Šola za predšolske otroke
Človek je presenečen, ko ga zanese med malčke, v njihove do-move, ki jih imajo v Zakotnikovi, na Jarški cesti pa še drugod v naši občini, več v mestu kot v okolici. Znane, toda navzlic temu od-maknjene hiše, postavljene v zelenje ter ujete v pravljični navdih otroškega sveta, zaslužijo našo pozomost morda tudi premislek, kakršnega zahtevajo temeljitejša spoznanja.
Za obisk v VVZ se moramo odločiti v zgodnjem jutru. To je čas, ko se dramijo čudno sple-teni hodniki, ko v svojstvene urejene prostore prodirajo gla-sovi malčkov. Sobe ožive, ne vse naenkrat, marveč vsaka zase in po svoje, ustrezno starosti svojih prebivalcev. Malčki so razdeljeni na skupine, ne slu-čajno, ampak po starosti, saj je treba misliti na to, da bi bilo varstvo kar se da zanesljivo.
Zgodaj je še, zato storimo prav, če obiščemo samo eno skupino, na priliko otroke, ki bodo v letošnjem letu dočakali svoj 4. rojstni dan. Pravkar pri-hajajo v sobo, v kateri se zadr-žujejo, kadar niso na sprehodu ali na igrišču. Čakajo jih mize, obložene z igračami in pripra-vami za delo. Pri strani je pose-ben kotiček, tam je prostor za igre, tam so stvari, potrebne za igranje poklicnih opravil odras-lih ljudi. Vse je namenjeno malčkom, lahko izbirajo ter se-dejo k mizi, za katero se sami odločijo. Barbka hoče punčko. Obleče in uredi jo, nato jo pelje k zdravniku, ker jo danes boli glava. Nejka sc spravi k plaste-linu. Njeni prstki se zarijejo v mehko tvarino, ki sc pojagoma spreminja v slinaija, obloženega s pravcato hišo. Igra se prepleta z delom, razposajcnost z misel-nimi napori, čebljanje z dogaja-njem, ki ga skoraj ncvidno spremlja vzgojiteljica. Zanjo je vsc, kar počno otroci, prilož-nost za spoznjanje njihovih nag-njenj in sposobnosti, vir posre-dovanja ter utemeljenega usmerjanja. Pod njenim vod-stvom se varstvo spreminja v smotrno igro, prostor v delav-
nico, v kateri domuje otroška ustvarjalnost, povezana z igro in sproščenim delom.
Individualni zaposlitvi, kot to vzgojno dejavnost imenuje učni načrt za predšolske otro-ke, slede razgibalne vaje. Imajo svojo vrednost, ki jo ne kaže prezreti, vendar o njej ne bomo govorili. Lepo vreme je, malčki se zbirajo pred domom, priprav-ljajo se za sprehod. Vzgojiteljica jih razvršča v skupino, počasi se umiri in usmeri v bližnjo ulico. Med potjo niha: zbira se v gručo, ustavlja se, kadar je tre-ba opazovati. Sprehod je skrbno izbran, zasnovan tako, da otrok spotoma odkriva naj-bolj zanimive koščke svojega okolja. Na priliko: vedno mika-ven trg, kjer otrok s pomočjo opazovanja spozna določeno dejavnost odraslih ljudi, dosti-krat tako temeljitp, dajolahko naslednji dan likovno ponazori ali pa jo prikaže v besedi in kretnji. Opazovanje je vir novih spoznanj, zato tudi temeljna učna  oblika,  dejavnost,  ki ji
moramo pripisati neprecenljivo vrednost za razvoj otrokovih umskih sposobnosti.
Za opazovanjem komaj kaj zaostaja poslušanje, povezano z živim predstavljanjem ter ob-navljanjem s pomočjo mladih poslušalcev. Za primer vzemimo poslušanje lepih pravljic. Otrok se jih zlahka zapomni, rad jih tudi sam pripoveduje, zgodbico celo nariše ali pa jo postavi v plastelin, če ga vzgojiteljica na-vaja na takšno dejavnost. To je v prid otrokovim domišljijskim-zmogljivostim, pa tudi njegovim besednim, likovnim in še dru-gim izraznim sposobnostim. To je bistveno, saj je ugotovljeno, da se otrok v prvih letih svojega življenja - v glavnem med tret-jim in petim - umsko oblikuje, zaradi česar kasnejše šolanje za razvoj njegovfli umskih sposob-nosti nima kdove kolikšnega pomena.
Pod vodstvom skrbne vzgoji-teljice se bivanje v vzgojnovar-stvenem zavodu spreminja v smotrno igro, pravzaprav v usposabljanje, ki ga kasneje sko-rajda ni mogoče nadomestiti. V tem je poglavitni pomen bivanja v vzgojnovarstvenem zavodu, ne v varstvu, ki sicer uspešno rešu-je skrbi zaposlenim staršem.
JAZ