112
Naši dopisi.
Iz Trsta. (Delavsko podporno društvo) vabi vse svoje ude v občni zbor, kateri bode v nedeljo 10. aprila ob 6. uri popoludne v ,,Hossettijevi dvorani". Dnevni red: 1. Govor predsednika. 2. Sporočilo o računih za leto 1880.    3. Predrugačenje pravil.    4. Predlogi.
Iz slovenskega Štajarja. — „Siov. Gosp." v zadnjem
svojem listu priporoča nov nemšk časnik, ki pod imenom „Sudsteirische Post" začne v sredo dne 6. aprila po 2krat na teden v Mariboru izhajati v zahžbi tiskarja g. Leona. List s podobami ozaljšan hoče mirno in nepristransko poročati o tem, kar se doma in po svetu godi,   pa   tudi   ostro  in dostojno zavračati vsako
versko, narodno ali prusačko ščuvanje. Narode v A v-striji je treba miriti in naklanjati k spravi na podlagi pravice, a ne vedno dražiti na korist cesarstvu nevarnim nakanam. Naročnina znaša s poštnino vred za mesec 60 kr., za četrt leta 1 gold. 70 kr., za pol leta 3 gold. 40 kr. in za celo leto 6 gold. 60 kr. Avstrijski domoljubi so povabljeni sedanjim razmeram to jako potrebno podjetje vsestranski podpirati!
S Koroškega 2. aprila. — Novega škofa še zmerom nimamo! „Slov. Gosp." se piše, da se obotavljajo više pastirsko breme prevzeti gg.: dvorni župnik Maver, prost Milil er, opat D ud a, a p reč. kanonik Košar je menda nemškim liberalcem preveč trn v peti. Nov kandidat je preč. gosp. Jan. Katschthaler, veleeen-jeni profesor dogmatike na vseučilišču v Insbruku in kanonik salcburški. Ta izvrstni gospod je bil uže večkrat namenjen za škofa. Se ve, na Koroškem bi mu trebaio slovenski učiti se; kolikor ga poznamo, je blazega srca in bo gotovo izvrsten pastir, tudi Slovencem pravičen!1* — Kako skromni smo vendar mi Slovenci! Res je sicer, da nam ni vselej pomagano, če tudi škof slovenski jezik zna , pa nima srca za domovino svojo slovensko. Tudi v Ljubljani je, če se prav spominjamo, pred škofom Woiforo bil škof Gruber, trd Nemec, al v zavesti svoje višje pastirske dolžnosti se je tako pridno slovenskega jezika učil, da je v kratkem času po nastopu škofijstva slovenski prav lepo pridigoval. — Deputacija domoljubov pod vodstvom g. Einspielerja se poda k cesarju, da se pritoži čez krivice, ki jih glede narodne ravnopravnosti koroški Slovenci trpe.
Iz Ljubljane. — Z Dunaja nam je pretekli teden došlo mnogo važnih novic, katere so pa v narodnih krogih jako različne vtise naredile , zato od ene strani radostno, od druge pa nevoljno bile sprejete. O tem, da pl. Vesteneck mora zapustiti Litijo in je premeščen v Gradec začasno k deželni vladi, a ne kot samostojen načelnik, ampak na pomožno službovanje, in da na njegovo mesto pride gosp. Matija Gril, bivši komisar v Mariboru, in kakor slišimo, naroden mož, — o tem je le en glas zadovoljnosti , ki je tem veča , ker bode iz Litije kmalu celo gnjezdo .,oknapobijaieev" razkropljeno. — Druga novica o šolskih zadevah, namreč da Slovencem nemili nadzornik Zindler izgubi deželno nadzorstvo kranjskih srednjih šol, bila je tudi z enoglasno zadovoljnostjo sprejeta, ne tako soglasno pa novica, daje gosp. Smoleju izročeno nadzorstvo srednjih šol na Kranjskem. Eni napadajo (in „Slovenca" vrednik posebno rodo) to imenovanje, drugi pa hvalijo. Mi pa mislimo, da pravo je dandanes to, ne prenagliti se z obsodbo; dela novega nadzornika bodo kazala, kdo ima prav. Gosp. S mole j je dobro skušen školnik , tedaj iz tega ozira za nadzorstvo ves sposoben, in če je m in i s ter s t vu resna volja za rav-nopravnost v šolah, bode tudi on vedel, kaj je dolžnost njegova, in to tem več, ker mu je po ministerskem odloku od 2L marca t. 1. nadzorstvo srednjih šol kranjskih začasno izročeno. Začasno obdrži g. Smolej tudi še vodstvo liublj. gimnazije. — Tretja novica z Dunaja pa nam je bil odgovor ministra pravosodja dr. Pražaka na interpelaciji naših poslancev zarad rabe slovenskega jezika pri soduijah. Tudi ta odgovor se kritikuje črna in belo. Memo tega, da je desnica v državnem zboru, tedaj da so naši poslanci ministrov odgovor sprejeli z ,,živahno pohvalo ', se deloma graja v tukajšnjih slovenskih časnikih. Mi tudi v tem obziru stojimo na strani naših poslancev, ki so bolje podučeni, kakor mi drugi „procul a Jove", a konečne ugodne rešitve naših jezikovnih   zadev   pričakujemo   tudi   mi  le  od narod-
113
nostne postave, ki ima pot zapreti vsem sodnijskim in nesodnijskira atentatom  na pravice narodne.
— (Presniceva  nezvestoba in ljubljanska hranilnica. Konec)    Ce   le   samo   velikanski   znesek   (1   milijon in 8000 gold.j zadnjič omenjenih 76   vlog   premislimo ,   ki vse, ker vsaka nad 8000 g<dd. znaša, so nasproti §. 5. opravilnega reda, tedaj  nepravilno v hranilnico sprejete, in za   katere   se   po   današnjem  4°/0   obrestnem merilu 40.320 gold.   letnih   obresti plačati   mora,   se   nam pač koj na prvi pogled kaže ,   da bi se uže   s prihranjenim tem zneskom (40.320 gold.)   obrestno   merilo   (Zinsfuss) malim vlogam precej zvekšati dalo, in še bolj pa, Če bi ogromnega števila tistih vlog hranilnica ne obdržala, katere   5000   gold.   presegajo, kakor jej velevajo pravila, in če bi koncem   leta 1880.,   kakor izkazek   kaze ,   ne bila   sprejela   s knjižicama   115.455   in   115.644   velike svote 50.U00 gold., za katere mora po 4 od sto 2000 gld. obresti plačati.    Ali ni to  škoda,   če,   kakor   računski sklep  to kaže,   447.349 gold.   mrtvih   v   blagajnici leži, ker jih   hranilnica   z najboljo   voljo   nagloma   ali   vsaj kmalu koristno in varno naložiti (fruktificirati) ne more, vložnikom pa vendar 4°/0 obresti plačevati mora.   Ko bi ne bilo treba za   mrtvo   ležeči   denar   obresti   plačevati, lahko bi hranilnica ta denar obrnila za to, da bi obrestno merilo   na 4!/2 ali 5 gold. povekšala.     Pa   še   nekaj   je prevdarka vredno, namreč to, da,   ko bi hranilnica ne sprejemala velicih vlog, bi njeni vložniki namesto v hranilnico, svoje kapitale v druzih denarnih zavodih nakladati morali, kjer bi njih denar utegnil za primerne obresti   v  promet   priti   kmetijstvu,   kupčij s t v u  in obrtnij s t vu.
Se marsikaj bi se dalo govoriti o tem, kako lahko bi hranilnica poleg tega , da sebi izročeni denar varno shranuje, ga tudi proti visim obrestim, kakor le po 4 od sto, shranovala, ako bi svoje gospodarstvo včasih drugače vredila.
Ko je hranilnica za realko zidala šolsko poslopje s stroški okoli pol milijona gold., je tolika svota za poslopje srednje šole veliko senzacijo vzbudila in se po pravici smatrala za potrato zato, ker bi se bila hranilnica veliko dobrotnico deželi skazala, ako bi bila za zidanje realke k veČemu kakih 200.000 gold. potrosila, z ostalimi 200.000 goldinarji pa bila bi lahko 20 do 30 revnišim občinam po kmetih pomagala poslopja za ljudske šole zidati. To bi jej bila slava donela po celi deželi! — Aii jej je dalje treba bilo, svojo lepo in veliko hišo na sejmskem trgu, kjer je imela svoje pisarne, pa je zraven tega še velik ko3 hiše gostačem v najem dajala, prodati in nasproti svojemu pohlevnemu če-beinemu načelu: ,,delaj, nabiraj, pomnožuju, tako kolo-salno novo palačo zidati, pač nihče ne previdi, in to tem manj, če je samo za prostor, kjer je novo hišo si zidala, potrosila celih 29.000 gold. zato, ker je Novakovo hišo si kupila za 25.000 gold., pa jo dala potem stavbeni družbi, vrhu tega pa jej še 14.000 gld. posebej plačala za tisti prostor , kjer zd*j nova hranil niča stoji. Težko je verjeti, da bi na mestu nekdanje Novakove hiše z njenim prostornim dvoriščem se ne bila dala dosti prostorna hiša za vse hranilnične potrebščine zidati. Prav lahko pa bila bi ostala v stari svoji čedni in veliki hiši na sejmskem trgu, če bi bila celo to hišo v svojo posest vzela in marsikaj prenaredila za pisarne in druge iokalitete.
To so pomisleki, ki smo jih o navedenih stavbenih zadevah, katerih se je hranilnica zadnja leta lotila, po-gostoma culi zato, ker je obrestno merilo znižala na 4%. Naravno je po takem bilo ugibanje: ali ni potreba, da sepredrugaČijo pravila (statuti) hranilnična tako, da ne bi imela samo neka stranka privilegija ude voliti, ampak bi pravico imeli tudi posebno tisti, ki imajo
denar vložen v hranilnici, kiv tedaj so posebno poklicani, svojo korist varovati. Ce pogledamo imenik hraniiničriih udov, beremo: Bamberg, Biirger, Giri-boldi Anton, Janesch, Kaltenegger, Lukmana Čari, Luk-mann Johann, Lukmann Joseph (aii ni še kak Lukmann?), Mahr, Redange, dr. Sehaffer itd. itd. To vsi so gospodje kazinske stranke, možje narodne stranke so bele vrane med hranilničnimi udi zato, ker navedeni gospodje kazinski zmerom le sami iz sebe kakega novega uda volijo. Glede na sedanja hranilnična pravda je pac vprašanje upravičeno: kdo in po katerem § voli ude v hranilnico? ali po §. 12 lit. 1) sme le direkcija pr&vico imeti ude voliti, ne pa tisti, ki imajo denar na* ložen v hranilnici, vsaj v kakem višjem znesku, kajti ti so pravi udje, ne pa taki, ki nič nimajo v hranilnici. Naj to zadostuje v dokaz, da predrugačenje pravil tudi še v drugih ozirih, da se n. pr. revizorji računov ne volijo iz udov hranilničnih kot ,,sodniki in propria causau itd. je nujna potreba.
— (y,Deutscher iSchidverein') je bil pred kratkem naznanil, da bo svojo pozornost in delavnost obrnil najbolj na Kranjsko — izvzemši Kočevje, ker tam nemška šola ni v nevarnosti. Zato bo to društvo tiste učitelje, ki bi si prav posebno prizadevali otrokom ubijati nemščino v glavo, podpiralo z denarjem za napravo nemških šolskih knjig in dajalo jim remuneracije. Za Kranjsko je v ta namen za letos odločenih celih 300 gold. in učitelj Schott na Hotiču je dobil za to, da utepa peščici otrok svoj ,,kuheltajč", uže 60 gold., namreč 30 gold. za svoj Judežev „lon" , 30 pa za nakup nemških knjig. No , s 300 gold. o« bodo čudežev delali, ko bi jih vse enemu samemu dali, bi ne bilo greha vredno zoper narodnost. Evo zopet nemško umazanost! — V Ljubljani je poverjenik tega društva, čegar središče je na Dunaji, neki finančni uradnik z urgerman-skim imenom P. ipavitz (Ipavec) in reči se mora, da je priden v tem poslu —• bolj priden morda kakor v svojem pravem. Te dni je namreč začel po Ljubljani s svojim lastnoročnim pismom vred razpošiljati tudi pravila tega „ad majorem renegatorum gloriam" osnova-nega društva po postrežčkih ter nadlegovati ljudi z beračenjem za ,,nemško šolo" (katere je pač tudi njemu še treba, kakor kažejo slovnični in stilistični kozli V njegovem pismu , katero datirano od meseca marca je tudi nam v roke prišlo). Mi se Čudimo, kako g. Dimic more trpeti, da se njegov podložni in iz davkov plačani uradnik stavi na čelo agitacije zoper narod, ob čegar žuljih živi in posluje v imenu nekega „vereina<4 , ki se vtikuje v šolske zadeve na Kranjskem, do katerih nima nikakoršne pravice. Vspeh sicer ne more prevelik biti, vendar bega nekatere sirote učitelje, ki so bolj lačni kakor značaj ni.
— V redutni dvorani je ta teden na ogled razobe-šenih 37 velicih izvrstnih podob, ki predstavljajo slavnostni sprevod, katerega je dunajsko mesto meseca aprila predlanskega leta osnovalo na slavo petindvajsetletnih poroke presvitlega našega cesarja in cesarice. Te krasne podobe so narisali prvaki dunajskih umeteljnikov in srčno nas je veselilo, ko smo med njimi našli tudi domačina. Podobo, ki kaže skupino ^trgovina in starinarji", po vrsti 27., je namreč izdelal naš rojak Ivan Subic, o katerem uže dalje časa ničesa slišali nismo. Razstava bode gotovo vsacega, kdor si jo ogleda, zadovolila, in mi nje obiskovanje tem topleje priporočamo, ker je ž njo združen dobrodelen nameii. Dohodek po vstopnini, ki znaša 10 soldov za osobo, je namenjen siromaškim Notranjcem, katere vsled lanskih uim tarejo silne nadloge. Razstava je odprta vsak dan od 10. ure dopoiudne do 4. ure popoludne; le
114
v četrtek samo  do dveh.    Zadnji  dan,  v nedeljo, bode pa odprta od 8. ure zjutraj do dveh popoludne.
—  Pri novem štetji našteto veliko število Slovencev zraven male množice Nemcev (večinoma nemšku-tarjev) kaže svetu — tako piše „Slov. Gosp." — da je Ljubljana prvo slovensko mesto in da je tem bolj čudno, da je tu nemški mestni zastop, nemški deželni zbor, nemški svet! — To čudo ugane pač lahko ta, kdor vč, kako je Schmerling volilne rede koval, in kako je birokracija prosto volitev begala in zabranjevala.
—   Prečastiti gosp. Jožef Hočevar, župnik na Igu> Je postal kanonik v Novomestu.
—  Gospodar Ive StarašiniČ, posestnik majhnega vi-nograda v Silji (občina Vinica) v črnomaljskem okraji je poslal c. k. deželni vladi nekoliko trsja, katero je osahnelo in okoli katerega je našel nekoliko žužkov, boječ se, da ne bi ta mrčes bil „trtna uš." Ker ti precej veliki žužki, niso podobni trtni uši, se menda ni bati te nadloge Crnomaljcem; gosp. Ogulin, kateremu je vlada to trsje in žužke v preiskavo poslala, bode o tem zanesljivo poročal.
— (Čitalnica) je zabave zimske saisone preteklo nedeljo dovršila z „besedo", katere program je bil tako mikavno priredjen, da je bila dvorana čez in čez polna občinstva in je tudi prečastiti gospod deželni predsednik z gosp6 soprogo počastil to „besedo" s svojo na-zočostjo. Po načelu ,,variatio delectat" je čitalnični odsek, ki vreduje besede, lepo združil trojico: pevski del, instrumentalni del in gledališko veselo igro. Pričela se je „beseda" z zborom „Moja ladijau, ki ga je zložil v Temešvaru bivajoči naš rojak gosp. F. S. Vil h ar, sin rajncega velecenjenega skladatelja Miroslava Vilharja. To vam je lepa kompozicija tako v duhu jugoslovanskem zložena, da moremo čestitati mlademu gospodu skladatelju. O drugem zboru, ki ga je pel naš vrli pevski zbor in katerega je izvrstno na glasoviru spremljal gosp. M aier, namreč o Winterjevem „Jadransko morje", dosti je, če na kratko rečemo, da je vzbudil po pravici občni entuzijazem. — Gosp i ca Marija Kobilca, prvikrat nastopivši javni oder, je na glasoviru igrala dve piesi in posebno Thalbergov „Nocturne" s tako lepim občutkom izvršila, da je prejela živahno pohvalo. Gospoda Klein in M aier sta s svojima igrama na goslih in harmoniju nam zmerom jako draga umetelj-nika in tako je bilo tudi ta večer. — Končala prijetno „besedo" je pa vesela gledališka igra „Blaznica v 1. nadstropji", ki je skozi in skozi toliko smeha izbuje-vala, da smo gospema in gospodom hvaležni za veseli večer, kakor sploh vsem rodoljubom in domorodkinjam živa hvala gre , da se ndrodni naši stvari drage volje žrtvujejo s svojim talentom.
— Ker so zadnji čas nekateri spisi in vvodni članki v „Slovencu" vzbujali čudenje, nas prosi gosp. J. Alč-šovec pojasniti, da on uže mesec dni ne piše nič za ta list, in se tudi vredovanja njegovega nič ne vdele-žuje, marveč se je vsemu sam odpovedal.