Dolenjske Izhajajo 1. in 15. vs&cega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr, — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrato 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Vabilo na narocbo „Dol. Novic". Čislane svoje uaror-tiike in čitatelje vljudno prosimo, da čim preje poiiové naročnino, ako je se niso in da blagovolijo list pokaitati tudi svojim znancem s pri[)oročilom, naj se iiaroče. Priznati moramo, (ia doslej g^ledé razpošiljevanja „Dol. Novic" ni bilo vse v redu, da je niarsikoga spravil ta nedostatek v nevoljo, vendar obetamo, da bo poslej tudi upravniatvo redno izvrševalo svoj posel. Smer našega lista je h dosedanjega delovanja dovolj jasna. „Dolenjske Novice" kot list, ki izliaja le dvakrat na mesec, si ne more zastaviti velikega programa, kakor si ga stavijo dnevniki. A izrečemo naravnost, da naš program je staro gesio: „Vse za vero. dom, cesarja!" Nič več in nič maiij ! Delujoč ]iO't to zastavo v blagor slovenskega ktneta m ohrliiika, upamo, da zadostno i/.vrňujř^mo dano si nalogo. Poslej bomo tudi obširneje poročali o krščansko socijalnem gibanju po svetu, zlasti pa v domači deželi in državi. Stojmo složni in neomajani v borbi za naroda slovenskega sveta prava! lircílniňtvo. III. obcui zbor katoliško-političnega društva za Dolenjsko se bu vršil V sredo 22. t, m. ob 10. uri dopoludne v dvorani katol, rokodelskega doma v Novem Mestu. VSPOKED: Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikove. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora, 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi yab! Društven odbor. Gospodarske stvari, Eig tare kmeta? Naž g. poslanec Fr. Po vše je odkril 9. t. m. T deželni zbornici krvave rane naáega kmečkega stanu, ko je utemeljeval predlog o osnovanju kmečkih zadrug, katerega je stavil on z vsemi katoliško narodnimi poslanci lirekel je nado, da za ta prepotrebni predlog bo glasovala cela zbornica, ker je že 1. 18lM. presvetli cesar sam v prestolnem govoru v državnem zboru poudarjal, da je treba kmečki stan organizirati in mu s tem pomagati, da se reši iz propasti, ki se mu vedno bolj bliža. Kakor je Avstrija v prvi vrsti poljedelska država, tako je nasa Kraiyska dežela se prav posebno poljedelska dežela. Kakor drugod tako tudi pri nas kmečki stan silno peaa, L. 18()8. so znašali na kmetijah vknjiženi dolgovi na Kranjskem 46 milijonov gld,, 1. 1892. so pa že dosegli fiO milijonov gld. Jednako žalostno je poročilo o ekse-kutivno prodanih kmetijah. L. 1868. je bilo na Kranjskem prodanih 276 kmetij. Pri eksekuciji se je šlo za vkiijižene dolgove v znesku i)75.98(> gld. Skupila pa se je !e dobra polovica, ker ÍÍ83.ÍK)1 gld, so upniki zgubili. L. l81)2, pa je bilo prodanih 537 kmetij, in pri tem so upniki zgubili 241 .{)23 gld. V dobi od I. 18(>8. do 181)2. je bilo prodanih v naži deželi lO.lilO kmetij, pri katerih so upniki /gubili cfilih (i milijonov gld. To so kričeče številke! /ato ni Čudno, da so kmetje vedno težje dobili za-se kredit, ker so upniki toliko zgubljali. 1'ribežali so k neusmiljenim kapitalistom, ki pa so tirjali od njih previsoke obresti. V tem mučnem položaju so posojilnice oi)ubožanemu kmetu res pravi blagoslov in reSitev; le to je mutino, da ti veliki denarni zavodi merijo po katastralnem čistem prinosu in tako komaj Četrti del vrednosti izposojujejo. Če vzamemo, da od 60 milijonov dolgov je polovica takih, od katerih ni treba plačevati obresti, n. pr, dote žen, bratov, seatrâ, poboljžki za stariše itd,, in če vzamemo, da se od ostalih 30 milijonov gld. plačuje po 5 odstotkov obresti, znaSajo obresti na leto poldrugi milijon gld., torej mnogo več, nego ves nai^ zemljiéČni davek, ki znaâa okroglo 600,000 gold., k temu razne přiklade, deželne, okrajne, občinske z vsaj 50 odstotki 300.000 gld., tako da znaéa vsa svota 2,400.000 gold. Tako ogromno syoto mora naše opešano kmetijstvo spraviti vkupe. Če primerjamo, da je izražujian ves na^ žisti katagtralni prihodek na 2,815.000 gld., uvidimo, da stroški akoro dosegajo iisti zeniljiáÓiii přinos. Tako propada 6im dalje bolj kmeSki stan, ki je steber drŽavi, moČari steber zlasti našemu narodu, brez katerega si ga niti misliti ne moremo. Kje naj iščemo vzrokov tako silovitemu in hitremu propadu? Naj lujSa mora, ki tlači naS kmečki stan, je liberalna postavodaja, ki sloni veíinoma na podlagi rimskega prava, ki podpira le veliki kapital, za male posestnike pa se prav malo briga. Ta postavodaja je proglasila zemljiškega posestnika kot svobodnega lastnika, ki sme svoje posestvo razkosavati in izkorišČevati, ne blagor. Na tej podlagi sloni naše dědinsko pravo, ki uničuje posestnika in ga zakopava T dolgove. Kmetje so v sedaiyih razmerah postali dninarji svojih upnikov. Drugi sovražnik našega kmeta je svetovno tekmovanje ali konkurenca. Cene našim kmečkim pridelkom so tako upadle zaradi viianje koiikureiice, da kmetu skoro ne kaže veë pridelovati nekatere vrste žita. Rusija, Amerika in druge države tekmujejo z našim žitom; kmet sam pa se ne more braniti, ker ne more sam izpreminjati postav in politike. Tretja nadloga je ta, da v sedanjih časih kmet marsikaj potrebuje, česar mu nekdaj ni bilo treba, ali kar si je sam pridelal; tako n. pr, je nekdaj si doma napravil močno [datno za obleko in druge slične stvari, sedaj pa mora za vi.soke cene kupovati slabo blago. V takih stiskah pritiskajo nanj s posebno silo razni krščeni ali ne-krščeni židje, pravcati krvosesi, katerim v skrajni Bili proda žito ali drugo blago po vsaki ceni. Hudo breme, ki žuli kmeta primeroma bolj nego druge stanove, so davki, katerim se pridružujejo zopet in zopet nove doklade. Razven tega krvni davek jemlje kmetu najboljše moči, plaŠe poslov in najemnikov se viáajo itd. Kje naj išče kmet pomoči v tolikih stiskah? Čeprav so ramere tako žalostne, vendar obupati ni še treba. Srčno se je treba lotiti umnega gospodarstva, starokopitnost pa opustiti, Res je, da se kmetovalec nerad poprime novih stvari, ker jim ne zaupa, a kjer se je ta ali ona reč skazala kot dobra, treba se je je poprijeti.  vsakdo lahko uyidi, da kmet sam se ne more meriti s tekmovanjem imovitih ljudij. Zato velja kmetom prav posebno: „Složimo sel V slogi je moč!" Kmetje naj se združeni v močno jednoto upirajo njih blago-stan uničujočemu kapitalističnemu nalivu. Dokler ne začno kmetje skupaj držati in vzajemno delovati, dotlej ni upati boljše prihodnjosti. Zato pa 8 tem večjim veseljem pozdravljamo predlog g. poslanca Pováeta in tovariètv, naěih mož, ki a kmečkimi zadrugami želé položiti temelj organizaciji kmečkega stanu. V zadrugah združeni kmetje bodo lahko tekmovali z velikimi bogatini poljedelskimi in trgovskimi, ker združeni bodo prodajali svoje blago in združeni kupovali, kar jim je treba. S tem bo postavljen močan jez tuji kapitalistični konkurenci; v kmetih samih pa bo oživela zopet stanovska zavest, katera jih bo vodila do vstrajne ^ marljivosti in varčnosti in po tej poti korak za korakom do lepega blagostanja, Bog daj začetemu deln svoj blagoslovi Kranjski doželui zbor. Zadnjič smo ob kratkem sporočili, kako se je začelo prvo zasedanje našega novoizvoljenega deželnega zbora. Naveli smo prelepe besede o miru in slogi deželnega glavarja vsem nasprotujočim si strankam. Liberalni poslanci Kersnik, Hribar in Tavčar pa so takoj v drugi seji 3, t, m. napadli katoliSko narodno stranko in nje poslance, in sicer brez pravega povoda. Hoteli 80 se nekoliko otresti jeze, katera se še vedno v njis kuha, da so pri zadnjih volitvah tako zelo propadli. Tovedali niso niČ novega; pogreli so iz nova le listo, kar je „Slov. Narod" že poprej pisal in kar je „Slovenec" zopet in zopet zavrnil. Ta prvi napad nam priča, da najbrže nobeno kranjsko deželnozborsko zasedanje v prihodnjih šestih letih ne bo minulo brez liberalnega ravs-kanja. — V 3. seji 4. t, m, so stavili katoliško-narodni poslanci tri jako umestne predloge gledé obnovitve carinske pogodbe z Ogersko in vteleSenja Žumberka h Kranjski deželi; gledé ustanovitve deželne zavarovalnice in gledé osnovljenja kmetijskih zadrug. Predlogi se glase; L Visoki deželni zbor skleni: Ces. državna vlada se pozivlje, da pravočasno odpove carinsko pogodbo z Ogersko zato, da ji bo mogoče dognati pri obnovitvi pogodbe ne le dejanskim financijal-nim odnoSajem odgovarjajočo avoio, v pokritje skupnih državnih potrebščin, ampak da bo dognala pogodbo, pri kateri bodo povsem varovani interesi nase produkcije, toliko kmetijske, kolikor obrt-(lijske. Ob jednem se ces. državna vlada pozivlje, da naj pri ponovitvi pogodbe z Ogrsko že skoro vredi brezmerje med obema državnima polovicama žumberškega in marijindolskega okraja nekdanje vojalke granice in omenjena okraja zopet vtelesi deželi Kranjski. 2. Z ozirom na potrebo in veliki gospodarski pomen zavarovanja proti elementarnim nezgodam, dalje z ozirom na to, da v obČe deželne zavarovalnice uspešno delujejo, naj visoki deželni zbor sklene: a) dežela Kranjska ustanovi deželno zavarovalnico z neobligatornim zavarovanjem proti požaru, toči in živinskim boleznim ; b) deželnemu odboru Be naroča, da y to STrbo stori potrebne priprave ter v prihodnjem zasedanju predloži primerne predloge. 3. Visolci deželui zbor skleni : Ces. državna Tlada, oziroma kmetijsko ministerstvo se pozivlje, da lakoj v prihodnjem zasedanju državnega zltora predloži zakonski naèrt za osnovo kmetijskih zadrug, ter da skrbi za to, àn !a prepoirebni zakon se tekom priěetega leta stopi v veljavo. ť seji 9. t, m je slavil poslanec g. Pťeifer z vsemi katoliško narodnimi tovariěi predlog o po-lajŘavi legalizacije pod 100 gld. Ta ^iredlog v prid zlasti i^meČkemu in ohrincmu stunu je bil stavljen že v prejšnjem zboru poslancev, a so ga liberalci zavrf;li. Upajmo, da zdaj prodre, ker vsakdo, komur je blagor naroda res na srcu, mora zanj glasovati. Kaj Je ïiovo^'ii po iiTstrijskom cesuratvn? O carinski pogodbi med Avstrijo Íji Ogrsko so se te dui posvetovali nekateri ministri obeh vlad. Nekateri deželni zbori so se izrekli îta iz-premembo dosedanje pogodbe, da ne bo v kvar avstrijski državni polovici. Deželni zbori posamnih kronovin zborujejo te dni, le dalmatinski zbor se ^e ni sešei, ker je de/eliii glavar nenadoma umrl. V Gradt-u in Trstu se Slovenci ne udeležujejo sej, ker ni «panja, da bi kaj dosegli med nemškimi narodnimi prenapeteži in ker so izpostavljeni vsakovrstnim napadom občinstva. Ko so se v gorižki zbornici iitale kIo-veiiske peticije, zapustili so laski poslanci, razven dveh, dvorano. Jednako nestrpne se kažejo Lahi v isterskem deželnem /ftoru, kjer noŽejo slišati nobene hrvaške ali slovenske besede. Sicer je èel cesarski namestnik Riiiaîdini sam mir delat, pa se mu gotovo ne bo posreiilo. Na Tirolskem se laška manjšina ne udeležuje zborovanja. Vseb teh zmed je kriva najveè vlada sama, ker noČe izvršiti postav o narodni jednakopravnosti. Krščansko-socijalna stranka je imela o preteklih praznikih razne shode na Dunaju, s katerimi se je pripravljala na nove mestne volitve. Razven tega je bil pa sv. Treh kraljev dan èe drug velikausk shod, katerega se je udeležilo okoli 16,000 krsianskili delavcev in 47 odposlancev iz raznih mest. Govorili so Liieger, Gess-manu, Gratl in razni delavci. Vsprejel ae je med drugim spIoĚen program kot podlaga za vso av-slrijsko krsiansko organizacijo, ki obsega 19 točk. Sv. Stefana dan eo imeli tudi socijalni demokrati dunajski vei burnih shodov. V koroškem deželnem zboru je predlagal ěkof, da se vpelje v višje razrede na realki pouk v veronauku, a liberalci so to odbili. Lepa Sola brez krščanskega nauka 1 Jednako so s praznim izgovorom odbili predlog, da bi deželno bolnišnico prevzele usmiljene sestre v oskrbovanie. Liberalci se bojé vsega, kar le nekoliko po ct-rkvi diši, èeprav spoznajo, da bi liilo v splošno korist. Razum se dá premagati od strastne mržnje. Na Ogerskem bodo to leto obhajali tisoc-letnico, odkar so Mažarji zasedli sedanje pokrajine. /a(o bodo priredili veliko narodno razstavo Ker so volitve pred durmi in se bojé, da se bodo za nje marsikje slabo iztekle, zato so predlagali fra-masoni in židje mažart,ki, naj se lo leto vpelje nekak „božji mir", da bi tem ložje zmagali. A ljudska strunka je kar naravnu.sî pošteno povedala svojo misel, ĆeŠ, to bi bil „bre/bužni mir", ne pa božji, zato predloga ne sprejme. Liberalci so pa5 vsi jednaki ; kedar jim trda prede pri volitvah, ali ie jim kdo oporeka, hitro kličejo po ljubem miru, celo po „bo/jem", ieprav jim je yse „božje" v resnici deveta briga. Pri nas sku."amy uprav istol — Ni řnda, da se ogerska ljudska stranka tako množi in krepi; prisiljeni so k temu. Leta 1870. so znašali državni troški 154 milijonov gld. I. 1805. pa celih 421 milijonov gld.; torej v 25 leiih skoro trikrat veil Tako gospodarijo povsod liberalci in židje 1 Kuj jo noTcgii po širokem svotu? Zadnje tedne se je vsa Evropa pozorno obračala v Afriko, kjer je prišlo v Transvaalu do malega upora angleSkih naseljencev. Predsednik vlade Nemec Kriiger je vjel vodjo upornikov in s tem preprečil za sedaj kaj hujšega. A vendar bi uprav zaradi te malenkosti nastal skoro v Evropi krvav vihar. NemSki cesar je br/ojavno Časiital Kviigerjn, da je tako z iepa ukrotil ^Angleže. A s tem je razžalil angleški narod. Culo se je že, da se Angleži pripravljajo na vojsko zoper Nemce, a najbrže vendar ne bo nič hudega. V Belgiji je umrl Frère Orbaii, glavar ta-mo?5njih iramasonov, bivši prvi minister belgijski, zaklet sovražnik katoliške cerkve. Po tolikih bojih je moral pred svojo smrtjo Še gledati, kako je v Belgiji katoliška stranka sijajno zmagala in da na ministerskih stolih sedé možje njemu do cela nasprotnega mišljenja. Skusil je tudi on, kar je skusil že marsikak mož njegove baže, đa je še vedno lîog v nebesih, ki modro vodi vladno krmilo po svoji vsemogočni volji. V Hali Aziji se se vedno ponavljajo krvave morije. Nedavno je bilo 3000 kristijanov pomor-jenih. V nekaterih mestih so bila klanja zadnji hip srečno preprečena. Papež je dal za uboge Armence, po morijah zapuščene, 70.000 lir iz svoje lastne blagajne. Piše se nam: Iz Novega mesta. — Novomeški rojak g. Dr. Gustav Germ postal je miniaterijaliii koneipist v C. kr. finančnem mimsterstva na Duuajii, Z velikim Teaeljem bilježimo to vest, ker je zopet izmed naših sinov eden pospel ae do častnega mesta; ob enem pa. si ne moremo kaj, da ne bi o tej priliki spregovorili nekaj besedi, ki so nam jako pri srcn, Kakor mi z veseljem poročamo, da se je eden izmed naših sinov po svoji pridnosti in vstrajnosti povzdignil v cesarski službi, tako nam je hudo, da o takem dogodku ne moremo pogosteje poročati. In vendai* bi se to lahko zgodilo ! Razun Ljubljane ni do sedaj nobeno kranjsko mesto imelo tako lepe prilike, avoje sinove pošiljati v visoke službe kakor ravno Novo mesto. Kîiko to ? Naši sinovi inmjo le par korakov do latinakili sol, razun tega dobivajo vsestranske podpore v knjigah, obleki, dà v novejšem čaau tudi v jedilih; vsi faktorji BO združeni, da se našim sinovom kolikor mogoče učenje in dovráitev gimnazije olajšuje. Toda koliko jih .je, ki dovrse maturo? Vsako četrto ali peto leto komaj eden, mesto da bi bilo vsako leto štiri ali pet maturantov rojenih mestnih sinov! In to je neizrekljivo žalostno! Začne še marsikdo z učenjem, toda le prehitro je opusti, in do dovníitve pride le malokdo. In vendar bi prelepe službe, katere vidijo novomeški sinovi v lastnem mestu, morale biti mogočna vspod-buda, katera bi jih morala krepiti in jačiti, da bi tudi v najtežavnejšem učenji nevpogljivo vstrajali. Vendar kako žalosten pogled se nam nudi, če pogledamo okoli sebe. Staroslavni prečastiti kapitelj med svojimi člani menda že od pamtiveka še ni imel rojenega novomesčana ; okrožno in mestno delegirano sodišče ima obilno častnih služb, toda koliko novomeških sinov vidimo v teh dostojanstvih? Okrajno glavai-stvo in višja davkarija, pred vsemi višja gimnazija, advokatura in notarijat so mesta, ki zahtevajo može bistrega uma in izborne vežbanosti ; toda koliko rojenih novomeških sinov je med njimi? OgledavŠi si le po vrhu to žalostno dejstvo, nikakor ne smemo obupati, ne koga dolžiti ali krivdo na koga druzega zavračati, temveč trkajoč na lastna prsa, govorimo: „moja krivda!" Pregovor pravi: „Starega vola orati učiti, je prepozno in zastonj". Začnimo tedaj z mladim zarodom! Bliža se konec prvega šolskega tečaja. Mogože je, da p''inese marsikateri naš sin iz gimnazije slab red don.u. To je sicer neveselo, toda obupati nikomur ni ti^ba; z neupogljivem pogumom in železno vstrajnostjo naj prične vsakdo svoje studije v drugem tečaju; pri pričetku se pa ne sme ostati, naj jih tudi nadaljuje in srečno dovrši; ta po^ni in vstrajnost v učenju naj se v teku druzega tečaja vedno bolj krepi in veča, le potem bode klasifikacija koncem drugega tečaja za sinove novomeSke častna! Brez truda in duševnega napora ne dá se dandanes ničesar doseči; če se mora že vsak kmetovalec r današnjih dneh s knjigo pečati, koliko bolj pristoja to dijaku, ker je to njega stanu edino delo. Novomeški rojak. iz Semi5a. — [Vodovod.] Veliko in koristno napravo bomo dobili pri nas v novem letu na Belokranjskem. Kako je hudo čestokrat po letu ob enđi za vodo, morali smo do zdaj bridko skušati, kajti iz daljnih studencev potrebno vodo nositi ali voziti ni lahko in prijetno delo. Temu pomanjkanju vode se bode opomoglo v tem letu z vodovodom. 7. dec, prêt. leta so bili v tukajšnjo občinsko hiso od okrajnega glavarstva pozvani vsi tisti posestniki naše fare, skozi katerih posestva se bo napeljal vodovod, da so se podpisali, da bi pzneje nobeden ne ugovarjal; 12, in 13. dec. pa je komisija pregledala vse kraje, koder bo izpeljan vodovod. Potrebna voda se bo napeljala iz dveh naj-spodnejših izvirkov na Blatniku v občini Cermošnjiški, okraja Novomeškega, Od obeh izvirkov vodile bodo železne cevi 50 svitlobe k nabiralniku pod Blatnikom^ od tukaj bo tekel glavni vodovfid po cevi 70 oziroma 60 svitlobe po razmeri pritiska skozi Gorenjce memo cerkve sv. Jožefa do vodne shrambe v Sodinji vasi, kjer se bode voda delila in kjer se bodeta pričela postranska vodovoda v Semič in Črnomelj. Iz glavnega vodovoda dobivala bo vodo samo raztresena vas Rečice iz dveh vodotočev; iz postranskega vodovoda čez Semič pa vasi Sodinja vas, Semič, Selo pri Sv. Duhu, Kašča in Podreber; dalje vsled razcepljenja Vavpija vas, Mtadovica, Coklovica in Vrtača. Postranski vodovod na Črnomelj pa bode preskrboval z vodo va.si ob Derbičevi cesti ležeče in mesto Črnomelj, Da se zagotovi najvišja potreba vode in da ne bodo nižji ležeči kraji od višje ležečih odvisni, napravili se bodo za vsak večji kraj nabiralniki primerno obsežni za dvadnevno množino vode, in sicer za Semič, Podreber, Mladico, Coklovico, Kot, Rućetno vas, Miheljo vas in v^rnometj. Stroški za napravo vodovoda bodo sicer veliki; ker bodo pa občine, skozi ktere bo sel vodovod, le po 20% plačevale v teku več let, in bo deželna blagajna posodila ves znesek, kteri se bode plačeval z amortizacijo, zato bode na posameznega posestnika prišla le majhna svotica plačila vsako leto, tako da Še vedel ne bo, da za vodovod kaj plačuje, pri tem pa vendar vžival neprecenljivo korist potrebne in dobre vode za vso hišo. Bog blagoslovi podjetje! Iz Dobrove pri Ljubljani. — Nismo na Dolenjskem, vendar se brigamo precej za Vas Dolenjce, vsa; nas mika vaša kapljica, po katero so naši očetje 0(. nekdaj prav radi hodili. Sedaj se moi'amo sicer obračati večinoma proti Trstu ali Gorici, če hočemo piti, ker Vi ali nimate vinca, ali pa je predrago, vendar pa govorimo še vedno dostikrat o Vas, želeč, da bi le zopet mogli k Vam po zdravo pijačo in po pravi ceni hoditi. Zato bi pa tudi od sebe radi kaj povedali Vam doljnim svojim rojakom. Trpeli smo zadnje leto z Vami vred — slabo letino; vendar kakor čujemo, je bila pri Vaa se slabja nego v naših zgornjih krajih. Bode pa dal Bog letos boljšo, ako je volja njegova. Pomagati si moramo pa tudi sami, zato nam je dal Bog pamet. Vi Dolenjci se precej trudite; vsaj beremo o Vaši soli, o podučevanju po farah, kmetijski bral-nici itd. Prav tako, le srčno naprej. Kmet si pomagaj sam, od drugod bode prišlo paČ malo. Pa tudi mi Gorenjci ne moramo zastajati. Zlasti nam je zadnji čaa na man kmetijska družba. Povsod pristopajo novi člani in snujejo se podružnice. Vsak pameten gospodar namrei mora sprevideti, koliko dobrega stori ta družba leto za letom. Jaz na priliko jej nisem niŽ kaj verjel, ali dobil sem od nje po nekem prijatelja pred leti nov krompir — oneidovec — in postal sem jej prijatelj in član. Pa ni mi žal. Mojih misli je veliko pametnih mož. Govoré vže in gotovo se zgodi, da osnujemo tukaj lastno podružnico kmetijske družbe, kar nam bode v veliko korist. KaSi sosedje v brezoviški fari so nas vže prehiteli, ker so si napravili svojo podružnico 29. dec. zadnjega leta. Kmalu jim bodemo v tem enaki, ako Bog dA, Vam Dolenjcem so tuko podružnice àe potreb-nejae nego nam, ker Vam bodo osobito lahko mnogo pomagale pri zasajenju ameriških vinogradov, pri škropljenju trt itd. Srčnost tedaj ! Delajmo in Bog bode blagoslovil naš trnd. Iz Dobrove, dné 1. januarija. [Staro leto — minulo je.] Tako navihanega leta, kot je bilo ravno preteôeno, naa dobri Bog za v.selej obvaruj! V nasej fari in občini uganjalo je prav čiidue burke. O svetih treh kraljih nam je nasulo 84cm snega; tega so bili vetrovi „sredizimci" skoraj popolno stopili. Na to so ga nam do konca marca tembolj .špogali. Sneg je bil ob tem dasu najhujši zadržek rednemu obisku âole. Tudi zavoljo bolezni v gi'Iii in skarlatinke ob zimi niso smeli otroci iz vasi „Kozarije" ve6 tednov sole prav ni6 obiskovati. Dné 8 marca požgal je bil zlobnež Kocijanu v Kozarijah gospodarsko poslopje, ter mu napravil a tem škode nad 3000 gld. Dné 12, aprila bilo je tukaj toplo, nikakor o av. Jakobu; 13. istega meseca zvečer pa ;_zopet pravi zimski metež. Na velikonoS ob 11. uri 17. minuti pričel nas je polteno resetati silni potres; ponavljal se je potem skoz vse leto notri do dné 5. decembra, katerega dné fcil je ob U. uri 30. minuti tukaj do sedaj zadnji, to je 176. sunek. Potres je napravil po vsej občini nad 30,000 gld. škode. Občani prejeli so podpore in posojila vsi skupaj od 9000 do 10000 gld, ; farna cerkev 1500 r a sola pa BO gld. Vsa pomlad bila je mokra in mrzla. Dne 16. maja imeli smo pošteno zimo in grom- Julija meseca imeli smo zavoljo ošpicev 19 dni Šolo vsakemu poduku zaprto; zboleli so na tej bolezni skoraj vsi šoUki otroci, a hvala Bogu, tudi zopet srečno ozdraveli. Dné 4. julija je silni požar popolno vničil nad polovico vasi Šujca; škode je bil napravil 35,000 gld. Zavarovalnine pre gld. Slavni deže ; eli 90 ponesrečenci okolu 12.000 1 ni odbor je daroval pogorelcem ÏOOO gld; privatnih podpor se je bilo prejelo nekaj nad 200 gld,; Pri Slaviji" zavarovanih bilo je devet pogorelcev; vso zavarovalnino jim je do zadnjega Holda vestno izplačala. Hvala jej! Med „šmarnimi mašami" in tudi pozneje imeli smo ki-asue dneve. Konec oktobra, potem v novembru in o božiča bile so tukaj velike povodnji, hvala Bogn, da brez posebne akode, Letina se je, izvzemsi ozimna žita in sadje (tega, razun češpel in kostanja ni bilo nič), še precej povoljno obnes a. Umrlo je přetečeno léto tukaj vseh skupaj 80 ljudi, 23 odraslih, a drugi pa otroci. Zima se nam obeta dobra iu ugodna. Stelje in drv 80 si ljudje ob ugodni jeseni dovolj preskrbeli. Gromelo in bliskalo ae je tukaj v pretečenem letu 41krat; prvikrat dné 6. januarija, a zadnjikrat 9. decembra; tega dné celo dvakrat. Najbritkejši aporain zapustilo je v naSej občini prošlo leto pa v tem, da je bil 4. julija ob požaru na áujci zgorel en uzorni mladenič; 5. oktobra na Djbravi utonil en otrok, a 7. oktobra pa v Kozarijah zblaznel en gospodar ter se utopil v Gradašici. Dné 9. novembra zblaznela je tukaj prav pridna uzorna krščanska deklica, stara 19 let; oče jo je takoj peljal v deželno bolnišnico, kjer je, hvala Bogu, v teka 41. dni zopet popolno okrevala in Čisto ozdravela. Dné 12. novembra padla bila je raz neke svisli prosjakinja Marija Volčič doli na pod tako nesrečno^ da je morala v bolnišnico. Ta reva je slaboumna, telesno je ozdravela, a duh ostal jej je zmešan. Potres je bil pohabil dva mladeniča; enemu ja bil zdrobil vso kost v stegnu desne noge; drugemn pa pohabil roko v rami. Okrevala sta oba do dobrega. Hvala Bogu, da je nevarno in nemirno leto vsaj mirno in krotko ae od nag poslovilo! Zdihoval papo njem gotovo nihČe ne bode. Pa dobri Bog že vé sam najbolje, kaj in zakaj nam on take nadloge pošilja. Da bi le nam tudi služile v časno in večno, dušno in telesno korist! Hvala mu bodi toraj za vse skupaj t j DomaČo vosti. (Imenovanja. Grospod Mirko Ru dež, rodom iz Gracarjevega turna pri St. Jerneju, je bil v pon-deljek 23. prêt, meseca na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem vsega zdravilstva. — Gosp. dr. Papež imenovan je c. kr. pristavom v Ložu. (Podporniki dijaških društev v Novem nieatu) napravijo 26. t. m. y Narodnem domu veselico v korist dijaški kuhinji s sledečim programom: 1. Berite novice, igra; 2. tombola; 3. domača zabava. Slavno občinstvo zlasti prijatelji učeče se mladine so najprijazniše povabljeni, da se veselice udeležé v obilnem številu. Vstopnice: Sedež 40 kr., prostor za stoječe 30 kr. Dijaki in otroci plačajo 10 kr. (Občni zbor) katoliškega političnega društva za Dolenjsko) bo v sredo 22. januvaija Vspored navajamo na prvem mestu. (Narodna čitalnica novomeška) priredi 18, t. m. plesni venček, 1. februarija pa Vodnikovo svečanost. (Akcijsko društvo „Narodni dom") v Novem mestu zborovalo je 4. januarija v prostorih „Narodne čitalnice" pri zadostnem Številu akcijonarjev. Iz pregledanega računa je razvidno, da je imelo društvo 366 gld. 11 kr. dohodkov, 273 gld. 87V2 kr. stroškov, tedaj 92 gld. 27V'> kr, preostanka. Stan premoženja kaže v aktivih 10^624 gld. 87 kr., v pasivih 10.299 gld. 53 kr. in reservnega fonda v aktivih 1077 gld. 97 kr. — Sklenilo se je izplačati 3 odstotke dividende. Sedanji odbor se je tudi na novo izvolil. (Novomeško prost, gasilno društvo) priredi v pondeljek 17. febr v g. Wellmann-ovÍ gostilni (poprej pri Brunnerjn) veselico s plesom, k kateri se vsi prijatelji gasilnega društva uljudno vabijo. (V odbor) narodne čitalnice so bili pri zadnjem občnem zboru izvoljeni nasledn i gospodje: Predsednik dr, Jakob Schegula, podpredsednik dr. Albin Poznik, tajnik Fr. Jeraj, blagajnik Ivan Škerlj, knjižničar Matej Suhač, odbornikom dr. Peter De-franceschi*), Jakob Doljan, dr. Silvin Hra-šovec, Ivan Krajec, Vilko Rohrmann, Viljem Schweitzer, Otmar Skale, 3im, pl. Sladoevič. (Veselica v katol. rokodelskem domu) v Novem Mestu v praznik sv. treh kraljev se je prav dobro obnesla. Udeležila se je je velika množica občinstva. Posebno je ugajal igrokaz „Rokodelska druž- •) V čitiOničnem imeniku se g. Jr, Defr auceachi ¥«lci tiskorae pomote mej odborom ne unbaja. V korist mestnih ubogih so se odkupiti vo^čilom povodom novega leta oziroma godu naslednji gospodje: GenleSii Josip, e. kr, aod. predsednik; Valka Toitmi, c, kr. iniieuer; Pnnaer Adolf, trgovec; Dr. Dofïanceschi Peter, okrožni zdravnik; Bergnianti Josip, lekar; Dr. l'ozuik, c, kr. notar; Vidic Teodor, e, kr. poštni oskrbnik; Perko Fran, trgove« in taiywni župan; Dr. Karol Geatrin, c. kr. audni Hvetnik; Emil Rizzoli, c. kr. Boiliii adjunkt; Hinko FrankoviĚ o. kr, sodni «djunkt; Franc Šeaek, c. kr, naddavkar; Ivan Krajec, tiskar; Ivan KlemenCiS, C. kr. poStni lilagajnik; Jo». Fimtek, c. kr. poŠtid asisteut; Ivan Tomažič, c. kr. poštni assistent; Janko Snrak, c. kr. poStni asi-fitetit; Adolf Hftuff, c. kr, poStni asistent; Einspieler Tomaž, c. kr, HodiionvetniSki tajnik; Diiležalek Rsjko, c. kr, aodiii ailjiiukt; Dolinšek Blaž, c kr. sodni adjunkt ; Grebene Miha, c. kr, pristav pomožnih uradov; Simon Bergaut, trgove«. Bog povrnil Darovi za dijaško kuhinjo v Novem Mestu: G, Fr, Avseo, kftplan 5 eld.; g. župnik J. PlevaniS 5 gld.; Neiineudvan iz N. M. 1 gld. 50 kr., g. župnik v p. Wartliol 5 gld.; g, žnpuik M. Zupan lU gld.; g. kaplan K. Doniig 3 gtd.; g, župnik A. Hoievar 3 gld.; g. adtii F. Zoreč 1 gld.; g. r. svetnik Kinsky 2 gld.; g. I, llužina Mkr.; Dobrotniki iz Mesfa in Kan^ dije 2i gld. 35 kr.; g. župnik Mat. Jerel) 2 gld.; g. župnik Fr. ZbftSnik 2 gld.; g. Josip StojuiS v Chaniu ua Bavarskem II gld, i) kr,; g. Iv liestnan 2 gld,; Neimenovan 7 gld. Bog rtobrntljivi daj vseni dobrotnikom potrebne nkaželjue mladine v novem letu vse dobro za čas in veinost. Dr. J. Marinko. Loterijske številke. Trst 5. jamivárja 82 23 66 20 16 Gradec 12. „ 80 3 6 34 31) XAHYAX^A« Podpianni izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najprisrČn^So zahvalo za dokaze Ijn-beaui in sožalja, katero so povodom bolezni in smrti gospe Marije Maroeutti, isražali. Posebno se zahvaljujejo cenjeni rodbiui Majn-tingerjevi v Trebnjem xa požrtvovalno skrb iu postrežbo drage tnujce za Casa bolezni, častiti duyiovsíini in vsem prijateljem, ki so prihiteli od daleč in blizn, da pospremijo drago ranjco k zadnjemu počitku. V Trebnjem, dné 3, prosinca 189«, (1Í)) Žalujoči ostali, ITaznanilo. Na deželni cesti mej Novomeatom in Ljubljano nahajajoči se most na Gmajni pri Krki se bode popravljal, ia bo vsied tega od sedaj naprej ta cesta za tovorne vozove zaprta. Knez Auerspergov gozdarski urad v Soteski, dné 30, decembrři 1895. (13~2) ts"!) Franc Murn, lectar m sve£ar v KanOtji pri Novem mestu priporoča svojo veliko zalogo vošenih sveč in zavitkov. 5! Prostovoljna prodaja. v črnomlji štev. 89, za vsako trgovino pripravna, z dveroi kleti, hlevom in dvorišiem, je prostovoljno n» prodaj. — Natančneja poročila pri laatiiiku Peter Batiorju v Črnomlju. Zaradi pomanjkanja prostora je na prodaj narejen še po starem, vendar pa še y prav dobrem stanu 6 Va octaf, na mesinpstih kolesili, tuđi glas dobro drži. — Kje pove iz prijaznosti vpravuiàtvo tega lista. (la) Na prodaj posestvo ^ na Laknici pri Mokronogu, na prijaznem kraju ob glavni cesti ležeče, za gostilno ali kupčijo pripravno, obsega liišD z vsem gospodarskim poslopjem, veliko njive, travnika in vrtov, ktero se vae skup drží je iz proste roke na prodaj. — Vež pové lastnik Friiiic Smolo (17—1) iz Laknii; St Ů. poita Mokronog. V Luserjevi hié! Št. 47 v Novem mestu je pritlično stanovanje obstoječe iz treli sob, kuhinje itd. takoj cenô oddati. (7—1) Razglas. Slavnemu občinstvu Trebanjskega okraja se naznanja, da začne posojilnica v Trebnjem, registrovatia zadruga 2 neomejeno zavezo, 15. jiuiuvarjii 1.1. poslovati. Uradni dan bode vsaki četrtek od 10. ure dopoldan naprej. S tistim dneyom se bodo sprejemale hranilne vloge in dajala posojila. (36—i) Ravnateljstvo. ¥lnfcc]ioi'ii ! specerijsko trgovino, [B SlaTiicinu občinstvu vl,iu(liio M ujiziiiiujiim, (lil bom pod tvrdko an« i 11 il díl 1,1 e Vrti il svoj« prodíijíilniťo z in H11 u fa li t u v H i iH b 1 ji jç o m v Novem mestn. Ziilivaljiijcm so slavnemu občinstvu zji ziiupauje, ktcro jo skazovalo tťíj prodiijiilui skozi iniiojiio let tov prosim, dsi tudi nadalje zvest« ostane. l*oti'u-dilrt se bom z najboljšim bliigoin ceno postreči. Aiia Božič. sprejme v p(idiik za svojo godbo obrlnijske in kmetijske niladenče. Tudi taki, ki so že prej pri poduku bili, se uljudno vabijo. — Oglasiti se je pri g. Josipu Poula, kaptíhiiku v Novotu mestu. Svarilo! Pozorl Varujte se, da ne boto opoliarjeni pri n!ikii])u sliiiliio kavť. Dobtč-kažaljnl Ijiidjo Sovtsdtto ponarejajo KnOiroinerjevo kavo, «atoiie jemliitf'ilnii^ili U'i h<-1f> izvirne zavojo /. íííi|iíhoiii „Kathreiner". Kathreiner-Knetppovii sladna kava Je edina zdrava in nkiisna primes k bohovi kavi, natomi pridelek v celili zrnih; vsaka SkorJljivB primes je izključena. ZASVALi! katero je že leta 1858 moj rajni stric gospod Anton Kalčić ustanovil in katero je v sploâno zadovoljstvo po smrti mojega strica gospodična Marija Seidl nadaljevala. Moja skrb iu naloga bo, da si boni z največjo vestnostjo in požrtvovalnostjo prizadeval vstreci željam in zahtevam slavnega občinstva. Zagotavljam, da hočem z dobrim blagom in zmerno ceno blaga vstrezati. — _ Prosim toraj, da me blagovoli isto s svojim A oblakom in zaupanjem počastiti. 9 z; odličnim spoštovanjem udani J (28-1) Jožef Mechora. Vljudno podpisani se ftastitim p. n. mojim bivšim gostom v Trebnjem najtopleje zahvaljujem za mi skazano čast z obilnim obiskom. Naznanjam pa slavnem« občinstvu ŽuŽem-berskega okraja in njega obiskovalcem, da sem v lastnej hiši v Žužemberk-u Jf gostilno in niesiirijo 531 otvoril. Potrudil se bom si. občinstvu v vsakem oziru dovoljno postreči ter se za mnogobrojni obisk vdano priporočam. Z vsem spoštovanjem (14 -2) Josip Hrovat, MoTomeito : OdgOTorai nrednik Jostp Benkovlfi. — Iidajate^, zajožuik in tiakar ]. Kra]eo,