11. štev. V Novem mestn 1. juoija 1887. HL letnik. Dolenjske Novice. Izhajajo 1, in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Jiovice" nalete 1 gid,, za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tianiti dati, plača za dvostopno petif^vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. Gospodarske stvari. Sadjarstvo ali ovočarstvo Knjigo B tem naslovom, ktero je spisal gospod R. Dolenc, vnoviťS toplo priporoCamo. Oni gospodje, bi 80 si knjigo uže omislili, bo ae paČ prepričali, da smo zadnjič govorili resnico. Le po knjigi! učila Vas bode v umeviiej besedi, kar je vsakemu sadjerejcu pred vsem potreba vedeti ; lepe, po gospodu samem risane podobe pak Vam bodo jasno kazale, kar bi Vam morda beseda sama še ne bila dovolj razjasnila. V dokaz navedemo iz prekorifitne knjige danes mali odlomek; „Za drevesnico najbolj priporočljive sorte ali vrste sadnega drevja". Str. 58, 59. Alîo hoëemo, da bode sadjarstvo kaj neslo, ako želimo, da postane izdaten faktor v gospodarskem računu, ravnati se moramo, ko volimo sadna plemena, katere mislimo gojiti, posebno pa pri izvolitvi vrst ali sort v plemenih po podnebnih in drugih posebno prometnih razmerah. Za kraje z ojstrim podnebjem, kateri so vrh tega še od najnižjega velikega mesfa ali pa že celo od Železnice jako oddaljeni, je umestno, da se gojé tako zvana gospodarska plemena in v njih gospodarske vrste. Gospodarska plemena in vrste imenujemo pa tiste, katere rodé jako obilo ter se dadó porabiti z najveijo koristjo za tehnične sadjarske izdelke, kakor češplje za sušenje, za napravo slivovke, hruške in jabelka, za napravo moSta. To velja uže celo za kraje, kateri so daleč od vinorodnih krajev. Koliko se dandanes ne toži o preobilem vžitkn ŠDopsa po Grorenjskem itd. Kujejo se zoper pijančevanje postave; pa vse ne bodo toliko hasnile, kolikor bi koristilo, ako bi ljudje takih krajev sadili gospodarske vrste sadja v veliki meri, ter si pripravljali iz njih dober sadni mošt, ali ^e uže hočete, Še celó — iz češpelj — Žganje-slivovko. Saj vender skušnja predobro uči, da si řlovelí najbolj želi ravno tistega, česar sam nima, in da vedno više ceni lastno, s trndom pridobljeno blago, kakor pa kupljeno. Za kraje z milejšim podnebjem in osobito, ako so blizo velikih meňt in železnice, so nasprotno tako zvane namizne vrste sadja kaj vmestne. Namizne vrste sadja imenujemo pa tiste, katere se povžijejo v svežem stanu, ali v bližini tako rekoč „in loco", ali pa tudi jako oddaljeno, po železnici itd. prevožene. Namizno sadje bi zamogli tudi trgovsko imenovati; pa ravno tega je na Kranjskem kaj malo; izvzemŠi sadje naših Vipavcev — ki so začeli r poslednjih letih jako napredovati —ga ni skorej druzega v deželi katero bi se izvažalo, razun malenkosti iz košanske in vremenske doline ter iz Gorenjskega. Pa čudno je to, da se iz Gorenjskega ne izvažujejo namizne vrste, ampak gospodarske, kajti kolikor nam je znano, zahajajo v Radovljico in okolico nemški sadni knpci, kateri nakladajo jabelka kar kakor krompir v železniške vozove ter odpeljujejo, da napravljajo doma iz njih mošt, da, še celo nekov šampanjec. Da se izvaža iz Kranjskega tako malo, da skorej nič namiznega, osobito zimskega sadja ~ hmšek in jabelk — temu je vzrok edino to, ker se prideluje tako izginljivo malo pravih finih namiznih vrat. Ljubljanski trg je z zimskimi jabelki skorej sleherno leto takorekoČ zasut, vsled tega so tudi jako po ceni — skorej že smešno po ceni ; ali kaka jabelka pa so to ? Za trgovino samo malo ali pa Še celd nič vreden drobiž, katerega izva-ževati se niti ne izplača. Ali fine zimske hruške so pa na Kranjskem uže skorej kar bele vrane. Proč tedaj, proč z vso za trgovino nič vredno sodrgo! Kar se bode sadilo ali požlahtnilo v bodočnosti, naj se zasadi ali cepi le z finimi trgovskimi vrstami. Blagoslovljenje zastave. Prekrasna slovesnost v Novem mestu je bila 29. maja, ko se je blagoslovila zastava tukajšnjega kat. društva rokodelskih pomočnikov. — Bali smo se, da nam ne bode milo; kajti deževalo je prejšnje dneve in Še petek je bil jako pust dan. Ali hvala Bogu, sabota je bila uže brez de^a in nedelja lepa. — Naši rokodelski pomočniki so pripravljali, kolikor mogoče, da se oslaví veseli praznik, v Čimur so jih gospodje mojstri. zlasti pa nežDe roiiice uekterih rrlih gospodičin pridno podperale. — V saboto popoldan ob 2. uri so nas iznenadili odposlanci vrle družbe St. Viške nad Ljubljano. Pričakovali smo jih Še le zvečer; zato smo bili tem veselše iznenađeni, videti jih med seboj tako zgodaj. — Ali kaj še, prinesli so nam seboj prekrasen dar — novo lepo zastavo I Kdo bi popisal radost, ki je plivala srcam našim, ko so šentviški postrežljivi „fantje" razgrnili pred nami našo zastavo, ko jo je mojster g. Belec pritrdil ca drog!? Zvečer po sedmi uri so nam došli drugi gostje — Ijubljančani: devet gospodov in med njimi škofijski načelnik katoliških družb rokodelskih pomočnikov g. profesor Grnjezda. V BerSljinu jih je sprejela družba rokodelskih pomočnikov z mestno godbo in prav obilo množico ljudstva. Kako radostno Bmo stopali v mestice — med nami razviti zastavi ljubljanske in šentviške rokodelske družbe! Pravi praznik pak je bil Še le drugi dan 29. maja. Nova zastava, prelepo delo, ki bode v čast družbi pa tudi mestu, se je nesla v slovesnem sprevodu ob polu 10. uri v kapiteljsko cerkev. Spremljalo jo je ljudstvo, kteremu se je vvrstila mestna godba, tej so sledili odposlanci tukajštyili družb, tem šentviško in ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov s zastavami, za njimi je sledilo 12 dekletic, prvi dve ste nosile šopke, drugih deset pa na svilnatih trakih v cesarskih in narodnih barvah novo zastavo, za ktero je stopalo domače društvo rokodelskih pomočnikov; meščanska straža je delala Špalír ob obeh straneh pod poveljništvom blag. g. stotnika Wagnerja. Botri novej zastavi ste blagovolili biti gospej Hočevar in Panser, prvo je n&domestovala gospo-dičina Pauser. Blagoslovil je zastavo mil. g. proŠt novomeški ter imel pri tem tudi prekrasen govor o pomenu, potrebi in koristi katol, rokodel. družb zlasti za današnji čas. — Po sr. opravilu se je zastava nesla v slovesnem sprevodu med uniraa prej imenovanih društev v gostilnico „pri Solncu". Tukaj je bil ob 1- uri slavnosten obed, ki zasluži to ime vsestransko. Vdeležilo se ga je v velikej dvorani tukajšnje kazine 111 oseb — med njimi gospa kumica Pauser z gospodičino hčerko, gg. C. kr. vladni svetovalec i okrajni glavar Ekel; mil. g. prošt Urh, zastopniki občin novomeške in Žmiheljske; gosp. gvardijan samostanski; zastopniki vseh tukajšnjih društev; gostje iz Ljubljane in Šentvida, mnogo prav odličnih gospodov in večina tukajšnjih mojstrov ter udje domafiega društva. Gosp. prošt Peter Urh je napil v prekrasnem govoru presvitlemu cesarju in sv. očetu papežu, kot svetnemu in duhovnemu vladarju ; G. škofijski načelnik Gnjezda gospodu prostu Urhu in g vladnemu svetovalcu ; g. načelnik domaČe družbe dr. Marinko prebravši list njegove milosti škofa Graše, centralnega načelnika kat. družbe rokodelskih pomočnikov temu prevzvišenemu gospodu, kot pravemu očetu rokodelskih pomočnikov. — DoSli in prečitali so se tudi telegrami : od kat. rokodelskih družb v Ljubljani in Št. Vidu, od gg. Bouača in mojstra Jakoba v Ljubljani, ki so bili sprejeti z navdušenjem. Po obedu smo si ogledali bližnji Grm ter se preprifiali, koliko se je zgodilo v tem kratkem času pod modrim vodstvom g. Dolenca, ki nas je sprejel jako ljubeznjivo ter nam postregel z izbornim Vipavcem, obžalovaje, da smo prišli par let prezgodaj, da nam on, Dolénc, ne more ponuditi dolenca na Dolenjskem umno pridelanega. Ob osmih jfvečer je bila beseda v „Narodnem domu". Po kratkem nagovoru g. načelnika ao vrli pomočniki peli izvrstno, morali nekaj pesem na zahtevanje ponavljati, deklamovali dobro ter se pokazali tudi kot zmožne igralce v gledališkem prizoru 3Geslo na potovanju", v kterem nam je kazal „romar" vero iu čednost, „mojster" pridnost in delavnost, „Pavliha" pa v občno veselost poslušalcem veselost in Saljivost. Konečno je bila tombola s kaj mnogimi dobitki, ki je dala brez odbitih stroškov 50 gold, Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu? V državnem zboru je pretečem teden govoril g. dr. Ferjančič o neprilikab, ki se godé gledé slovenskega uradovanja pri sodnijah, g. V. Pfeifer pa se je zopet potegal za Dolenjsko železnico. Naj bi ne bile besede gosp. poslanca zopet glas vpijočega v puščavi. Češki klub se je preoanoval na boljšej podlagi, ker so nekateri člani krhali disciplino. Nekaj nemških liberalcev najhujše baže je osnovalo novi klub; zove se nemško narodna zaveza. Tem gospodom menda bolj ugaja Biamar-kova palica, nega prostost, katero imajo v Avstriji. Te dni je državni zbor tudi končal proračun za državne stroške. Potreboval je za to 30 dni in 35 sej. Ko bi nekateri poslanci ne bili tako zgovorni, bilo bi manj časa dovolj, S tem bi se državi tudi mnogo prištedilo. Kmalo bode državni zbor preložen do jeseni. Nekateri prenapetneži so v Madjarskem derž. zboru zahtevali v armado madjarski jezik. Težko bode iz te moke kaj prida kruha. Obe zbornici ste imeli 25. preteč, meseca zadnji geji. Pred zaključenjem sta predsednika omenjala delavnosti te dobe, da je zbornica potrdila Črno vojsko, dovršila pogodbo za bodočih 10 let itd. Potem je bil zbor zaključen in razpušen, ker mu je potekla doba. Madjari bodo tedaj imeli nove TOlitTe. Žftlibog da drugim aarodnostim ne pri-Toièijo jeđoakopraTnosti. Novi drž. zbor sklicuje cesarjeTo pismo y 26. septembra. Drugače se Čujejo iz Ogrske žalostne vesti. Nastala je po deželi velika povodenj. RekeTamiš, Begej, Maroš, Karaš so izstopile. Cele pokrajine ao pod vodo. V mnogih vaseh in selih so se porušile hiše. Kaj je novega po Širokem svetu? Na Francoskem ne more predsednik Ijndo-vlade dobiti novih ministrov. Pa je tudi državno gospodarstvo, da se Bog usmili. Da si pridobé kaj denarja, jeli ao prodajati celo dragocenosti francoske krone, spomenike zgodovinske važnosti. Če bode šlo tako naprej, zna se na francoskem ponoviti stoletnica prekucije. V Parizu je dué 25. maja mej predstavo v gledališči nastal ogenj. Blizo 200 ljudi našlo je nepričakovano smrt v ognji. — Človek bi skoro rekel, daje to očitna kazen božja, ker toliko gledišč pogori. Saj so novodobna gledišča gnezdo pohujšanja, kjer se čestokrat vera in nravnost zasmehuje. y Belgiji Togovilijo delavci. Nad 12.000 delavcev je ustavilo delo. Najbolj razsajajo t okolici Henegava. Vlada je razposlala na vse kraje vojakov, da bi zadušili nemire. Vzrok nemirov je, ker bogati tovarnarji zatirajo delavce. Celo v Bruslji se je pridrvila tolpa delavcev pred palače ministrov, da tuđi kralja, kjer so razsajali in razbijali. — Ko bi se tovarnarji in delavci držali krščanskih načel, kmalo bi bil mir in zadovoljnost, kjer pa ni vere, čudi tudi oi krščanske ljubezni in pravičnosti. Pruska vlada vedno ostreje postopa v Alzaciji in Loreni. Izdala je novo postavo, po baterej bodo župani plačani od vlade, S tem ai misli pridobiti pokornih županov. V zadnjem konsiatoriji so sv. oče Leon XIII. imenovali dva kardinala. Omenili so v nagovoru do kardinalov, da se jim je vendar posrečilo, zadobiti na Pruskem in Nemškem mir katoliški cerkvi. S tem je tedaj pri kraji „kulturni boj« na Nemškem. V Švici so vpeljali monopol za prodavanje vsakovrstnih žganih pijai. Švicarji upajo, da bode to izvrstno sredstvo proti preobilnem vživanji žganja. Bog daj I Na otoku Kreti se je narod vprl proti Turkom. Turčija je poslala na otok vojakov, da pomiré bivake; a ti nočejo odložiti orožja ter zahtevajo, naj Turčija izpolni željo narodne skupščine. Piâe se nam: Iz Krškega. — Že pokojni vladika A. M. Slomšek ee je bil izrazil, da najlepši kinč kraja je krasna cerkev. V tem obziru «e je zadnje Čase pri nas veliko storilo. Dobili smo krasne DOTe orgije, novo, iz belega inrsmorja lepo izdelano obhajilno mizo. LetoSnjo velikonoô smo videli lep noT božji grob, ki ga je izdelal domači alikar g. A. Kusljan. Posebno razveselilo nas je pa lepo vbrano zvonenje novih zvonov, ki smo jih dobili v nedeljô 1. maja. Vernega ljudstva se je v ta namen zbralo jako veliko. Procesija, ki jo je vodil domači L g. vikar iz Videmskega kolodvora v Kržko vikarijatao crkev, je bila mnogobrojna. Ysi zvonovi so bili okrášeni z zelenjem in venci. Navzoča je bilo šolska mladina e svojo zastavo, požarna hramba in uniformirana meščanska straža. Vse se je godilo v najlepšem redu. — Zvonov, ki jih je vlil Ljubljanski zvonar g. A. Samaesa, je pet; vbra-ni so v Čistem fis-dur akordu. Prvi, najveSi tehta 1513 kg. in ima sledeči napis: „Benefi-centia Defuncti Martini Hočevar, Exhiralo Vivos. Ex Yotis Josephina© Coniungis Martini Hočevar, Plango Defunctoa." N» drugih ni nobenega napisa, razun ime zvcnarjevo in letnica. Dragi zvon tehta 714 kg., tretji 449 kg., četrti 208 kg. in mrtvaški zvon 104 kg. V četrtek 5. maja ob priliki obletnice smrti pokojnega M. Hočevarja, iz čegar zapuščine so se zvonovi napravili, so v popolnem tiru zapeli prvikrat. Pri črni maši sodelovali so trški godbeni klub pod vodstvom g. V. Parme in krški pevci. Iz prijaznosti sodelovale so tudi nektere dame. Naj dodamo še, da je gospa Hočevarjeva darovala tudi črne mašne oprave za 3 duhovnike, črni altarni prt in katafalk (mrtvaški oder), kar je vse skupaj Čez 1000 gld. stalo. Ta gospa je res velika dobrotnica. Iz Podzemelja. — V četrtek Î9. aprila t. 1. odšel je od nas preČastiti g. župnik Franjo Dovgan na svoje novo meato kot župnik in prošt Metliški. Bil je prečaetiti gospod nad 15 let pri nae kot župnik. Kako je ljubil svoje farane in kako je bil ljubljen od njih, kazalo je njegovo ginýivo slovo. V nedeljo, ko nam je zadnjikrat govoril s sv, mesta, hotel je spregovoriti nekoliko besedi v slovo. Pa komaj je spregovoril par besedi, že ga polijejo solze in ni mogel dalje govoriti. Enaka je bila z nami, vsakdo je čutil britko žalost v svojem srcu. — Nočem naštevati njegovih zaslug, ne razglašati njegovih dobrih del, ker to bi ne vgajalo njegovi ponižnosti. — Le splošno govorico Čem omeniti. Če se le dva farana enideta, že govorita o svojem ljubem fajmoŠtru, in zadnje besedo bo, k