tikona ali zlatika (Salix sp. ). Njene enoletnice so cenili za izdelavo špal in za pletenje košar. Ras- la je na savskih obrežjih, največ pa so je nabirali na ledini Zlatičje, ki naj bi po ljudskoetimološki razlagi dobila ime prav po zlatiki oz. zlatikoni. Zlatikono Brižani opisujejo kot vrsto vrbe, ki je pod lubjem rumene barve in so jo cenili za izde- lavo špal in za pletenje. Zlatike – so vse te, ki so za košare plesti, to smo veliko nabirali za košare.284 Šibce, vrbo- ve enoletnice smo nabirali za pletenje, osku- bili smo in domov prenesli, savska žandar- merija pa je to prepovedovala. Ob zimskih večerih smo doma pletli košare, sejavnice iz slame in peharje.285 Sicer pa je bila izdelava špal pogosto delo pastir- jev na paši, ki so s žepnimi nožiči klali vrbove ve- je,286 izdelovali pa so jih tudi iz maklena. Tudi pletar Bogolin z Mrtvic – ki ga na Kr- škem polju kot prodajalca košar, košev in jerba- sov pomnijo na drnovskih in drugih sejmih,287 je svoje surovine pridobival v poplavni ravni- ci. Imel je namreč svoj vrbov nasad v stari stru- gi pod vasjo.288 Njegov repertoar izdelkov je na- tančneje opisala Ljudmila Bras. Izdeloval je koše in košare iz surove, nebeljene vrbe, pisane loc- njevke, bele jerbase toplarje z dvojno kito, koša- re za perilo, zibke in koše za mošt (Bras 1970, 11). Od brižanske vrbine in Zlatičja gorvodno, v smeri Krškega, kjer so bili osušeni savski toko- vi že dokaj oddaljeni od regulirane struge, so v 1930-tih določene predele že prodajali za posek zlatike z namenom oskrbe s kurjavo. Iz vzhod- nega dela tega območja je znana tudi lomenje- na edina Zlatičje, ki naj bi po ljudskoetimološki razlagi dobila ime prav po zlatikoni. S takimi po- 283 Slovenski gospodar, 28. 11. 1901. 284 Informator VKC. 285 Informator EKC. 286 Informator EKC. 287 Informator TTR. 288 Informator IFS. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 46 seki so dopolnjevali oskrbo z drvami, še posebej tisti, ki niso imeli lastnih gozdov v krakovskih gozdovih.289 Vrba, beka (Salix viminalis) in še neka dru- ga vrsta vrbe z od beke boljšimi lastnostmi za ve- zavo, je bila tedaj še povsod osnovna surovina za vezavo v vinogradništvu. Na Drnovem so jo poleg tega, uporabljali tudi za žlimaje/žlemaje svinjskih črev.290 Brižanski pastirji so izdelovali veliko izdelkov iz mladega vrbovega lubja, pezde- ce, piščalke in rogove.291 Na D. Skopicah so tako izdelan rog imenovali horn292 (Rihter 2010, 30), prav tako na Drnovem.293 Uršula Vodopivec piše, da so jim med vojno, ko so bili izgnani v delovna taborišča v Nemčijo, Kočevarji posekali vse do- mače beke na dvorišču in po vrnitvi iz interna- cije niso imeli s čim vezati. Zopet so se zatekli v Vrbino, a tam, niso več dobili dovolj kvalitetnega šibovja za vezavo (p. 69–70294). To pomanjkanje bi bilo možno razložiti s tem, da med okupaci- jo na določenih odsekih ni prihajalo do rednega pomlajevanja nasadov z utrjevanjem brežin, za- radi česar tudi ni bilo ustreznih mladic za plete- nje ali vezavo. Leska V brižanski vrbini ob poti čez ledino Remen, na razdalji med Delečki in Zaromani so bili pred izgradnjo letališča Remen (tj. pred letom 1937, prim. Ravbar 2008), na obeh straneh poti, z gr- movjem poraščeni jarki z nasipi. Ti so varova- li pred ubegom živine na travnike. V tej mejni- ci je bila najbolj zastopana vrba, črni trn, glog in leska (Corylus avellana). Tu so spomladi na- birali leskove šibe v mezgu za pletenje košar z locnjem in jerbasov za velikonočni žegenj in jer- basov za prenašanje dojenčkov. Pravočasno olu- pljene leskove šibe so bile bele barve, kar je da- jalo izdelkom posebno vrednost. Belina jih je izvzemala iz vsakodnevne rabe; takšni izdel- 289 Informator IKC, VER. 290 Informator MIM, SJR. 291 Informator EKC. 292 Horn ali rog je bilo glasbilo (trobilo). 293 Informator SJR. 294 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). ki so bili ponekod v uporabi le ob praznikih.295 Uporabljali so jo tudi za izdelavo špal za špilje- nje klobas296 in nosilnih kolov za dimljenje me- sa.297 Nekateri Brižani so za nosilne kole pri dimljenju uporabljali tudi drenov les (Rihter 2010, 30), ki naj bi ga po nekaterih podatkih se- kali nekje na Gmajni in pri nekaterih hišah upo- rabljali tudi za špale,298 enako kakor maklenov les (Rihter 2010, 30). Iz leske so izdelovali loc- nje za ribolov z mrežo na križ. Izbrane kole pre- mera do 4 cm so ukrivili tako, da so jih z obe- ma koncema potaknili v zemljo in pustili nekaj dni (gl. Ribolov), da so se ukrivili. Pastirske pa- lice so bile iz leske in praviloma okrašene z vzor- ci napravljenimi z izmeničnim izrezovanjem lu- bja.299 Leska je bila po vseh vaseh nepogrešljiva za koljenje visokih sort fižola, v otroški igri pa za izdelavo lokov.300O široki uporabi leske govo- ri naslednji odstavek: Stric je prepletene biče delal – lesen del je iz leskove palice, zgornji del je grel in klal. Izde- loval je še vitre. En del leskove palice je od- luščil in ga obdeloval nato pa v snegu puščal, da se ni posušilo. To so vitre. Izdeloval pa jih je iz par metrov dolgih kolov, ki jih je dal v peč, olupil, nato pa z nožem luščil par mili- metrov na debelo, nato pa spet in spet luščil, da je dobil tanke vitre. Na usnjenem kolenč- niku jih je z nožem fino obdelal. Nato pa jih je dal v sneg, da se niso izsušile. Ostanki leske so bili za locen. Košare je delal nato iz viter. Tako narejene košare so bile za na njivo in za vse iz njive domov prinesti. Koši so imeli šir- še vitre. Za sejanje so bile košare iz slame, im. sjavence. Pozimi je pripravil še brezov les za popravila na plugu. Grablje so prav tako na- redili iz leske, vse iz Vrbine.301 295 Informator VER. 296 Informator VER. 297 Informator IFS. 298 Informator IFS. 299 Informator EKC. 300 Informator SJR. 301 Informator EKC. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 47 Na Drnovem so iz leske izdelovali mreže za su- šenje lanu in konoplje kot delov zidanih sušil- nic.302 Gradili pa so na Drnovem tudi iz protja pletene in z ilovico ometane peči za sušenje la- nu.303 Stelja Grabljenje stelje na skopiškem v tridesetih letih preteklega stoletja omenja Uršula Vodopivec: V Vrbini je bil pašnik. Ko je z dreves odpad- lo listje, so moški še pokosili travo in vozi- li štrajo domov. Bilo je enih 10 vozov. Veliko so pripomogli jagedi, ki so bili visoka in širo- ka drevesa, z lepimi, srednjevelikimi listi. Tu- kaj so rasle bolj po strugah še jelše. (Vodopi- vec 2008, p. 42). Na brižanskem pašniku Gmajna, kjer so iz- vajali skupno pašo navpreko, čeravno na razpar- celiranih delcih, so vsako jesen vse kmetije opra- vile še čistilno košnjo za steljo, a sedaj le v okviru svojih parcel. S tem so pašnik pripravili na poči- tek še pred zimo. Šlo je za nekoliko obraslo tra- vo v šopih, ki se je obrasla od poletja le okrog gladeža in drugih bodečih ali živini neokusnih rastlin. Takšna stelja ni bila cenjena, saj pogos- to poročajo o poškodbah rok z rastlinskimi bo- dicami. Polajc in gladiž rasteta na Gmajnah, tega je bilo veliko in kačji stric. Za steljo je bil vmes, vendar ga živina ne mara.304 Vrbinske stelje tisti z gozdovi v Krako- vskem gozdu niso potrebovali, saj so obilnejšo štrajo dobili kar tam. Zato so jesensko/predzim- sko košnjo na Gmajnah odstopali tistim, ki niso imeli drugih možnosti za pridobivanja stelje. Ta košnja je bila sicer nujna predpriprava pašnika za drugo leto in je zato vselej moral dočakati zimo očiščen.305 302 Informator STA. 303 Informator ALS. 304 Informator VKC. 305 Informator VER in IFS. Gradbeni materiali Ilovica Na Bregah so koristili ležišča ilovice za domače potrebe na ledini Globajnk, na Vihrah na ledi- ni Pod belim bregom in na ledini Prudi. Nobe- no ležišče danes ni več vidno oz. odprto. Znano je, da je šlo za manjše kope na mestih, ki so jih naznanjala močvirna območja. Koriščenje ilo- vic je jenjalo s pričetkom 2. svetovne vojne oz. s povojnimi spremembami v načinu gradnje. Zato tu danes ni nobenega ohranjenega kopa več. Za- nimala pa nas je primernost ilovic za opisane in druge potrebe. Odgovore so ponudila opažanja v neposredni bližini znanega starega kopa v Glo- bajnku, in sicer na sosednji ledini Podmališče, ki ju povezuje ista struga. Nedavno je tamkajšnji iz- kop za vodovod na liniji Brege–NE Krško, poka- zal, da se pod 1,5 m pretežno poplavnih muljastih peščenih naplavin pričenja naplavina maza- ve sive ilovice z vključki rjavo obarvanih peg.306 Enaka ilovica je prisotna tudi na Drnovem pod vasjo, na prvi terasi im. Zevniki, kjer se na okoli 2 m globine, pod čistimi ponekod pa pod mulja- stimi peščenimi naplavinami, pojavi do 1 m de- bela naplavina ilovice, ki se useda neposredno na peščenoprodnati zasip. Prehod med njima pa je obarvan rjavordeče v debelini okoli 10 cm.307 Po- izkusi so pokazali, da je to ilovico možno obliko- vati in tudi žgati. Sklepamo, da je na Bregah in na Vihrah šlo za izkoriščanje opisanim podob- nih naplavin ilovice. Na brižanskem v Globanjku je bila rjava gli- na. Naša stara mama so jo hodili iskat za bru- ne fugirat v skednju. Notri so dali ovsene ple- ve in to z nogami zmesili do gostote testa za kruh. S to zmesjo so spomladi, ko se je oto- plilo, zafugirali vse reže v tleh in stenah ske- dnja. Mi smo doma vršili žito v skednju s kra- vami ali konji in smo potrebovali zatesnjena 306 Vidno dne, 27. 12. 2013 v več izpraznjenih jamah, ki so bile izkopane ob naknadnem odkopu spojk že položenih vodovodnih cevi na celotni trasi sicer ravnokar položenega vododvodnega voda na območju struge Podmališče, do poti Žadovinek–Velike vode (avtor prispevka). 307 Takšno situacija je bila dokumentirana dne 13. 5. 2009, na liniji izkopa za kanalizacijo preko njiv ledine Zevniki (avtor prispevka). st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 48 bruna, da žito ni uhajalo. To je imela pri nas stara mama čez. Tam v Globajnku, kjer so kopali glino je v jami ostajala voda – tam smo verjeli, da prebiva povodni mož. Tudi le- sene hiše iz brun so zamazali s to glino, le da so jih pobarvali še z modro in belimi pikica- mi.308 Kadar pa je na svinjakih odpadel omet sva s staro mamo, s prav tako zmesjo ilovice in plev ter s pomočjo kalanih leskovih palic kot armature, popravile poškodbe.309 V Globajnku so Brižani jemali ilovico tudi za zdravljenje rdečike pri prašičih. Umešali so jo z vinskim kisom in mazali po koži.310 Kaleš, raztopino kravjega blata in ilovice, ki so ga na Bregah uporabljali za presajanje krmne pese na strnišče (gl. Flančišče),311so prav tako pripravlja- li iz ilovice iz Globajnka.312 Na Vihrah so v Margečevi strugi Pod Be- lim bregom Vihrani dobili »sivo blato«, ki so ga uporabljali za zamazovanje tal v hišah (za pra- znike so tla poflikal313) in za tesnenje prostora, kjer so mlatili žito in so ga na Vihrah imenova- li uguna (gumno).314 Kot še pravijo na Vihrah, so »posebno zemljo« ali »rjavo glino« za izdelavo tal v zgradbah nekdaj kopali tudi na ledini Prud. Njena ležišča so naznanjali predeli na katerih je zastajala voda, kopali pa so do 1 m globoko.315 O še nekem mestu, kjer so prvotno najverje- tneje kopali ilovico, kasneje pa (izpričano) pred- vsem pesek in prod, morda priča ledinsko ime Brnokop na Skopiškem in temu zvočno podob- no ime Brnopake ali Barnopake na brižanskem. Besedo brnokop razlaga L. Pintar, kot kraj kjer se koplje prst ali ilovica za tlakovanje (Pintar 1895, 4). V narečni slovenski besedi brn pa je ohranjen pomen »rečno blato, mulj«, bŕna »ilovica, zem- lja, humus« (Snoj 2009, 82–83). V Pleteršniko- vem slovarju najdemo brnje, kot die Dammerde 308 Informator VER, ELK. 309 Informator ELK. 310 Informator VER. 311 Informator IFS. 312 Informator IFS. 313 Informator CAR. 314 Informator CAR. 315 Informator R MI. v nemščini316, kar Ivan Zelko pri obravnavi Prek- murskih ledinskih imen prevaja kot »črna prst« (Zelko 1985, 460). Kopanje rodovitne zemlje za rože317 ter peska in proda je izpričano na Bregah, ob robovih ledine Barnopake, ki je toponim za staro strugo. V njej je ob zahodni brežini, pod teraso Vrti, potekal pas srenjskega zemljišča,318 kjer so imeli vaščani po izročilu odprte manjše skupne kope proda. Med njimi so bili nekateri opuščeni že pred 2. svetovno vojno, saj so vanje že takrat odvažali hišne odpadke.319 Na ledini Barnopake so v grmovju kopali humozno zem- ljo za rože in druge domače posevke še v 90-ih letih 20. stol.320 Vzdolž nasprotne, zahodne bre- žine Barnopak, so imeli pred 2. svetovno vojno pas majhnih gojitvenih vrtov–flančišč,321 ki naz- nanjajo prehod Barnopak v obširno ledino Flan- čišče proti zahodu (Gl. Flančišče). Kopanje na ledini Brnokop na skopiškem dodatno osmišlja ljudski spomin na že pred le- tom 1941 odprte kope; omenjata se dve jami,322 kasneje pa je to področje prečkala avtocesta in danes niso več vidni. Zaenkrat žal ni natančneje znano, kaj so v omenjenih jamah kopali. V Gorenjih Skopicah so (v času velike noči) glino za lesene hiše fugirat323 kopali za vasjo na Stazah. Šlo je za sivo glino, ki so jo mešali z pše- ničnimi plevami. O primernem ležišču ilovice za izdelavo opek priča tudi v izročilu ohranjen podatek o obstoju opekarne na vzhodnem robu Dolenjih Skopic,324 kjer so v letih 1900 in 1901 izdelali vso potrebno strešno in zidno opeko za izgradnjo nove cerkve sv. Marka v Cerkljah ob Krki, kakor poročajo domačini325 in župnijska kronika (objavljena pri: Smuković 2014, 243). 316 Pleteršnik, Maks (gl. Literatura). 317 Informatzor RVL. 318 Glej franciscejski kataster za k. o. Drnovo – grafični del (mapni list VI), abecedni seznam posestnikov in seznam zemljiških parcel (gl. Literatura). 319 Informator VER. 320 Informator RVL. 321 Informator VER, EKC. 322 Informatorja XSK in MST. 323 Informator TXJ. 324 STM, XSX, RCD, idr. 325 Informator XSX, RZE, STM, idr. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 49 Lokacija opekarne sovpada z arheološkim naj- diščem Dolenje Skopice – Arheološko najdišče Ravne, kjer naj bili nekateri ostanki kamenja, opeke in lončenine, prepoznani kot rimskodob- ni.326 Na tem mestu, ki so ga značilno imenovali Ciglana, so domačini dobili ilovko za mazat po hišah.327 Ciglarna je bla tu, rekli so Pod črešje. Bil je ohranjen še kos zida. Se je vidlo od deleč.328 Ta podatek se nanaša na čas 1930–1940. Opekar- na pa naj bi po mnenju nekaterih prenehala z de- lovanjem že pred 1. svetovno vojno.329 Krajevni leksikikon dravske banovine (1937, 258) omenja opekarno tudi v Gorenjih Skopicah. Sviž in prod V vseh obarvnavanih vaseh se je pred drugo sve- tovno vojno droben pesek, ki ga tod imenuje- jo sviž, črpal izključno na spodnjem polju (ho- locenske terase). Prod pa se je v tistem času kopal ob glavnih cestah predvsem za njihovo oskrbo in to skoraj izključno na pleistocenski terasi. Po- gosto so se kopi nadaljevali kar na robovih starej- ših kopov, v katerih so sicer že uspevali travniki in njive. Med njimi so namreč v okolici Drnove- ga nekateri zelo verjetno še rimskodobne starosti (Rihter 2015, 209–216). Za ceste so skrbeli domači zogarji,330 ki so – kot že rečeno – prod črpali v nekaterih sta- rih kopih, hkrati pa so deloma že odpirali tudi kope na svojih zemljiščih v bližini cest (npr. Bre- ge). Nove kope so odpirali v času okupacije tudi Nemci predvsem na območjih, kjer so gradili t. i. avionske ceste, s katerimi so povezali glavno le- tališče v Cerkljah ob Krki, z zakloni za letala na poraščenih obrobjih polja bližje reki Savi. Večji kop proda je v tem času (med okupacijo) na novo nastal južno od c. sv. Urha na ledini Pri križi 331, ki je trenutno v fazi zasipavanja. V času okupa- 326 Dolenje Skopice – Arheološko najdišče Ravne (EŠD 10779) ): Do- stop: http://giskd6s. situla. org/giskd/ (17. 08. 2019). 327 Informator RCD. 328 Informator STM. 329 Informator TXJ. 330 V pomenu cestni delavec. 331 Informator FSI, VER, EXC, LPT, XSX. cije so zaradi umeščanja avionske ceste pri ledi- ni Mrtvišce, znatno povečali tudi kop proda pri Bregah na mestu, kjer je kasneje domovala »gra- moznica in cementnine Brege« kasneje del IGM Sava Krško.332 Do takšnih posegov v brežino in prod, je med 2. svetovno vojno prišlo tudi na Vihrah na ledini Drašca.333 Ko je po drugi svetovni vojni prod pos- tal prevladujoč gradbeni material za zidavo, so se nekdanji obcestni kopi zaradi ugodne pro- metne lege nesluteno razširili daleč onkraj nek- danjih meja. Za nazornejšo ilustracijo – na dr- novskem zahodnem robu se je stari kop proda, ki je še leta 1824 meril 7 arov, do danes povečal za 1600-krat (Rihter 2015, 174), na Bregah je juž- no od vasi takšen kop uničil več kot 42 ha dote- danjih njiv. Med Drnovim in Gorenjo vasjo pa skoraj 60ha. Samo na razdalji 1,5 km med Bre- gami in Drnovim, je bilo od 1970-tih let in do danes trajno uničenih več kot 100ha nekdanjih njiv. Na neodgovorno in kratkovidno gospodar- jenje Krške občine z umeščanji kopov proda na ekološko krhko ravnico, je že leta 1977 opozarjal Albin Stritar (Stritar 1977, 637), vendar so se od tlej nekatere gramoznice še razširile. Posvetimo se sedaj pregledu razvoja kopov sviža na spodnjem polju, ki nas tu najbolj zani- majo. Če so se kopi proda vidneje razširili šele po sredi 20. stoletja, je za kope sviža, ki so veza- ni izključno na spodnje polje, značilno, da so se razmahnili že konec 19. in v začetku 20. stol. Ta trend v okviru Drnovega povezujemo z obnova- mi drnovskih pogorišč (prvič po lesenih grad- benih fazah), v zidani izvedbi z opeko. Drno- vo je namreč med leti 1899 in 1915, torej v samo 16-letnem obdobju gorelo kar devetkrat, do kon- ca druge svetovne pa še najmanj 3-krat. Izmeno- ma so pogoreli skorajda vsi vaški predeli, nekate- ri tudi po večkrat in to v istem letu (Rihter 2015, 170). Povečane potrebe po svižu so ta čas zaznav- ne tudi v drugih tukajšnjih vaseh in so poveza- ne z novim načinom gradnje v opeki in izdela- vi značilnih glajenih fasad pogosto oker barv, z dekorativnimi elementi še zlasti ob odprtinah ali 332 Informator VER, IFS. 333 Informator LPT. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 50 nišah v zatrepu ali na vogalih, katerih glavna se- stavina je sviž. Takšne zgradbe naj bi po izročilu v zimskem času gradili krškopoljski zidarji, ki so sicer gradili zagrebško secesijo.334 Dejavnost ope- karstva na bližnjem brežiškem prostoru je razi- skala Ivanka Počkar (2000, 2001a). Manj znane pa so območju naše obravnave bližnje opekar- ne, nekatere med njimi sicer mlajšega nastanka, v vasi Gorica, Pristava, Velika vas in Gorenja vas (prim. Pirc 2014, 162, 165; Rihter 2014, 48; Hor- vat 2014, 200 in 211). Iz izročila vemo, da navkljub velikim potre- bam po mivki, srenja Drnovega pred 2. svetovno vojno ni dopuščala nekontrolirano črpanje sviža, četudi pogorelcem iz sosednjih vasi. Vendar je bil istočasno tudi v drugih vaseh urejen nadzor nad skupnimi resursi na gmajnah (Rihter 2011, 4: op. 26; 2015, 173–174). O redu pri upravljanju s skup- nimi viri oz. črpanju drnovskega sviža posre- dno priča tudi vzorna urejenost srenjskega kopa na Barovni, kot ga prikazuje fotografija Drnove- ga, avtorja Vekoslava Kramariča, zajeta med leti 1928–1947.335 Spodnje drnovsko polje je torej na prelomu iz 19. v 20. stoletje, s povečanimi kopi sviža na Barovni, postopoma pričelo pridobivati drugač- no podobo. Več kot 2 m debeli nanosi kvalitetne- ga sviža so znani predvsem na relaciji Drašce– Barovna–Flančišče. Srenjski kopi na Barovni pa so bili izkoriščani še na pragu tretjega tisoč- letja. Kot rečeno, imajo hiše iz preloma 19. v 20. stoletje, širom Krškega polja, že glajene notranje omete ter zunanjo fasado, za kar vse so prvič po obdobju lesenih gradenj potrebovali izdatne ko- ličine kvalitetnega sviža. Ta ni smel vsebovati or- ganskih primesi, še zlasti ne premoga. Relativno starejše holocenske terase – kakršne tu, v bližini vasi, nedvomno so – ustrezajo temu pogoju, saj v času njihovega oblikovanja, v srednjem savskem toku še niso izpirali premoga. Povpraševanju po kvalitetnem svižu so zlasti po drugi svetovni voj- ni sledili posamezniki, ki so odprli kope kar na svojih njivah (Drašce, Blog, Mali blok), po raz- delitvi nekaterih delov srenjskih pašnikov pa po- 334 Informator VRD. 335 Kramarič, Vekoslav (gl. Literatura). novno tudi tam – vzhodni rob Barovne na meji z ledino Flančišče in na Mali barovenci. V času iz- gradnje vojaških kasarn v Cerkljah ob Krki leta 1947–48 in nekaj let za tem še ob gradnji tam- kajšnje nove vzletno-pristajalne steze, so se tudi na Drnovem pričeli odpirati privatni kopi sviža na dotedanjih njivah, kar je še danes vidno v ob- liki poglobljenih njiv predvsem na ledini Drašce, Blog in Za mlako.336 Med starejše kope sviža na drnovskem spodnjem polju lahko štejemo tis- te na Barovni, zelo star kop proda in tudi sviža je bil v Gaugah na severnem obrobju drnovske- ga spodnjega polja, ki je izpričan že na franciscej- skem katastru (Rihter 2015, 174 in 255). Na brižanskem območju spodnjega polja so kopali sviž na ledini Zarbenice ali Zavrbeni- ce. Za prod je bil na brižanskem odprt kop na meji med zgornjim in spodnjim poljem na ledini Mrtvišce.337 Sviž se je kopal tudi na ledini Pliš– Zaroman, kajti iz tamkajšnjih predelov bliž- je toku Save ni bil uporaben za vsakovrstno zi- davo, zaradi vsebnosti premogovih delcev.338 Na Drnovem so pravili, da v nasprotnem – če se tak sviž s primesmi premoga uporablja za fine izrav- nave – iz sten kasneje »premog ven tolče«, to- rej, da na beležu pušča madeže (Rihter 2010, 29 in 2015, 172). Na zgoraj omenjeni ledini Pliš–Zaroman lahko sledimo enemu največjih, še ohranjenih ročnih (!) kopov mivke na obravnavanem ob- močju. Gre za ročni površinski kop nemških vo- jaških ujetnikov, ki so z nakopanim svižem in zemljo izravnavali tukajšnje rezervno travnato vojaško letališče Remen v povojnem času.339 S to informacijo dopolnjujemo leta 2012 izraženo na- pačno domnevo, da je tod morda šlo za strojno odstranitev, zelo velike, več kot 0,5 ha velike po- vršine (Rihter 2016d, 249–250). Na skopiškem so kopali sviž na ledini Ma- lenček oz. Marlenček (Rihter 2010, 29). Uršula Vodopivec v zvezi s kopi sviža omenja širše ob- močje Skopiškega zaliva: »Moj oče pa, če je ra- 336 Informator JZJ. 337 Informator IFS, VER. 338 Informator VER. 339 Informator FSI. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 51 bil sviž doma, se je zapeljal na Gorenje cesarsko in tam v bližini našega tala (op. a., tj. Gorenjega cesarskega in Skopiškega zaliva) in Save, kopal ja- rek kot kolovozno pot proti Savi. Ko je bila leva stran že usposobljena za prevoz, se je lotil še des- ne strani. In tako, kos za kosom, in je bilo že iz- hodišče gotovo. / … /. « (Vodopivec 2008, p. 65– 66340). Na Skopiškem poznamo še več kopov iz povojnega obdobja, za katere še ni povsem goto- vo ali njihovi pričetki segajo tudi v predvojni čas. Tod je izpričana tudi uporaba sviža v hlevu kot izravnava za jelšev tlak (gl. Jelša). Poleg uporabe v gradbeništvu, so sviž pogos- to uporabljali tudi v gospodinjstvu, npr. za zasi- pavanje korenja v kleteh.341 Na Bregah so železni jedilni pribor ali bištek, ki je rjal, čistili z svižem, prav tako cilindre petrolejk in litre (steklenice) ter nasplošno rjaste železne predmete. Petrolej- kin cilinder se je ob svižu pral tudi s koprivami v vodi.342 Na Drnovem se je sviž uporabljal kot pri- mes pri zasipu za sajenje sadnega drevja in trt na zgornjem polju (pleistocesnka terasa). Na Vihrah poznamo še lokacijo starega kopa proda, na ledini Zgorelo, ki ga je preko izro- čila možno posredno tudi datirati. Izročilo pra- vi, da naj bi tu kopali zemljino in prod med iz- gradnjo tamkajšnje t. i. Petrove škarpe. Material so uporabljali za izdelavo nasipa, ki so ga nato tla- kovali s kamenjem343 (Rihter 2016b, 152). Verje- tno je bil kop kasneje še deloma izkoriščan, a gle- de na morfologijo terena (globina, oblika dna in sten) se je videlo, da vanj nikoli ni posegel strojni izkop. V času zaključne faze komasacije zemljišč, je bil ta kop pred nekaj leti zasut. Prodniki V vseh vaseh je v starejših gradnjah (kadar gre za kamnite zgradbe) zaslediti tudi večje prodni- ke (velikosti 30 cm in več) v temeljih, v manjši meri celo v polnilu sten zidanih zgradb. Za ome- njene dimenzije prodnikov vemo, da jih je moč v večjih količinah dobiti le v rečnih strugah in 340 Neobjavljeno delo (gl. Literatura). Navedeni odstavek je bil objavljen pri Rihter (2010, 26). 341 Informator TTR. 342 Informator VER. 343 Informator CAR. še to ne na vsakem prodišču. So pa bila ta pred stoletjem vsekakor številčnejša in predvsem laž- je dostopna. V starih hlevih ponekod še vidimo tlake iz velikih prodnikov (Brege) im. kugle. Tu in tam vidimo tudi manjša tlakovanja pod na- pušči ali pred vhodi v bivalne in gospodarske objekte ali pa nanje naletijo ob prenovah. Dotra- jani stebri plotov so ponekod zagozdeni z večji- mi prodniki. Ker na območju obravnavanih vasi lomljen kamen naravno ni prisoten, razen kon- glomerata (Vihre344) ali pa je prisotnost kame- nja povezana z arheološkimi najdišči v bližini, so tod za uteži pri kisanju zelja in repe uporablja- li predvsem večje prodnike. Nabiranje teh v iz- ročilu ni vezano na kope proda, saj ročni povr- šinski kopi navadno niso dajali prodnike željene velikosti in s tem povezane teže, če že, pa so bili redki in morda tudi neprimerni. Predvsem niso smeli biti apnasti.345 Morda so prav zato poroča- nja o iskanju kamnov za kisanje vedno vezana na predele ob reki Savi,346 kjer je bila izbira nepri- merno večja: Kamen se ni smel kršiti, moral je biti čvrst in si ga moral iskati za Savo, imeli pa smo jih 5, eden med njimi je bil bolj velik. Velikost je bila odvisna od posode.347 Bili so sive in bele barve, največkrat pa sivi.348 Za navajanje kokoši na stalno gnezdo so odbrali lep prodnik bele barve, ki je posnemal obliko in velikost pravega jajca. Takšen kamen so na Drnovem imenovali podlošk, v uporabi pa je lahko bil desetletja dolgo.349 Navadno je šlo že na videz za »lepše« prodnike, gladkih in skladnih površin, večinoma bele barve po obliki in veli- kosti podobne kurjemu jajcu. Na nekdanjih350 sa- vskih prodiščih pa so takšni, med navidez veliko izbiro vendarle ne tako pogosti. Na starih dvori- ščih in kmetijah jih je zavržene v okolici gospo- 344 Več o tem pri Rihter (2015, 240; op. 346). 345 Informator NAD. 346 Informator STM, TTR, MIM, idr. 347 Informator TTR,IFS. 348 Informator VER. 349 Informator MIM. 350 Na reki Savi med Radečami in Brežicami, na razdalji več kot 40 km, po letu 2017 ni več prodišč zaradi zajezitve reke. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 52 darskih poslopij (npr. pod nadstreški, kapom, ipd) možno pogojno prepoznati po zgoraj ome- njeni obliki, v izjemnih primerih (v suhih kon- tekstih) pa tudi po še ohranjenih drobcih jajčnih lupin, ki so ostali z jajčno vsebino prilepljeni na površino kamna, kot posledice razbitja. Vse pastirske igre, ki so vključevale tudi kamne (npr. kotlanje), so zahtevale lepo izbrane, navadno bele prodnike.351 Pastirji so s prodni- ki zaščitili pred živino (oz. njenim žrtjem) tudi svojo obleko na prodiščih med kopanjem v Sa- vi.352 Odraslo divjo perjad, predvsem nekoliko večje fazanje mladiče so nekateri lovili z meta- njem skrbno odbranih prodnikov velikosti oko- li 5 cm. Te so nabirali na zalogo ob priložnosti povsod, nosili pa so jih v žepu (gl. Lov).353 Na- ravno »lepo« oblikovani prodniki, predvsem pa kremenovi – za katere so pravili, da so za ogenj kresiti354 – so vedno pritegnili pozornost in tako pogosto našli prostor tudi doma, čeravno zgolj v okras, kjer so se porazgubili po dvorišču. Sem so- dijo tudi prodniki s predrtinami. Še zlasti obli- ke, ki so funkcionalno posnemale kakšna orodja, npr. brus ali sekiro tu in tam še najdemo po do- movih za okras. Nekatere prodnike, ki so jih naš- li za Savo, so uporabljali tudi za brušenje doma- čega rezalnega /sekalnega orodja.355 Pred zaključkom V obravnavanem obrečnem prostoru smo zabe- ležili tudi številne druge oblike človekove pri- sotnosti in njegovih dejavnosti. Ena teh je npr. prestrezanje premoga, o kateri za spodnje Po- savje podrobneje beremo v raziskavah Ivanke Počkar (2009) in pri Živku Šebku (2010). Tu so še nabiranje naplavljenega lesa, ki pri Srednjem Marofu v Žadovinku izprčano sredi 18. stoletja (Valenčič 1965, 187–188) in pričevanja o kupči- jah s savinjskimi flosarji in razdiranju flosov v brižansko-mrtviški in vihranski vrbini, 356 ki se 351 Informator EKC. 352 Informator EKC. 353 Informator MIM. 354 Informator SJR. 355 Informator MIM, IFS. 356 Informator R MI, MRT. kot trgovanje s Štajerskim lesom na Savi v Kr- škem, omenja že sredi 18. stoletja (Valenčič 1965, 188). Nadalje smo zabeležili spomine na popla- ve, brodarske in druge nesreče povezane z reko Savo,357 vojaške nesreče,358 poškodbe in smrti z ubojnimi sredstvi,359 pastirske igre,360 plutje po poplavljenem polju ter pričevanja o kmetij- ski in drugi škodi361 ipd. Tudi ti vidiki, ki jih na tem mestu podrobneje ne predstavljalamo, po- sredno dodatno pričajo o človekovem gibanju v tem prostoru. Tem se pridružujejo še razne vo- jaške dejavnosti, med njimi avstroogrsko vojaš- ko topničarsko strelišče (Brenčič et. al. 2003, 52) in druge, kasnejše vojaške dejavnosti na re- laciji Žadovinek – D. Skopice (Rihter 2016d, 247–248). Mnogo je tudi jarkov in nasipov, med katerimi so nekateri ostanki vojaških ak- tivnosti (Rihter 2015, 261, op. 413), drugi pa raz- mejitvenih del, pogosto med pašniki in njivami (Rihter 2015, 239, Op. 343, 264). Na drugi strani so tu še pričakovane de- javnosti, ki pa jih zaenkrat (še) nismo odkrili v ljudskem spominu, v naravi pa jih težje pre- poznavamo zaradi številnih sprememb v načinu kmetijske obdelave površin, vendar jih pozna- mo od drugod. Takšno je naprimer navodnja- vanje travnikov, ki je izpričano v le kakšna 2 km oddaljeni Stari vasi onkraj Save (Ripšl 2007, 158). Ta način gospodarjenja s travniki, ki je za- jemal tako namakanje kakor tudi gnojenje, je bil dobro dokumentiran npr. v porečju Pšate (Radinja et al. 1976, 113). V zaledju vasi Brege ga na pašniku Gmajne in na predelu Velikega Savišča, na podlagi nekaterih topografskih zna- kov zaenkrat zgolj domnevamo v sicer neznani preteklosti. V vseh vaseh so izstopali posamezniki z ve- likim repertoarjem specifičnih znanj in potan- kosti povezanih s poplavno ravnico; npr. s po- znavanjem nekdanjih značilnosti travnikov in pašnikov ter tamkajšnjih trav in rož na obeh 357 Informator ZHK, VER, EKC, IFS, SJR, idr. 358 Informator SJR, IKC, ZHK,idr. 359 Informator VER, EKC, FSI, SJR, idr. 360 Informator VER, EKC, VVK, idr. 361 Informator DIN, DIT, STM. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 53 bregovih reke Save, z sposobnostmi natančnega slikanja preteklih podob parcelacije, nekaterih zgodovinskih dogodkov, mest osamelih dreves in nekdanjih vodnih površin do natančnega po- znavanja obsegov ledinskih imen in drugih za- nimivosti. Mnogi med njimi budno opazujejo spremembe v poplavni ravnici že 8 desetletij in so neprecenljiv vir informacij o nekdanjem živ- ljenju tukajšnjega človeka. Tozadevno izposta- vimo Elko Grilc, rojeno na Bregah, ki je bila v 1930-tih letih vrbinska pastirica, in ki še vedno spremlja pokrajino nekdanjega pašnega zaledja vasi Brege. Plod poznavanja in zanimanja za do- mače okolje Vrbine so tudi dokumentirani vsi večji vodostaji, ki jih na D. Skopicah že desetle- tja fizično beleži Jože Račečič p. d. Šavarč in so vidni v tamkajšnjem avtocestnem podvozu. Obseg predstavljenih znanj in dejavnosti v poplavni ravnici, kaže tudi druge, neagrarne vidike človekove prisotnosti, ki jih ni moč pre- zreti. Takšna so naprimer pričevanja o nadna- ravnem, ki jih za celovito razumevanje člove- kovega življenja s poplavno ravnico, ni možno obravnavti ločeno od gospodarskih dejavno- sti, saj so – kot smo videli zgoraj – soočenja z nadnaravnim potekala sočasno, predvsem pa so bila del tedanje stvarnosti (gl. Mokri svet in nadnaravno). Razvidna je tudi močna simbol- na vloga poplavne ravnice, ki je s svojo raznovr- stnostjo naravnih in kulturnih oblik, za člove- ka predstavljala do neke mere neukročen svet, kar se odraža preko pričevanj o zahtevanih pas- tirskih veščinah in spretnostih. Zlasti na Bre- gah je razvidna izrazita dvodelnost paše; z na- sipi in gostimi mejicami ograjen bližnji pašnik Gmajna (pri vasi) je bil v domeni otrok in star- cev362 (Sl. 2). Paša izven teh okvirjev, do 2 km globoko v poplavni ravnici na relaciji Borovni- ce–Smrekce–Dolgi prudi–Sopina/Sava, pa je zahtevala starejše in izkušene pastirje in pasti- rice, še zlasti ob neprilikah, ki so se dogajale ob novem kanalu reke Save (neizkušenost plaval- cev) in vodenju živine ob močvirni ledini Glo- bajnk.363 Franci Škrabec z Breg zahtevnost in 362 Informator EKC, IFS, VER, SOV, idr. 363 Informator EKC, IFS, VER, SOV, DIN, RVF, idr. pomembnost paše v poplavni ravnici strne v ša- ljivem stavku, ki je nekdaj veljal med tukajšnji- mi pastirji: »Na pule srat, v Vrbino scat, pri pas- tirjih pa maniro držat!« Sledovi regulacijskih del pod vasjo Drno- vo iz različnih obdobij, ki jih je opazoval in be- ležil že rečni načelnik Franc Avšič (Teppey 1977, 29) in tudi domnevno rimskodobnih, kot za nekatere med njimi domneva Mitja Per- gar (ustna informacija), so raziskovalni izzivi, ki nas še čakajo. Obstoj rimskega mesta Nevi- odunum na območju današnje vasi Drnovo tik nad poplavno ravnico, nas opominja, da je pot- rebno rimskodobne, kakor tudi sledove drugih obdobij, pričakovati tudi v poplavni ravnici, še zlasti v zaledju Drnovega in Breg (Rutar 1899, 117–118; Rutar in Premerstein 1899, 30; Per- gar in Rihter 2008, 60; Rihter 2010, 34; 2015, 69; 2016e) pa tudi Viher (Rihter 2015, 278, Op. 470). Posebno vprašanje v zvezi s tem je, v ka- kšnem obsegu in stanju so ti ostanki ohranjeni (Mlekuž 2009, 8–9). Zakjuček Raziskava zaledja kmečkih gospodarstev v poplavni ravnici reke Save na Krškem polju na območju vasi Drnovo, Brege, Mrtvice, Vihre ter Gorenjih in Dolenjih Skopic, razkriva pomen človekovega bivanja v neposredni bližini vod- nih virov. Podaja nekatere odgovore na vpraša- nje, zakaj je človek naseljeval robove poplavnih ravnic in predvsem, kaj je v njih počel v prvi po- lovici 20. stoletja. Hkrati pa nas navaja k raz- misleku o koristnosti teh informacij pri preu- čevanju preteklosti te in podobnih pokrajin v različnih zgodovinskih obdobjih. Zapisali smo pričevanja tistih delov člo- vekovih dejavnosti v konkretnem prostoru poplavne ravnice, ki pogosto ne puščajo mate- rialnih sledi (arheologija) in niso bili pogosta tema zapisovanj (zgodovina). Se pa nanje, kot na povsem samoumnevne pogosto sklicujemo, npr. pri opisih razlogov zakaj je neka naslebina zavzela ta ali on prostor v nekem prostoru, npr. ob reki ali drugih vodnih površinah. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 54 Predstavljena pričevanja raziskovalce tega in drugih obrečnih okolj seznanjajo z možnimi in pričakovanimi nabori človekovih dejavnosti v poplavni ravnici, ki so (lahko) pustile sledo- ve v raznovrstnih zapisih, bodisi arheoloških ali drugih, in sicer na točno določenih mes- tih, tako v poplavni ravnici kakor tudi v nasel- binah. Nabor predstavljenih dejavnosti poraja nekatera raziskovalna vprašanja tudi za starej- ša obdobja v tem in drugih okoljih. Nanje bo možno odgovarjati v prihodnosti z ustrezno iz- biro raziskovalnih metod v okviru posameznih ved. V zvezi z nabiralništvom spomnimo, da vseh dejavnosti ni možno nekritično aplicirati na starejša obdobja, na kar je opozoril že Viko Novak (1957), saj so mnoge med njimi odgovor na že spremenjene gospodraske prakse, kakršna je npr. uvedba hlevske živinoreje (Novak 1957, 20). Pomembna ugotovitev je, da je človek v poplavni ravnici našel znaten del virov za pre- življanje in da so tamkajšnje, na videz drobne individualne dejavnosti, ki so po letu 1941 si- cer že izgubljale pomen, dejansko predstavljale sestavni in nepogrešljiv del kmečkega življenja. Očitna količinska prevlada podatkov o korišče- nju poplavne ravnice, napram količini podat- kov o dejavnostih na peleistocenski terasi – ki sicer ni bila predmet pričujoče obravnave, ven- dar se prevlada kaže kot vzporedni/posredni rezultat te iste raziskave – kaže, da večine teh dejavnosti v suhem, zgornjem polju (pleisto- censka terasa), ni bilo možno izvajati. Narava obeh polj je namreč neposredno neprimerljiva. Eden od rezultatov raziskave je torej tudi od- govor na vprašanje kaj sploh je človeku dajalo zgornje polje na pleistocenski terasi, poleg svo- jih, ne povsod najbolj rodovitnih njiv? Odgo- vor je skoraj nič iz naslova neagrarnih dejavno- sti, kakršne smo spoznali v poplavni ravnici. V poljedelskem oziru je zgornje polje sicer pome- nilo žitnico, vendar bi bil vtis, da je bilo zara- di tega tudi pomembnejše od spodnjega polja, napačen. Spodnje polje je namreč dajalo enako dober ali še boljši žitni pridelek ob dejstvu, da je stanovitnejše ob suši. Seveda pa je lahko bilo tudi poplavljeno, vendar praviloma ne v času največje suše. Gre torej za komplementaren način gospodarjenja, kjer bi bilo izključevanje pomena enega ali drugega dela polja napačno. Zato je pravilneje misliti o komplementarnem gospodarjenju v mokrem in v suhem polju, kjer pa so imele vasi z roba poplavne ravnice nepri- merno boljša gospodarska izhodišča, kakor tis- ta, ki so stala drugje. Pomembni sta bili torej obe polji, zgornje in spodnje. Z izbiro prostora za setev v spodnjem in/ali v zgornjem polju, je lahko človek aktivno vplival na količino pridel- ka v nepredvidljivih vremenskih in drugih situ- acijah in s tem tudi na svoj obstoj. Narava obeh polj je v osnovi zahtevala različna znanja in predpriprave za upravljanje, toda izplen za pre- živetje je bil boljši. Privlačnost takšne naselitve in takšnega načina gospodarjenja, zato ne mo- remo razumeti zgolj z bližino vodnih virov kot takih, npr. pitna voda, temveč v pestrosti njiho- vih pojavnih oblik in spremljevalnih okolišči- nah, ki so jih te porajale. V občasno poplavlje- nih lokah in logovih je človek še pred dobrimi 70 leti tod pridobival številne surovine potreb- ne v kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Osušene in še živeče mrtvice so naseljevale ži- vali, ki jih ob reguliranem rečnem toku ni bilo več ali pa je imel človek do njih že omejen/ote- žen dostop, npr. pri ribolovu in drugem kori- ščenju reke. Podobno velja tudi za rastline, ki so poraščale ti dve območji. Zaradi bogatstva raznovrstnega življenja, ki se ustvarja na stiku kopnega in tedaj deloma še živega in razveja- nega vodnega sveta, smo tu zabeležili številna, danes že pozabljena opravila in načine eksten- zivne izrabe (Tab. 1), kakršno je naprimer mo- kro godenje lanu v skopiških mrtvicah. Mno- ge predstavljene dejavnosti prejkone, pomenijo zadnje odmeve naravnih danosti, starih navad in znanj pridobljenih s tradicijo življenja ob poplavni ravnici. Članek posvečam pokojni Uršuli Vodopi- vec, rojeni Srpčič leta 1926 na Gorenjih Skopi- cah. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 55 Summary The aim of this inquiry was to collect the last remnants of first-person accounts of farming-related activities in former wetland areas/floodplains located on the right bank of the Sava River in Krško polje (Slovenia). The process of data collection was accompanied by placing the old field’s place-names onto exact points in the lan- dscape. In the article, we presented mainly data that can be associated with a particular point in the landscape and represented by a place-name (see Fig. 1 and Table 1). The article is focused on the floodplain area as it was in the first half of the 20th century. During the 19th centu- ry, river irrigation works were performed here with the aim to direct the river into a single river flow, i. e. into a channel. Because the works were slower and not as su- ccessful as planned, certain areas (including those that are part of this inquiry) in the river’s hinterland continu- ed to exist in an almost pre-regulated wetland state. It stayed like that up to the first half of the 20th century. Likewise, some backwaters remained. This enabled the pursuance of low-intensive farming-related activities as- sociated with this type of environment. Some of the pe- ople that practiced this kind of husbandry are still alive today and have presented us with the opportunity to get some of the last living accounts of using the damp areas as a part of domestic economy. Following the deepening of a new river channel the wa- ter level was slowly decreasing. By the second half of the 20th century, the area in question was no longer suitable for extensive cultivation and food gathering to a previ- ous extent. A wide variety of activities that were taking place in the first half of the 20th century was documen- ted in the area of the (albeit partially dried) floodplain. They are listed in the table below (Tab. 1). The article also highlights the advantages of living in a border area between two different types of envi- ronment: The Holocene Sava terraces and the Upper Pleistocene Sava terrace. The former is characterised by being fertile and moist and the latter by being ferti- le yet dry. These characteristics conditioned the regio- nal planning of crop cultivation. During drought, the fields located on the Holocene terraces were crucial. Si- milarly, in the case of floods the Upper Pleistocene ter- races were indispensable. We identified three types of fields that are specific for the floodplain area. The first one is Flančišče (place for breeding plants). It represents the smallest semi-cultivated area and it was usually de- veloped in a wider pastureland area by uprooting shrubs to make place for crop cultivation. Flanišče was not per- manently placed – it was in use for up to four months per year and could change location within the pasture- land area. Plants (mostly cabbage and fodder beet) were transplanted from flančišče in late June. They were tran- splanted to the second type of field that was usually se- lected for this purpose after the barley harvest. These fields were located to up to a 200 m distance from the settlement and were typically named Drage, Drašca, Vrti and Zevniki. The third type of field forms the smal- lest example of micro-regional planning of crop cultiva- tion. The best example of this field type can be seen in the Brege village (Fig. 2) with its small house gardens. The Southern part of the village is placed exclusively on the Pleistocene terrace. The Northern part’s farmyards extended all the way to the first Holocene terrace be- low the village. The Southern part of the village had the so called »early gardens«, where the harvest of greens/ crops was earlier than anywhere else, but where the crop was destroyed in case of drought. The Northern part of the village had the so called »late gardens« on lower al- luvial fields, where the harvest of greens/crops came la- ter. This area was more resistant to drought. To conclude: the settlements that were placed above the floodplains in this border area between two diffe- rent types of environment had undeniable advantages in husbandry in comparison to villages located elsewhe- re. They could practice not only complementary hus- bandry but also plenty of other subsidiary activities in- volving non-agrarian exploitation of natural resources on the area of the Holocene terrace. The types of do- cumented activities in the floodplain are listed in the table below. Every activity in the table is followed by a number for the place-name (represented on Fig. 1) whe- re this activity took place. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 56 Tabela 1: Povezetek glavnih človekovih dejavnosti v poplavni ravnici. Summary of human main activities in a floodplain. Vrsta dejavnosti v poplavni ravnici /Types of activities in floodplain Za lokacijo glej: Šte- vilka na Sl. 1 / For location see Fig 1. Številka lok- acije na Sl. 1 / Nr. of location on Fig. 1 Mokro godenje lanu v mrtvici / Wet retting of flax in backwater 26 Zdravljenje s pijavkami v mrtvici; nabiran- je pijavk za domačo uporabo/ Medical treat- ments with leeches in backwater; collecting leeches for home use 31, 38, 43 Ribolov v mrtvicah / Fishing in backwaters 26, 32, 33, 37, 39, 40 Ribolov v glavnem rečnem toku / Fishing in the main river stream 2, 44, 51 Pranje tkanin ob glavnem rečnem toku / Washing textiles in the main river stream 44, 50, 51 Pranje tkanin ob drugih vodnih virih / Washing textiles in other water sources 37, 49 Spiranje snetljivega žita / Rinsing of blast- ed cereals 44, 47,50 Kopanje ilovice za domače potrebe / Quar- rying clay for domestic use 29, 96, 102 Kopanje zemlje/ Quarrying soil 11, 104 Kopanje peska / Quarrying sand 9, 10, 15, 44, 61, 73, 82, 83, 108, 109, 111 Kopanje proda / Quarrying gravel 9, 11, 39, 65, 69, 72, 73, 104, 107, 109, 110 Nabiranje zdravilnih rastlin in zdravilnih živalskih proizvodov ter rastlinske hrane/ Collecting medicinal plants and animal products and vegetale food 9, 25, 48, 49, 53, 57, 77, 78, 79, 82, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 96, 114 Nabiranje okrasnih in obrednih rastlin ter živali / Collecting ornamental and ceremo- nial plants and animals 9, 12, 53, 67, 96 Rastline za domačo izdelavo orodij in pripo- močkov / Plants for home-made tools and accessories 1, 17, 30, 53, 55, 56, 57, 97 Vrsta dejavnosti v poplavni ravnici /Types of activities in floodplain Za lokacijo glej: Šte- vilka na Sl. 1 / For location see Fig 1. Številka lok- acije na Sl. 1 / Nr. of location on Fig. 1 Flančišča – nestalni gojitveni vrtovi / Flančišča – inconstant places for cultivation of plants 7, 8, 9 10, 12 Pridobivanje lesa za gradnjo in za druge do- mače potrebe / Acquisition of construction wood and wood for domestic use 1, 28, 30, 53, 56, 78, 79 Drevesa kot mejniki / Trees as a boundary markers or landmarks 10, 48, 95, 101 Nabiranje plodov plodonosnega grmičevja / Gathering of fruit from fruitful shrubs 5, 33, 76, 77, 78, 79 Lomljenje ledu za ledenice / Acquisition of ice for icehouses 52 Izviri – potočki / Springs – brooks 29, 33, 37, 38, 40, 49, 52, 55, 56, 92, 93, Paša živine in konj / Pasture of cattle and horses 9, 26, 27, 28, 38, 40, 42, 49, 53, 54, 56, 57, 78, 79, 86, 96, 113 Paša gosi / Geese pasture 21, 22, 52, 57, 58, 61 Paša avtohtone krškopoljske pasme prašičev / Pasture of the autochthonous »Krško-pol- je-type« of pigs 9, 29, 57, 61 Nabiranje hrane za prašiče / Gathering of fodder for pigs 9, 17, 73 Plavanje, drsanje na ledu in druge otroške igre / Swimming, ice skating and other childhood games 9, 32, 38, 40, 51, 58, 95, 111 Prostori kurjenja (poletnih) kresov / Places for (midsummer) bonfires 9, 88, 94, 95 Improvizirane mokre jame ob poteh za pre- delavo rastlinskih odpadkov v gnojila/ Im- provised damp pits along the paths for pro- cessing of vegetal waste into manure 11, 53 Zahvale Za podatke o nekdanjem življenju s poplavno ravnico hvala vsem pripovedovalcem. Za pomoč pri opisih in iskanju rastlin v naravi ter za mož- st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 57 nost ogleda originalnih predmetov hvala Elki Grilc, Veri Jurečič, Ivanki Kobal, Branku Srpči- ču, Franciju Škrabcu in Sonji Budna. Za izdatno pomoč pri lociranju nekaterih toponimov hva- la st. Francu Škofljancu, Marjanu Barbiču, Jože- tu Stoparju, Vinku Škofljancu, Jožetu Račečiču – Šavarču, Janku Teršeliču, Marjanu Horženu, Anici Zahrastnik, Jožetu Gramcu, Mirku Rači- ču, Dušanu Lukiču, Tomažu Margetiču, Petru Račiču, Janezu in Francu Lopatiču, Slavku Žič- karju, Alojzu Golobu, Alojzu Pircu, Ani Žab- kar, Ani Strle in Jožetu Urbanču. Hvala Špeli Pungaršek (Prirodoslovni muzej Slovenije, Ku- stodiat za botaniko) za določanje nekaterih ra- stlinskih vrst na podlagi ljudskih imen in opisov ter Tomiju Trilarju in Tei Knapič (Prirodoslovni muzej Slovenije, Kustodiat za nevretenčarje) za vsa dognanja v zvezi s pajkom Atypus in gosenic. Hvala Mitji Pergarju (ZVKDS, OE Ljubljana) za pogovore o poplavni ravnici in njenem izgle- du v arheoloških dobah. Za kritično branje, za koristne pripombe ali za nasvete hvala Anji Mla- kar, Mihi Miheliču, ZVKDS (CPA) in Timo- teju Knificu (NMS). Z Inštituta za arheologijo ZRC-SAZU hvala Maji Andrič, Andreju Pleter- skemu, Benjaminu Štularju, Tjaši Tolar in Boru- tu Toškanu. Viri in literatura Bavec, U. 2006. »Arheološko najdišče Gorenje Skopice – Pečina. « Varstvo spomenikov 42 (Poročila): 44–45. Bavec, U. 2009. »Rimljani ob veliki reki – poskus opisa rimske poselitve Posavja v času od 1. do 4. stoletja. « V Ukročena lepotica: Sava in njene zgodbe, uredil J. Petrnel, 51–76. Sevnica: Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti. Britovšek, M. 1964. Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. Ljubljana: Slovenska matica. Bras, L. 1970. Pletarstvo na Slovenskem. Vodnik po razstavi. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Brečko, B. 2008. Živi svet Vrbine. Brežice: Agencija za radioaktivne odpadke, Lokalno partnerstvo. Brenčič, P., et al. 2003. Krško: stoletje na razglednicah. Krško: Založba Neviodunum. Brown, A. G. 2001. Alluvial geoarchaeology: floodplain archaeology and environmental change. Cambridge manuals in archaeology. Cambridge : University press. B. T. 2014. »Jubilanti. « Lovec, XCVII, September 2014: 464. Costa, H. 1848. »Reiseerinnerungen aus Krain. Druck der Eger’schen Gubernial- Buchdruckerei. « Laibach 1848: 103. C. -Hoffmann, R. 1996. »Economic Development and Aquatic Ecosystems in Medieval Europe. « The American Historical Review 101 (3): 631–669. D. Š. 1930. »Življenje in tegobe Krškega polja. « Jutro, XII (295) (21. 12. 1930): 11. Evans, J. G. 2003. Environmental archaeology and the social order. London: Routledge. Gugič, G. 2006. Bilten Parka prirode Lonjsko polje Vol. 8/No. 1/2. Krapje: Javna ustanova Park prirode Lonjsko polje. Hoffmann, R. 2008. Medieval Europeans and their Aquatic Ecosystems. V Beiträge zum Göttinger Umwelthistorischen Kolloquium 2007-2008, ur. B. Herrmann, 45–64. Göttingen: Universitätsverlag. Hudoklin, A. 2008. »Naravovarstveni pogled na Vrbino. « Živi svet Vrbine, i–iii. Brežice: Agencija za radioaktivne odpadke, Lokalno partnerstvo. Hudoklin, A. 1993. »Naravovarstveni pomen habitatov v spodnjem Posavju. « Acrocephalus (Spodnje Posavje) 14(61): 177– 185. Vogrin, M. in A. Hudoklin. 1993. »Ptice ob spodnjem toku reke Save. « Acrocephalus 61(1993): 191–200. Hrobat, K. 2009. »Folklora v vlogi označevanja vaških mej kot prostorskih vrzeli v onostranstvo: primer Rodika. « Studia mythologica Slavica XII: 207–222. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 58 Klenovšek, D. 2009. »Kvaka, a leti – kvakač. « Svet ptic 15(2): 22–23. Klenovšek, D. 2001. »Travniki ob Savi so še bogati. « Dolenjski list 52(27) (2006) (05. 07. 2001): 11. Klenovšek, D. 1999. »Ptice ob reki Savi. « Proteus 62(1) (sep. 1999): 30–34. Kuhar, B. 1972. Odmirajoči stari svet vasi: poljudno znanstvena razprava. Ljubljana: Prešernova družba. Koropec, J. 1977. »Krško v obdobju velikih slovenskih kmečkih vstaj. « Krško skozi čas: 1477–1977. Zbornik ob 500-letnici mesta, ur. L. Smrekar, 45–60. Krško: Skupščina občine Krško. Kronberg, H. 1839. »Die Schiffahre Sava in Krain. « Carniola 92(15. 3. 1839): 366–367. Lovrenčak, F. 1980. »Prst in rastje poplavnega sveta ob Krki. « Geografski vestnik: Geografske značilnosti poplavnih območij ob Krki pod Otočcem XX (1980) (1981): 95– 208. Makarovič, M. 1960. »Delo etnografskega muzeja v Ljubljani v letih 1957–1959. « Slovenski etnograf 30(1): 201–207. Makarovič, G. 1991. »Prehrana v 19. stoletju na Slovenskem. « Slovenski etnograf XXXIII- XXXIV (1988-1990): 127–206. Martinčič et al. 1999. Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk (3., dopolnjena in spremenjena izd. ). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Mencej, M. 2006. Coprnice so me nosile. Raziskava vaškega čarovništva v vzhodni Sloveniji na prelomu tisočletja. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Mlakar, V. 2015. Rastlina je sveta, od korenin do cveta. Tradicionalno znanje o rastlinskem svetu na Slovenskem. Ljubljana: V. Mlakar. Mlekuž, D. 2009. Poplavne ravnice v novi luči : LiDAR in tafonomija aluvialnih krajin. Arheo (26): 7–22. Mlinarič, J. 1977. »Krško in njegova gospoščina v srednjem veku. « Krško skozi čas: 1477– 1977. Zbornik ob 500-letnici mesta, ur. L. Smrekar, 25–44. Krško: Skupščina občine Krško. Novak, V. 1947. Ljudska prehrana v Prekmurju. Etnografska študija. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod. Novak, V. 1957. »Vprašanje nabiralništva pri Slovencih. « Slovenski etnograf X (1957): 19-28. N. N. 1893. »Gospodarske stvari: Pauliš Baraczko. « Dolenjske novice (1. 5. 1893), IX (9): 69–70. www. dlib. si N. N. 1901. »Pletarska šola. « Slovenski gospodar (28. 11. 1901), 35 (48): 3. www. dlib. si N. N. 1893. »Domače vesti (Iz Krškega). « Dolenjske novice (15. 1. 1893), IX (2): 13–14. www. dlib. si Papež, A. 2010. Uporaba divje rastočih rastlin v prehrani. Neobjavljeno diplomsko delo, Oddelek za biologijo. Ljubljana: Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani. Pergar, M. in Rihter, J. 2008. »Drnovo-Žabjek. 60. « Varstvo spomenikov 44: 60. Pergar, M. in Rihter, J. 2008. »Vihre -Brežnice. 60. « Varstvo spomenikov 44: 297. Plemel, V. 1862. »Beitrage zur Flora Krain’s. « Drittes Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums, 120–164. Pintar, L. 1895. »Slovarski in besedoslovni paberki. « Letopis slovesnke matice,ur. A. Bartel, 1–52. Ljubljana: Založila in izdala ma tica slovenska. Pirc, F. 2014. »Dvorec Grossdorf Velika vas. « Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem, ur. J. Spahalić, 163–169. Velika vas: Fotografika. Počkar, I. (ur) 1998. Iz časov ječmenove kave: življenjepisi Štajercev in Kranjcev ob sotočju Krke, Save in Sotle. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto. Počkar, I. 2000. »Opekarstvo in opekarji v Brežicah. « Rast XI, 6(72), XI: 525–536. Počkar, I. 2001a. »Opekarstvo in opekarji v Brežicah. (Nadaljevanje iz prejšnje številke). Rast XII, 1(73): 33–49. st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 59 Počkar, I. 2001b. »Od svinje do votivnega prašička. « Rast XII, 1(73): 576–589. Počkar, I., 2009. »Kólnarji – lovilci in nabiralci premoga v Savi pri Brežicah, po toku navzgor in navzdol. « Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat: Brežice, trgovsko mesto (Brežiške študije; 3), ur. J. Škofljanec, 319– 387. Krško: Zavod Neviodunum. Radinja, D. et al. 1976. »Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati : I. del dolgoročne raziskovalne naloge »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, ki jo je prevzel Inštitut za geografijo SAZU. « Acta geographica 15: 11–60. Ravbar, M. 2008. »K nekdanjemu sijaju: letališče Cerklje ob Krki. « Revija obramba 40(6) (jul. 2008): 48–51. Rihter, J. 2006. »O prežitkih čarovništva na Drnovem in v okolici. « Profil: revija študentskega arheološkega društva, Študijsko leto 2005/2006, 3: 19–22. Rihter, J. 2007. Vodič po kranjski vrbini, 25. september 2007. (Neobjavljeno gradivo, hrani ZVKDS OE Ljubljana – Dopolnjena verzija). Rihter, J. 2008. »O strahovih na Krškem polju – dve ledini Beli breg in Gauge. « Profil: revija študentskega arheološkega društva, Študijsko leto 2007/2008, 5: 21–23. Rihter, J. 2010. »Antropogene aktivnosti na holocenskih terasah južno od reke Save v zaledju Gorenjih in Dolenjih Skopic na Krškem polju in izbrani odstavki iz knjige spominov Uršule Vodopivec. « Profil: revija študentskega arheološkega društva, Študijsko leto 2009/2010, 6: 24–37. Rihter, J. 2011. »Odnos do arheološke dediščine na Drnovem pri Krškem (Neviodunum) skozi časopisje od sredine 19. do sredine 20. stoletja. « Profil: revija študentskega arheološkega društva, Študijsko leto 2010/2011, 3–15. Rihter, J. 2014. »Drobci iz preteklosti Velike vasi in Gorenje vasi v Leskovcu pri Krškem. « Velika in Gorenja vas, Leskovec pri Krškem, ur. J. Spahalić, 9–87. Velika vas: Fotografika. Rihter, J. 2015. Drnovo pri Krškem: retrogradna analiza katastra, ustno izročilo, arheološka topografija in mitična pokrajina. Neobjavljeno diplomsko delo. Oddelek za arheologijo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Rihter, J. 2016a. »Gorenje/Dolenje cesarsko – ostanki kamnitih struktur iz časa regulacije reke Save. « Varstvo spomenikov 50–51: 58–59. Rihter, J. 2016b. »Mrtvice in Vihre – Petrova škarpa (del obsavske vlečne poti med letoma 1853 in 1862). « Varstvo spomenikov 50–51: 151–152. Rihter, J. 2016c. »Vihre – Turški brod pri Skopiškem zalivu. « Varstvo spomenikov 50–51: 241–242. Rihter, J. 2016d. »Avstro-ogrsko vojaško strelišče topničarjev in vadbeni poligon letalskih sil JA/JLA. « Varstvo spomenikov 50–51: 247–249. Rihter, J. 2016e. »Pliš-Zaroman. « Varstvo spomenikov 50–51: 249–250. Rihter, J. 2017. »Območje jugovzhodne neviodunske vpadnice v ustnem izročilu. « Studia mythologica Slavica XX: 55–81. Ripšl, D. F. 2007. »Kronika fare Videm. « Med najlepše kraje slovenskega Štajerja šteje se župnija Videm : zbornik ob 850-letnici prve pisne omembe pražupnije Videm ob Savi, ur. A. Črnelič Krošelj in M. Makarovič, 138– 171. Krško: Valvasorjev raziskovalni center Krško. Rohrman, V. 1899. »Prašičje pleme na Dolenjskem. « Kmetovalec: gospodarski list s podobami 16(2) (31. 01. 1899): 9–11. Rutar, S. in A. Premerstein. 1899. Römische Strassen und Befestigungen in Krain mit Karten und Facsimilien. Wien: K. K. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der kunst- und historischen Denkamale. st ud ia universitatis he re d it at i st u d ia u n iv er si ta t is h er ed it a t i, le t n ik 7 (2 01 9) , š t ev il k a 1 60 Rutar, S. 1899. »Rimska cesta »Aquileia- Siscia«. « Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko 9(4): 113–119. Seručnik, M. 2009. »Reambulančni kataster za Kranjsko. « Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 57(3): 491–504. Snoj, M. 2009. Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan, Založba ZRC. Sosič, B. 2000. »Gradivo o ljudski medicini v zapisih terenskih ekip slovenskega etnografskega muzeja. « Etnolog: glasnik Slovenskega etnografskega muzeja 10: 213– 254. Stritar, A. 1990. Krajina, krajinski sistemi; Raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana: Partizanska knjiga. Stritar, A. 1977. »Tla in podobe krajin v spodnjesavskem predelu Slovenije. « Lado Smrekar (urednik), Krško skozi čas: 1477– 1977. Zbornik ob 500-letnici mesta, ur. L. Smrekar, 627–638. Krško: Skupščina občine Krško. Smole, M. 1980. Graščina Šrajbarski turn. Ljubljana: Arhiv SR Slovenije. Šebek, Ž. 2009. Krško – življenje z reko Savo. Krško: Založba Neviodunum. Šribar, L. 2018. »Kmetijsko zadružništvo. Zadružno gospodarjenje v Leskovcu pri Krškem na področju agrokulture. « Leskovec pri Krškem skozi čas, ur. J. Spahalić, 99–147. Leskovec pri Krškem: Krajevna skupnost. Šubic, P. 2018. Krškopoljski prašič bo glavna zvezda nove turistično-kulinarične ponudbe v Posavju (19. 01. 2018). Dostopno: https:// agrobiznis. finance. si/8863778?cctest& (10. 01. 2019). Teppey, J. 1971. »Dolga sobota kmetice z Drnovega. « Dolenjski list XXII(47) (1130), (25. 11. 1971): 22. Teppey, J. 1977. »Prijateljstvo z reko. « Dolenjski list XXVIII (44)(1475) (10. 11. 1977): 29. Umek, E. 1986. »Plovba po Savi in Ljubljanici v 18. stoletju. « Zgodovinski časopis 40(3), 233–286. Umek, E. 1996. »Promet po Savi in mitnina v Krškem. « Gestrinov zbornik, 271–278. Ljubljana: ZRC SAZU. Valenčič, V. 1965. »Iz zgodovine naših gozdov. Dolenjski gozdovi v terezijanskem katastru. « Gozdraski vestnik XXIII: 181– 192. Valvasor, J. V. 2010. Slava vojvodine Kranjske, II. knjiga: Kratka topografija. Ljubljana: Zavod Dežela Kranjska. Vrhovec, I. 1895. »Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi. « Slovenska matica IX: 97–141. Valenčič, V. 1970. »Vrste zemljišč. « Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev: Zgodovina agrarnih panog. Zv. 1, Agrarno gospodarstvo, 131–148. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Verbič, T. in B. Berič. 1993. »Struge reke Save med Krškim in Brežicami v 19. stoletju. « Proteus 56(1993–1994): 327–333. Verbič, T. 2004. »Stratigrafija kvartarja in neotektonika vzhodnega dela Krške kotline. 1. del: Stratigrafija. « Razprave 45(3)(2004): 171–225. Šalehar, A. 2015. Krškopoljski prašič: iskanje ostankov, ohranjanje in osvežitev pasme v letih 1990-2003. Slovenj Gradec : Kmetijska založba. Verbič, T. 2008. Kvartarni sedimenti, stratigrafija in neotektonika vzhodnega dela Krške kotline. Neobjavljena doktorska disertacija, Oddelek za geologijo. Ljubljana: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Vrhovec, I. 1895. »Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi. « Slovenska matica IX: 97–141. Vodopivec, U. 2008. Knjiga spominov (za Jerneja). Rokopis. Privatni arhiv. Neobjavljeno gradivo. Wright, S. in S. L. Goodacre. 2012. Evidence for antimicrobial activity associated with st ud ia universitatis he re d it at i po pl av n a r av n ic a r ek e sa v e n a k r šk em p o lj u k o t g o sp o d a r sk o z a le d je .. . 61 common house spider silk. BMC Research Notes 5(326): 1–6. Zadravec, J. 1985. »Fragmenti iz ljudske medicine v severovzhodni Sloveniji. « Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 8, ur. F. Dominko, str. 127–136. Ljubljana: Slovenska matica Ljubljana. Zadravec, J. 2000. »Ljudsko zdravilstvo v Prekmurju. « Etnolog: Glasnik Slovenskega etnografskega muzeja 10: 45–62. Zakšek, J. 2012. »Milena Kuhar z Malenc, ki je ugledala luč sveta prvega januarja 1928. « Kostanjeviške novice. Glasilo občine Kostanjevica na Krki, marec(54): 29–33. Zelko, I. 1985. »Prekmurska ledinska imena – in primerjava s Panonskoslovenskimi imeni. « Slavistična revija 33 (4) (oktober- december): 459–465. Leksikoni, spletne zbirke in slovarji KLDB 1937: Krajevni leksikon dravske banovine: krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. Pleteršnik, M. Slovensko-nemški slovar: Dostop: www. fran. si. (4. 7. 2019). Kramarič V. Fototeka SEM. 604 F0037206. Drnovo pri Krškem. Med leti 1928 in 1947 (https://www. etno-muzej. si). Arhivsko gradivo SI ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Leskovec pri Krškem; mapni list VII, N 087(1824), abecedni seznam posestnikov N 087 PUA (24. 4. 1825); zapisnik zemljiških parcel, N 087 PS (april 1825), cenilni elaborat, NO 87PZ (26. 3. 1834). SI ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Krška vas: mape (1824), zapisnik zemljiških parcel, N 165 PS (9. 4. 1825); abecedni seznam posestnikov, N 165 PUA (9. 4. 1825) in cenilni elaborat, N 165PZ (28. 4. 1833). SI ARS, AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Drnovo; mapni listi (1824); abecedni seznam posestnikov, N 033PUA (10. 4. 1825); zapisnik zemljiških parcel, N 033 PS (10. 4. 1825), cenilni elaborat, NO 33PZ (20. januar 1833).