St. 35.
V Gorici, 27. avgusta 1886.
M8o«»" iihtja tank potek in  velja
po pcSti prejeman* a)i r Goriri ua dnm
poMljana:
Vac Icto . -. , . . f. 4, Jrt Pol let a . , . . . „-S.ii i Cefcrrt Icta ., . . . ,. 1 I i Pri ozoauililt in tako tudi ]¦¦¦'   ./<-.-
tlanicuh" se placujc za uavuihiu tri»toj.-
no vnto:
8 kr.'de ic tiska 1 ki;.
i II " " !; -i w
Zt vf'f 6rki>  |«o pmsh>rii
Tecaj XVI.
Posanuzne stcvilke se dobivajo po 8 kr. v tot.:i1mn»i« ah v goapoaki nlioi Mivu ..tr> li kn.r'. na atnreni trgu m » uniikU uliei ;<>r r Trstu, via Ca-jwima, 3.
:>«.|isi i.nj sc Mngovoljuo pofiiljajo nri'il.;-jvii ..SmV v fiarici Via Meroato —12,1.,. lun'ot'uiiia pa .ipivivnia'tvu „Snttaf Via delta Croco at. 4. ».     .._,
Kokopisi se no vraLajo; 'dopfai nnj an Mngovoljuo franlviijcjo." — Dolajccin in drugiw iicpnnnofcniin ieVnarojfjiiiin smizti, akoso ogliifie pri odi
W'
Obdni zbor druStva »Sloga.a
Pretekli ponedeljek 23. t. m. iinclo je slovonsko Dftrodoo politicno drustvo „Slogau v prostorth goriiko iitalnioe svoj letoanji obdni zbor, ki je bil o svojom casu f #8oci* naznaojen. Ob 11. uri predpoludne zbrilo so je toliko drultveoikov, da je mogol predsednik dr. vites Tonkii odpreti obcni zbor; a pribajali so 6b vedno drufitveniki v eobo, med tem ko so drugi radi dolgega zborovanja odhajali, tako da se najbrio no motimo, ako rrcemo, da je bilo nad 50 dmatvenikov pri tern zboru, v svoji veliki vecmi i deielo. Dobro jo bilo zastopano duhovstvo, ki je bilo tiati dan po svojih opravilih t mestu, a tudi avetni draStvoniki pokazali so ae vnete za narodno drustvo. Prodaodnik predstavi kofc vladinega zastopnika -J. k. okrajnega komisarja g. Joiefa pi. Fabrisa tor pozdrnvi navzoco v kratkem govoru, v katcrem jo pojaanil, da radi drugih valnih optavkov ni bilo mogoco wklicati lotos obini zbor o navadnem frutu. Na to prebero drufitveni tajnik mejni grot Anton Obiazi porocilo o dnistvtmom deiov*cji po zadnjem obcnem zboru, ki bo jo broz razprave a pobvalo vzelo na znanje.
Potem 10 priali na rrsto letni rucuni. Donarnioar g. Andrej Jeglic je razkazal dohodke in atroako dru-itva, otroskega vrta in deklftke solo. Uruatvo iinclo je oajve6 etroalov za volitvo v drz&vni zbor ia za dopolniloo volitev iz velikega poBostva v dcLolni zbor. Otroikemu vrtu in dekliiki ftoli nabral je lepo vsote titei Tonkii na Dunaji; tako da konec iolakega leta oitajalo je oaloieoe gotoviae nad 14 ato gold. Trijo druitvooiki ae izvolijo, da pregledajo in podpisejo drufttvene radune. Prora«iun politidnoga di-uitra za tekoto leto pa otroakog.i vrta in dekliike Solo za bo-do6e Solsko leto sprejmejo in potrdijo bo brez ugo-Tora. Na to ae je prebralo poroiilo uiiteljiee Viljel-mine Franko o dekliiki soli v preteklem aolskem letu, ki ae je vzelo a pohralo na znanje. Pri tej priliki omenil je predsednik vitez Tonkii, da druStveni otro-aki vrt je postal odgoji66o slovenskiai vrtnaricam, katere nam vabijo in sprejemajo na razno druge zavode.
Izmed peticij bila je prva na dnevnem redu ona, ki proai Ttaoko c. k. vlado, oaj bi uredla v Gorici na apodnjem gtmnasiji, na spodnji roalki in na iaobraievaliSft za u<Siteljice materni kot pcduini jezik
| nomSiino pa kot obligaton  predmot,  na o. k. doSki
I in dekliski vadnici pa materni kot izklju6Ijivo podufini
jezik,  to je aloveneki za slovenske in italijuniki za
I italijanBke otroko. Potioijo bral je dr. Origorfilfi} na
tnnogihmoatihjo je zbor giasne odohravalin kouofino
jo je Boglusno sprejol,
Dr. vitoz Tonkii uojalnje?al je potrebo posebne okrajno soduijo za okofioo goriSko tor z mnogtmi in voljavnimi razlogi podpiral p red log, naj bi |ob6iii zbor sklenil potioijo do visokega o. k. minSBteratva, da bi so v roauici osnovala taka, o. k. okrajna boduija, lo-cona od mostno odrojetie in od o. k. okroine aodnijo. Zbor jo odobrii uavodono razlogo tor aprojol naive-tovano potioijo. Isti poro6evaleo poudarjal jo potrebo, da bi bh zacola ravniti diiavna cesta ia Uorice v AjdovHcino in da bi so zaeelo dolo a klancom na AJHOvici. Omenil jo, da po izjavi vladinega komisarja bo uh) HUHtiivljoni in odposlani v Trit nndrii za od-pravo ajSov»koga klanca, po katorili bi m nova ooita zvrnila pri Uolkovi liiftl (Parkarl^i) na domo in bi prisla na ataro co»to pod Ajlovioo tarn, kjor bo dru^i ceata z Loke z drzavno. Padala bi nova oeita po 4 palco na atari selooj. Zbor je aprejel potioijo ? na» svetovancm smiilu.
Slodilo jo porocilo g. Aiidroja Jogtida o velikib nakladah za boliiiHiiici1, cento in nolo z naslovom: nV pomo6 davkopIafiovalQem." Pred ackatorimi tudiu prinottla jo „So6aM po nSlov. Narodu" posnetek Onega obsirnoga ao»tavka, ki ga nujbrle MSlogau objavi pol(toobao2no v svojcm porodilu, ako so bo tiskato. Obaiino porodilo, katoro bo navzoSi kaj pazljivo po-alumili in na vo6 mestih izrecno odobravali, koncalo je z naslednjimi trorai nasvoti: a.) odbor druStva nSlogatt naj posljo dezoluomu odboru goriftkemu pe-ticijo, v katori naj prosi, da bi deLelni odbor v do-govoru z drugimi doiolnimi odbori na to delal, da bi driava sprejela na svoj ra6un sifiliticae bolnike; b.) de2elni odbor goriSkt naj bo prosi b pesebno po-ticijo, da bi predlor deielnemu zboru naavet, po k^-tcrom bi se ustanovila dt^elna hiralnica; c.) poprasajo naj so iupanstva gledS uatanovitvo de2elnoga dolskega zaloga in ua podlagi dobljeaih odgovorov naj so po-b!je prihodnjomu ddtolnemu zboru peticija, v kateri naj se zahteva uatauovitev takega zaloga. Vai pred* logi bill so navduieno sprejeti.
Mojni  grof Anton  Obizzi  opisoval je ialostno
USTEK.
Prizor iz kmedkega iivljenja.
(Spisal P. M.)
(Dalje).
Se eeld beri6 ni bil vec* tako osoren in nurov, kakor poprej; govoril jo prijazno, kolikor more kot tak j pomudil se je pri „gospoduM 2upanu vsakokrat ter razlagal na dolgo in iiroko o vsem, kar je vedel, ali ne: o vaeh uradnijskih stvareb. o davkih, o vojaki in o vsem, kar je redel, da Korobacu ugaja. Da bo mu ni jezik poauiil, skrbela je uie iupaaja, katere) - je berift rekel ^goapa". Tako se je pri Koroba6evih ˇeokrat popiralo in jelo ˇ veselt druibi.
Ker je bilo vender kakienkrat v krLmi predol-gooaano samo govorjenje, sato je RgospodaK v trgu ˇ droibi zupanovej tudi kvartala. Koroba€ je po6et-kom samo gtedal ter ae veselil z igralci, a a easom ae je tudi on nau&l poznavati lepe ffpildkett — po-dobice — in ielja, da bi tudi on poskusil igrati, ee mu je koj izpolnila. Dobil je pomagada, da ga je u6il. Stevilke je poznal. ni bilo tedaj baa tezavno delo!
Ko ga je znana „klapa" — tako rekajo oni vrsti ngo8podeK — pohajajiev v trgu dobila popolnoma v Bvoje kremplje, da je zafel L njimi igrati, bila je na konji. Od satatka bo igrali a Korobacem le za fftfek flag, ^otmye ia vU<» ia kooeem uieaa donar.
Ko bo igrali za vino, bi naS zupaneek placal ule tako iz navade iu iz uljudnosti do „go8podeu, 6e tudi bi morda on kedaj dobil. Pri tern tedaj bo nasi „tioki" — tako jili tudi imenujejo — bili previdni ter so veSkrat zgubljovali, ker a tern niso nicoaa zgubili, ker bo bili propriLani, da za vino jiin ni bilo treba akrbeti. Platial jo vedno navadni placovalec.
Ko bo je Koroba6 autil dovolj trdnega v igri, kar so wti6ki* dobro vedeli, takrat so ga nagovorili ter napeljali, da so priceli kvartati za — dcnar, Druiba igraloev se je ve6ala z vaakim vecerom. Da so iz deaotic, za katere so zadeli igrati, poatajali t kratkem goldinarji in iz teh petaki, celo desetaki in v vec Blucajih tudi stotaki, vorjel bo menda vsakdo, ki v6, kaj je pravi ^igralec", kaj slepa atraat, kaj zviti sti8kia in kaj priproat kmet v njih kletki, po-Bebno ako ve^6y da kmet je polen denara, ako ved6 za zlate in s^ebrnjake v skrinjah kmetovih!
Ubogi Matija je zabredel. Progovor pravi, da ako se koza navadi v fiioJ, jo treba ali kozo ubiti, ali pa fi2ol poriti. Tako je bilo tudi s Korobacem. ^upanaki posli ga uiso VBak dan vodili v trg, a vedno hodili samo igrat broz druzega poala, se mu je zdelo uie preve6, poaebno ker je govorioa znala povedati uie maraikaj o njom in njogovej igri. Znaui titfki so se namred uie Bami hvalili, koliko zlatih bo uze izvlekli iz Koroba6ove skrmje tor nagajivo popraSevali njegove aosede, ce jih ima se mnogo. Tako so ai bili u2e natrpali prazne iepe.
Ker je tudi zena prifiela ugovarjati, da nema vec hoditi tako pogostoma poliajat v trg, akerigraleo np mo;e \>rp? i|re v^trajaU, iskal iu dobil je totym
razmere v o, k, kmotijaki druSbi goriakl e ozirom na alovenako atran delete ter je prosil, naj bi Rbor po-jasnil, kako bi ae moglo v tej zadevi pora&gatl, Dr. vitoz Tonkii je odgovoril, da viled druatvonih pravil jo o. k. kmotijaka druiba razdeijona v oddoiKo po flodniJHkih okrajih ter da na vaakih 15 dmstvenikov katerega okraja pride en ssastopnik v osrednji druStvoni odbor. Omenil jo, da v mestu Gorici, kateri so pri-iteva tudi okolica, imajo Lahi vofiino in da ti brozo-zirno volijo avojo mole v osrednji odbor, Priporodal jo, naj bi obCino, duhovai, ufiitolji, voleposeatniki in pramolneifti rojaki priatopili k druitvu, ker jo ta odina pot, po kateri bi mogli Blovonoi dobitl veo zaatopni-kov v osrednjem odboru, Govorila sta jv tej eaaevl tudi Ivan mm iz Eifombdrga in Frano Loban iz CorniC ter ata priporo5ala, kar je bil uXo Tonkii omenil.
Prebrala so jo potem peticija do viiokoga o. k, ininiHterfltva za uk in bogooaatjo, da bi oitalo nau-kovina na o, k, srednjib iolah goriSkih taka, kakoiina jo bila do edaj in da bi so torej no zvllala. Tomo-Ijiii razlogi odobravali to so aploioo in petloija bila jo enoglano sprojeta.
V(q6. g, Filip Kramar iz Dornborga praial jo, kaj bo je zgodilo ? zadevi mitnioo na Vrtovimkcm mostu. Prediednik je odgovoril, da v tej eadevi druitvo ni dobilo ie odgovora, G. Ivan Licoa je pred* lagal, naj bi ie aklical v kratkem drug oddni zbor. Predsednik mu je obe5al, da issrodl njogov predlog novemu odbor, ki naj ukreno v tej zadevi, kar aa dobro apozna. Franc Leban, iupan 6orniaki, predlagal je, naj se odpoSlje vladi peticija, da bi preglodala in premenila oenilne tarifo za Vipavako dolino, da bi odpravila ali omejila logalizacijo in da bi odpisovala davek po peronospori tako, kakor po uimah. rrebral je daljsi Bestavek, v katerem je prav livo popisano, kako hudo so zadeti Yipavoi po novi oenilni tarifi. Predlog vzel se je le na znanje in se bo obravnaval pri prihodojem cbcnem zboru, ker VBled druStvonth pravil ni mogel priti zdaj na dnevni red.
Po kratkem pojasnilu o ajSevski zadevi in o ajSevski Soli preSel je zbor k volitvi novega odbora. Pedaodnik je dr. J. vitez Tonkii, odborniki: dr. Nik. Tonkii, dr. Aleksij Rojic, mejni grof Anton Obizzi, Filip Kramar, dr. A. Oregor&o, Andrej Jeglic, Jo2ef Nanut,   dr. Lisjak,  Andrej Kocian6i6;  namostniki:
Korobafi v doma^ej vasi druzabnike, a katerimi je mogel igrati, ter tudi I njim zaigral mnog srebrnjak, katere je prebrisani krimar kaj rad spravljal v svojo varuo skrinjico. Kromarju Zauetu ne je v kratkem poznalo, da mu je tak posel po godu. Dobil je Ko-roba5a popolnoma v svojo pe3t.
Imel je tedaj nas „juaaka aiatavljene mreLe doaia, v trgu in oe!6 v daljnem mesiu so zavohali njegove zlate. Tudi me55anom je bilo po godu kme-tovo zlato. Tudi v mestu je sedel Korobafi yeikrat v krcmi ali kavarni v sredi med dogovorjenimi igraloi, kateri so ga ve&krat do 6istega opulili, tako da je priSel domov popolnoma prazen. SreSa, da je le rodko zahajal v 2relo mestnim goljufoin, drugaoe bi ga bili prezgodaj spravili ob vbo njegovo pcemolenje,
V.
,Kakor dobljeno, tako zdrobljeno," pravi pre-govor, ki je pokazal tudi pri Korobaou svojo veljavo v polnej meri. V nekoliko letih spraznilo so se Skri-nje, napolnjene z bogato dedSSino. Nic* ni pomagalo, da je bila vsota neSteta. Pocasi so je prislo do dna. Ako se vedno jemlje, se pride tudi najveoji vreei do dna. Kam je zgiuil ves zakladP
Poznalo Be ni nikjor, razen pri krJSmarji v do-niacVj vasi; t)pti6ki° v trgu so bili fie vedno atari atrazmki, ki bi radi koga vjeli v svoje mrele ter tako pili, a nic plaeali: „pil bi ga vaak h...3, pladal pa nica, pravi Stirivratna stara nasa pesnioa! Najveojo premembo pustil je cudoviti zaklad t druiini" Koro-badevi, Taw j© bilo res ?se drugafie!
Kovaei& Igaac, Kova«6 Jeief v Komau, MuSi6 Joief -t Smartnem, JoSef Bajec in Anton Cibic. S trikratnim
navduienim iivio-kHcem na preavetlega ceaarja aklenil ae je obera ;bor ob 1% popolndne.
Dopisi.
tea Stare Gore, u. avguata.    .„
raxmere t Locnikn leta 1848 in 1849 )#* smrtfcde-kana g. Stibel-na bil je aredi uoTembra »48 xnjfrr-nega in dekanijskega iitmeatnika (proviaejja) odpoalaa v Locmk c. k. mornarice fregatni kaf^a*^.^., ki je bil pray takrat na odputtu ˇ Ooritf iiNNw **\ pravil meaeca avgusta farai iipit Keeaej ao to M novawje jtfedeli v Looniku, bilo je *•* po konci ia upilose je: tujca, Hrvata, neveieega italijanWine.do-bimo za admiaietratorja; kaj Boeemo i njim, ko naa na umaje? Hannrbal arte partes. Tieba je pred njim ˇfata zapreti.
Nenradeew ae- edpoalje aakefijo obcwaki ftdbor, na Sera ma veliki n*ee*toik lies Dreja Z.y, kiee je bil preseHI iz Cerova v Lofaik. V Qurieo do^pevii predeiavijo ae naraTaoat nadikofu Fr. L., prosed ga, naj jim priaaneae in naj jim nikar ne da aa namoat-nika tqjea Hrvata, poaolao Mvefteega itaUjaaaomr. Blagi ˇikii nadpaatir <j.v potolaii .in pemiri ter jim pojaani, da aa nameetaika knenovant ni ne tajec ne Hrvat, ternae* Gorieau, rojen eaatran Sv. Gate, * imo-nom B. M., in vetf farianietne, ker je isrejen od majbnih nog ˇ Geriti. Ko aaabii fiior Dreja ta pojaa* nila in iave Hae previaotja, ae priWooi iu *rae aa a po-afenatvom domoT ˇ Leeaik.
Po tem dogodku ae provizor aa raigljej nad-ekofbv naravnoat pripelje v priprosti kaffiji v: Loenik in gre nara?nost v farovl Vse ga aleda po strani, dog, kaj bo poeel tatujec pri naa? Naalednjo saboto pride ˇ farovi k njemu drogi ka.plan.po ozuanilo aa nedeljo. Prinetel je a aeboj itaHjanske evaagaljske bukvo in rekel, da provizor bo irael juice ob 10. uri bratt italijanaki avaogelij in ob onetnprestayljati ga » imKjanicine ? farlan«ko nareoje.-Za poaktianjo rau ga kaplau koj aam prebere. Dcogi dan v nedeljo bilo je ob 10. uri v farni carkfi vjenqUacgnojrjdovednih poaluialeev, ki ao hoteli alkali, kako bo tujec Hrvat lotnil feicino, katere, ne umoje. Ali kako ownaajo, ko jim proviaor vr umljivi laicini prebere nedeljski evangelij in jim potem pridigi. PosluSali ao ga po* tem radt Ttako nedeljo, ko jim je pri maai pridigal in pepoldan ob dreh ufiil a priiuice yelikikeratmsk; nank ter raalagal apoetolako vero in o&uaS od no-vembra 1848 do jolija 1849, ko lejepreaelilT drugo sloibo na Ipavako at ran.
Starejsi, na dpm oienjeni ain gore omenjenega iior Dneje, g. Antpa Z., mnogqletni . lo6aiaki zapan, ni samudU dnera, da ne bi obiskal piovizerja proti noii y farovii, kjer eta po cele ure slorenski kram-ljalain za pribodnoat zlate gradove ˇ zraku zidala. JjO<SniLani ao .takrat provizorja radi posluiali ne samo, ko jim je oananoyal boijo besedo v forlanSeini, temuc tudi ko je vrata prisla, da ae je v sloven&cbi oprav-Jjala slniba boija in beaeda bozja oznanovala. Tako ae je leta 1849 na oljcno nedeljo, kakor je narada na aloYenaki ;atrani gbriSke nadSkofije,, preperal paaijon (trpljenje) naftega Gospoda izprgd yetikega altarja, s pri^nice in g kora r ciati alovensfiini; navwfiki petek 1849 imel jo iati gospod pod no6 pridigo samo v alo-venafiini, prav tako pri yeliki maSi na praznik ar. E. Teleaa ietega leta. " Nobeden ae ni temu fiudil ali flpqditikai ae jnd ,- alorenSSino, ker debjje je znano yaam, da LoSotfka iara .pb^tpji aajno ia aloyenakih peddrnMic: Podgora,_StfJPenanf fin da ^ot dekanat imavse duhovnije vsBrdiliaalo5yenakin*jeaikom, zato 4e tudi,kmh 88doa4|upiii|fa in ..dekaria, ki atoji' na akrajm meji Furlanije <in Jo loci od aloyenske atrani; t .reanici Mnik, ker Jo«.
Dalje BaiSae,otroei ia bjiiojega sola 0radj&k*te, ket ao alflveuakih prebivalcer, xa yelitoaocSno spoved poaebej y sloyeq^em Jeziku ppd^eirali. Toliko y pojaaoilo dopisnjku y .^orriere-,
ZapniJ8ki.in.dekRn9y nameajtpik y Lofiniktt od noyembra 1848 do 23. apiila 1849.
fe tolmina, dne?l9. aygnsta 1886. — Malo-kedaj dojde Vam iznaSega trga kakino porodilo-j daw tadi pri mm ne manjka hiti zanimiye tyarine, ttih paalpvib bralaey ,§oSe\ .Skleail sem terei jaa nekebko popiea*v kako ae.je. pri naa .alawi.rowtni dan preay,tl«p aeaaqa Frana Mpa L Ue. aamerite, ^ragi^itetel,,, -poaebno Yi, tolminaki ttiaui, akJ aajdete kaj napaSnega y temtperogili^ker moje pero
H*X!f? ^ to; ¦*D zdi 8e mi ^^^POtreona fcaj ieapHftti, 4a aene bo ;*noglo re«i, da je Tolmin popolnoma zaepal.
Vie m predyeSer io^ je due 17. t. m.. naana-njalase je-alavnost rojstnega dnenaiegapreavitiega cpsarja a tetrkoyanjemayonoy in a.Staaljaajema moJnarji. Ko ae>je temoiatorila, ayiralajJlajiinaka godba ceaarake iamaa pr«ri aanoaaiiiftra .efanJneea ^arja, ,e4 tod je korukala naproj^iTteuTSilSg, J« JUBay jpmtt wkfL Sprmljalojo je reli& yudiiw
V<Waj aajutra due 18. -ayirala je badaio>; trg bil je okiajaa, a zeftlajraini; ob 10. uri bila je aloveana ay. ma§a ir^aakyHJna peaem, ktere so ae udeleiili vui gosp. e^k. uradniki, e. k. zandarmerija, obeinaki a atop, yetenmi in yeliko drnzega ljadatya, Popoldne atreyanjft^iMnskem atreliSet.
%*&r,wnml* jo naia iiaalaka y ajffijib pro-. Btorih. y#^!ioo ae al«do5im .japftredom: l.^esareka himna; avirala tolaaiaaka godba. 2. Rossini.'Melodije ia opere ,Barbiere di Si?igtia;" trio pa^glaaoyir, goali in iveglo; igmli goap. A. Laaciac, Or Tamaro in A. Spacek. 3. »> QaataldanL Peaem ,Vea*ii morir aognando, b) Ronasaca is epaiaHe .Le afcajfalier di San JfegBO* pelaj|pa|na peikiaja goapo^a Gabri* jela Plrak. 4. VaS" Kontatbia uglasba it opet« .Vespriaicilianij* trio. 5. Peaiireo. ftgaja .Nuaa in kaaat*tk', pradatali go.pa4ieai {feat*?* in Licea. 6. Braga. 8ajt*eta .Legende yalwaMa;* pela gospo* diona Gabrijela Mrak a apremljeyanjem goelij ia gla-sovira. 7. Nolli. wGlnh mora biti*f bnrka v enem dejanji; pradatayljalt goapedieaa If. Lieen, goap. L Trta, A. Oevitak in 0. Uaberaftk, 8. Ziehrer, ,Blu-menpolka ;• trio. Udeleiilo ae je tolike abetnetya, da je bila dyorajw, Le tudi ie preeej prestom*,. tako natlaSeua, da jo mantlo vo<5 njih aunaj oatati, poaabno ker tmamo letoa ve6 tujoet nego prejinjih let; pa tudi ia Wiinjib trgoy in yaai ae jih je bUo nckoliko nabralo.
Kar iade?a poaamesae to4ke aporeda^poaebno 2., 4. in 3., ne morem e njib aoditi, ker godbe to-liko ne raanmam, ali raeVnoram, da aoae yaploino aadovoljnoat izviaile in da amamo ponoani biti, take gospjdo y druatfu imeti,,ktori so &aa $e mnogoktat ae.avojo godbo iax?eaeliii. larekam jim twej pre*r6no zahyalo. Opema pevkioja aaia dowa^jaka goapodiLjia Gabrijela Mrak nas je letoa vio (Irngio ppiaatila in so avojint preUpim glaaora razyeselita; Sola, pa jo tudi sploino pobvalo.
Pretkraovo pesem ,Nuna in kaoarcek" pre-davali ate goipodicni Gianella in E. Li$en, (5e ravno obe ie y otco^jih Ietih in prvikrat na odru, tako izvrstno, da je bilo ob6in-»Uo zelo gaujono; poaebao ^uditi ae je prvi. Ret, da je Mi aloyenske mato^e, pa vender ae jo «« lo pred malo doaom preaolila iz Alekaandrije y Tolmin, in >kljub temu ji aiovenecma tako disto toCe. Dektamacijo „Ubeiui kralj" de^la-movala je zdaj imenovana zopot tako izTratno, da ae \judstvo ni moglo preiuditi. ilurka vGluh mora biti/ ktero ao predttayljali goapodi^na 51. Liceo, gosp, E. Ttto, A. Deyetak in 0. Galu-^ik, napravila je yeliko ameba raed obftastyom; re5i so sme, da so ysi igralci avoje naloge pray dobro in narayno izvraili.
Po doyrioni beaedi sledil je plea, pri kterem je ayirala tolminska godba; naaa mladina sukala ae je ae do ranega jntra; med tem se je tudi marai-kakina zape.la. Sploh moram refii, da amo odSli vai zadovoljni in a veaelo nado, da se borao y kraikem zopet veaelili-j 2ato pa.priporofiam alavnemu odboru, da bi bil y prihodnje ae bolj marljiv in da bi ae tajnik vefikrat. pustil videti y titalnici, kajti, ako je tajoik apoaoben, napredoyala bo tudi Litalnica.
Pri tej priliki naj bo as omenjeno, da se bliza 25. leto, odkar fiitalaica v Tolraiuu obatoji, da bo treba tedaj kmalu priprayljati ae, ako bomo hotoli 25 letnico dostojne praznoyati.
Foljski pridelki so letoa prav lepl, sadja bo dovolj, pa kaj pomaga, ko laatnik ga ni gospodar, ampak drugi. Poljaki (Juvaj bi moral na polje nckoliko ye6 paziti; ni pray, da se pray poljaki cuvaj y poletnem Lasu za druge opravila rabi<
Bne 12. t. m. imeli amo hudo yreme in todo, ktera je r CWr^u, y G^jah si« r .dragih vaseb peljake pridelke popoUotna unij^Ia* Zaloatno je pa tudi, da ao pray v Doljah blizu Tolmina kmeti so toliko nazajr iv yerujeje, da ao \m aekteri potepi, ki ao ae prejSnji dan po yaai klatili, tpco aproaili.    *
1 LtVka, 8. avg. — Bedko ae oglasi kdo ia nafiih hribor, |e tudi ae. blizamo yedao bolj dolini iniglavni eeati. Pjfej je bU Iayek od BTeta iocen, zdajae pa yedno bplj bjiza drngemu ayeto z lepo .eeato* Si treba pxaviti, kafeo potcebne in korjstae bo dobre ,poti. Zaloeten je kraj, ki ni avexaji % drugimi kraji a eeato. Pri naa.je bilo tako; zdaj pa bo na-djamo boljiih eaaqy. Da je tu bila potrebna eeata do Jioborida chroma do Idraka, piiznati mora vsak, kdor pozna kraj in raamere. Pray je5 bilo torej, da se je zaiSela pred dyema letoma narejajti toliko potrebna pot. Ce Bog da, se bomo Jebko yo^ili[ po njej eea par Jet. Xdrci ao ayoj .kos Le dokoncali, tudi mi na-radimo,.kar nam gre. Za to ceato moramo aakyaliti
86 T* ?m !wti c' k* ^l(eQU fc8laT««a»»» ki je prvi apreduL.to delo in je yea Laa tuju xdatno pomagal, ida se je : Jiadejjevalo. Dobili amo od preav.cesarja bpo poraod v denarji y ta namen. Upamo, da dobimo rodi prslej vaeptransko podporo. Lifek dobil je ae pedaj, ko delo io ni koncano, yso drugo vcedaoBt. S caaom pa.poaoano pokazemo na |epo'pot.
Tudi y drugem ozirn moremo pobvaliti se. Tu-kajittja cerkey bila je pred jeti y ialoatnem ataoji. Toda .odkar imamo za duSnega pastfrja «aat. goap. F. Maaimaa, preuovlje^na je od yrha do tal. Mt ' je; di jo dobxla jwre dpb» or^e, \q ij^ig
ta in drugo. On je v pravem pomonu besade paslir obLanov, ki ga zato tudi ljubijo. Oni teden H. t. m. koncaio je aolako leto. Re6i smem, da se je tukajSoja Sola prerodila. Zabvaliti se imamo gosp. uftteiju, ki je oskrbel tudi v eerkvi lepo petje. oaj je pa tudi «A*a radi avojih muzikalnih zmoJnosti.
Vaasli me, da morem iz naie obtine naznanjati
tie vesele «tifari.   Bog daj,  da bi tudi zanaprej   ne
f inogel povadati slabaega t
_______Eden, ki govori za vse.
Jl^hribOV,   13.  avguata. — Sv. Lorenca dan
je btrma na Ponikvab. Kakor povsod bil je naa
J.viaji pastir lidi tukaj slovesno   spiejet.   Popoldne pa
I je bila kaaoaffna vizitacja pri sv. Luciji na togarsuib.
F^a cerkatM-epada pod meliko  faro in je aflno atara
• fi Paaikev na Logarfifie je 3/4 uro po lepi goraki
pl«ajavLKo se pride na rob krasne ponikovske pSa-
njaviee na vrh Rakovca, odpre se ti kaj krasen  po-
gled. .In kamor so oko ozre, povsod se mi nov svet
odpre.* Res ( tu vidii odprlo eelo Uenecijo od Mata-
jurja doli  globoko  skoro do moiju,   tu   vidiS sosko
dol lino od Tolmina eelo do boMkib bribev,  tu zopet
eelo dolino od Podmelca do Podbrda itd.
Pred tabo leii eela metaka faraz vsemi svojimi divje romautidaimi grapami, a ysemi gorakiroi yaaicamt od Podoreha daljo. Pred tabo leiijo Lubitij, Melee, Kneza in drugi kraji kakor zliti in ptikovani na som-ljo. Lepo bela cesta mad sadoira drevjem veie in objema Jaiovnik, kateri v vsej mogofinoeti pred tabo atoji, arebena Baia fiami in bJadi dolino. Lepi so nasi kraji, pa le premalo jib pozoamo. Zo pokojni pai nadvladike jo, bodil a Ponikev na lepo Gorico, da jo niival tarn razglad in odpo6il se od truda pomaga pota. Nai aodanji nadpaatir je hotel, kakor reeano, videti poddruinico. na Logar&eih. Se aikdo ne pomni, da bi akof tarn bil, zato pa je bila tudi iznonadeaost in veseije llakovcanor in IiOgazacanov, toliko vadje, ko je premiloativi nadyladika tje prisel. Sprejem bil je priprost pa toliko bolj prisreen. Kaj prijaaen utia je napravila cerkvica a svojim novo popravljeuim al-tarjem in njena lega.
Jfaaaj vra^aje ae ob^udovali emo poaebno odinev. Globoko zamolklo ae jo odmevalo, kakor oddaljeni grcm pred nevihto, najprej iz trentarsku*bok\kih hri-bov in pottn, potem daljo okolo, dokler to ni glus izgubil v cerkljauskih gorah. Zraven tega ao it Pod
melca zvonovi in topic! poadravljali in voicili pot. Yeliko je moralo biti veseije aadpaatirjevo, ko je videl prod sabo vse bribe, katere je obbodil, od Libuanja do Pdbrda, od Bukovega dalje vse eerk-Ijanske bribe. Yeliko truda so mu prisadeli, pa vse je obbojeno. v«o opravljeno; 6akalo ga je samo so nekoliko sloiucjsib krajev v dolini, potem pa domov. Zato je bilo njegovo veseije veliko, pa tudi vseh dragih,  da je areino obhodil dva najtezavuejsa de«
Rakoveani in Logarseaoi pa obranijo leto 1880 v vednem spominu, kajti v 317 letih, odkar, cerkvica stoji, ni bilo se tarn ikofa, pa tudi tezko bo kedo pomnil, da pride Se kedaj.
IZ Koborida 23. avg. — (Vrli mo4)
Kaj sdajnost7, potomnogti Bo tu ˇ isgled odkrit!
8. ttregorStt, Pred leti prejola se je bila medaebojna mrinja bratov po roda in po krvi, Srbov in Balgarov, iz* vi;ajoLa veftidel iz nevosLljivoati in prenapetostt srb-ske, katere poalcdica je bilo prezaloatno bratomorno bojevanje, Premagani Srbi odbijali ao vse bolgarske zabtevo in pogoje mint in sprave, kakor razvajen otrok, ki hoce uniSiti prednosti in pravico apoaob-nejjkih in zakriti na _ta nadin avoje nezmoineatr :n evojo reyScino. Prav takrat-priylckbi ae je, od naked neka nenavadna megla napetosti in nealoge y Ko-borid in se je vlegla na trg, ki je po avoji legi prijaaen, po avojib prebivaloih pa miren, omikan in y narodncm obziru napredovalen, da ne re6em vso-ren. V tej Skodljivi megli morali ao in morajo id vedao tavati naSi nicer napredovalni triani, ki eo ne le bratje po rodu in po krvi, ampak tudi kriceni pri enem in istem kamna. bSoca" bi bila rada uie adavaa ono neznoano meglo aeboj vxela v neizmereo morje, ktero rado kaj brea aledu pogoltne, ako bi bila mogla promagati moo nekaterih takajsojih po* aamaxnikoT. Posamezni triani ao zmirom bolj cntili, kako neprijetna in ikodljiva je ta megla ter, uave-doci aa pravi njen vzrok, smatrali so bo edeo drugega uaroaevalca in poapeiitelja neznosnih raamer ter ao sabavljali eden drugemu in pri6o yaega naroda ara-motiti avoj dom. To ti je bilo druibino itvljenje! Nait sodeielani, ki ao preje a ^aatjo izgovarjali ime aaiega trga, zapaaili ao preeej ie od daled, da jo vzela ona megla nalemu trgu prejSnje lioe ter da je le^Ia nad njim, kakor nad mocvirjem, y katerem vre. Ze niao ved veljalu Gregorcleeve besede: »Oj, kolikrat .mi v gorsko stran Plujo ofti. — Tarn trg miran je irr kraaan.* Videli ao, kako ao ivigalo puSice in atrele ia enega kouca megle v drogi, iz ettega tabora v dragi.
A kakor nima nobena zadeta red obstanka, sak9 mm iB*& todi te wattyaa ja^la art/ kW
Da doape enfcrat do avojega konca, trdno upamo, , ker poaamezniki spoznavajo bolj in bolj, da se s huda .«i& ne opravi, d* tr.fo 3. tcdim ne M fctdu, da ' editii pogpj jire^iipga draibioega ^ivljeuja jo aprava, mir in atrpljivQut, no pa sttast, nevolja jn> obcutlji-?08t. Jelo so J3 torej zeriti in 2o moremo opazovati, da popnicajo noktera drevesa bolj in bolj ter da iele prej ko mogoge okrepcati so v cistern in zdra-vera zraku na aoluci mini in sprave. Vender zadr-iujejo meglo nektora domafia drevesa, ozajjaana vpfi-krat s diUlnieninu zastavami in druga zfilo kosata drevesa, pod kterimi se zbira navadno Je neina mia-dina. Tako se odteguje skoro **e, kar bole biti in kar je narodno, sploani zelji, narodu aaatemu, a kterin t aoglasji in t rairu iiveti v aplelpo areoo in La«t jim jo deveta briga. Hm, to Ii je aaftdojaStvo ? „?»L ©aogo **>&ib, jaaio wo* Ha* i&k *§,di.« — Hrvat pravi:   Na nogo bo diite,
Vec* je vrieme sada! %& se bliie dun in jo pred durmi, ko iraaroo dojfcoe| pokazeti *vojtu, kako apoitujema avoia pred-nike io'ali nam je na srei narodova cast. Tu jo ie oni sa na* alavni dan (28. avg, t. 1), ko bo pripne velezaahrfnerau neJeniu preeaetUemu dekanu Andre j u <f e k i e « t u viteiki kriL reda Franca Jpzefa radi njegovega aeutrudljivega in izvrstnega delovanja v duhovakom «tanu. Vaaj to slavnostoi dan najegine , dolgotrftjna pognbonosna megla sa xrairom brei ilodu ter naj line 4e enkrat do nas eoloom iarek miru in sprave akori oeiioen zrak. Da bo pa to agodi, po-trudi naj se teak, alovesnost toga dnepoviiati, kafcera bo je radi drugih opravkov glavarjevin preloftla 8 5. •opt., kakor je bilo doloceno, pa aaboto 28. avg., kateri dan so bo baje vrsila t glavarjevem uradu v Tel-minu. Ta dan bodi torej za naa imeniten, kajti je tudi nekako odlikovanje naa faranov. Kakor,bodo posemezniki in vae Btranke ta dan v enej atvari t.j. v eeetitanji in alavljenji prec. gosp. dekana edipi, tako bodimo tudi zaoaprej mod oabo. Kakor ji bo-demo ta dan enaki v vesefyi, ostanimo tudi ami rem t mediebojnem toglasji. Drugatae postopaeje bi tudi maogozaaluinsga odlikovanea ialilo, eegar aedemde-attletoioo ob enem prazoujemo, dati kak matae prod oeaora. Da pa bomo prazoovali ta sa naa pravoieli dan tako, kakor gre, in da bo vrodne tkacamo ta-kega dusnega pasttrja, bodimo kakor alavtianea ami* row tneti za vzvileno stvar in xa aplolno preio, ktera aloni le na trdoi podlagi miru in aprere. On bodi nam r izglod, ki ai je ie veckrat pridobil naj-viija priznanja. to lansko leto izraail ae je pi»YSvi-ieni knez-nad*kof v svojem govoru dne 21. junija o priliki »ˇ. birme in kanoniene viaitacge v naai farm cerkvi, kakor le nikjor, da ae ne ateje vred-ntge, nadiororati nalega nred. g. dekana, a ker .ga dt»aoat rose, da mora to atoriti.
Farani in soaedje cenili Brno zmirom dejaoqke in reaniine sasiuge priljabljenega nam g. dekana ter aooEnali emo L0 davno preje: „0, vreden, da visoko }i — KajviSe stal, Da avit njegov eiroko bi — Po Btetu krog sijal.* (Gregorcie.)
Yedno  smo  ai bili sveati,  da mu vrodno odli-kotaaje ne izostane.   Ko se je razneaia Teat 7. avg. o naJTiijem odlikovanji, ae aiemo nikakor zavzeii alt saeudili,  marred  razveselili smo ae,  dA ae je naSe opanje in naia iolja vender enkrat izpolnila.   Odli-kovanec bil je tedno ˇ svoiom delokrogu bistrounaen, temeljit t verskih in drugih reaoicah, neaebidno do* laven,  poeebno pa ieleznega inadaja in Taakojake kiepoati.   Najleplo  popituje   njegov   snaeaj  njegov nekdanji in  vsem pnljubljeni kaplan od 1. 1863-73 6. g. Gregor6i6 v ,Lj. Zvonu* 1. 1883: .Olobok ti urn in cut gorak Od agor je dan, Xtadaj ai akovai ai kxepak, Kot gore nezmajan. Modroeti uk na srei rgret Lepo uoii,
In kar na sreni tejei avet Zveato, akrbno gojiS. In kar teti, in kar gojii Z Tatrajnoatjo, Hajlepae vedno aam vriii S krepko anadajaoatjo. Ti oce in vodnik akrbljiv Si vernikora,
Ti vaem a blagim ljubezniv, Ne le nekternikom. Ute zrei na lice.ae na fed, Tvojain je teak! Se Ijnbai kaet ti kot goapod Ce Tri je poite^|ak. Pri arci tebi ni denar, Ne avetna eaat, Za vzviieno le vnet ai etvar, Za bratske arece raat.* Odmenjea mi je preteaen prostor, da bi mi bilo rnogo^o ^paitovati V5e obilne njegove zasluge^ omanim naj le nekatere.   Farno cerkev   dal je t preabia>riji naalikati, .tako tudi ob krajih,  nakupil je ve5 lepo-tioja, dfiW na .to, daimamo.prelepe in.velike novo orgle po najnoYejjfen Blogu,  nor  velik krizev pot, novo lepo nebo, nov tlak t cerkvi in pred njo; atare
Siril ter se je za nov farovi veliko trudil. Cerkev bv. Antona na Gri6i je popravil,  tako tudi poddruLnice.
i j novo, lepo
m^ogolotn. auj7»u  m  jjuDuu-  j^iuur j.agiiaruzzi,   oc( nepozabljivega prerauo umrlega Krilana, je zelo skio-men in ponizen.   Z novim odlikovanjem   an   nikakor ne ponBsa, ^Ker earn pa v osilni Bkroisnosti — Svoj Bkriva syit."    Izra2i ae 0 vaaki priliki, ko mu fost.^ tajo, da so mu morali na stare dni So to Bituost pri-zadjati,    so   ta  kriz na ia 70 lot stara rebia nalo-Jiti jtd. Tii veljajo besude Gregor6i6eve: vNevreden uisem pae odlike, A doati vredniaih poznam, To znaraenjo dasti in dike, Dovoli, kralj (oar), da tistim dam". Da pa obvoljajo Gregor&ceve besode: „0 Bvefieu kraj, ki to ima, Preareoni v njem ljudje ;* zgine naj ona nam naaprotna megla  se to no6 bros atedu,  da napooi aloveaon dan brc.z nobene meglice, da poBijo vender enkrat toliko prijaznejae aolnco miru in sprave, ter bodi nam onaslavnoflt cue naiega pre* poroda. Bog dajt
Slavljenou pa zaklidimo 0 tej svejlani priloznoati ia dna area:
„0, troai Bog ti aroee roz Na vae poti;
A nam pa daj i& mnogo mo2, Moz vrlili kot ai Til"
__«—            Katol.
Folitilni razgled,
Kakor lani tako tudi letos je B 01 g a r i j a skrbcla, da ob Casu, ko diplomat! in driavniki bivajo po toplicah ali se blade po letoviggih in ko tudi po6iva veliko parlamcntarno delo ter nastopa 6as &asnikarske suSe in 6usnikar&kih rac, pravimo Bolgarija je skrbola tudi letos za vestf, ki potresajo vbo Kvropo in Casopisom polnijo predalc. Lani ob tern casu bnknil je v Vzkodni Humeliji ustanek, narod je turskega governerja povabil, da bi sedel v voz potem ga je lepo sprcmU do tnejc, ga onde oddal Turkom in pro-glasil zjedinjeno Boigarijo, katera jo potem pri Slivnici in pri Pirotu dobila krvavi krst. A letos so izneuadili vso Kvropo dne 21. t. m. 3 tern, da so vrgli kneza BatenberSkega z bolgar-skega prestola, rek§i prisilili ga, da Be „rado-voljno" odpove vladarstvu. Telegraf ze dolgo ni imel toliko dela, kakor zadnje dni, a pri vsem tern se zdaj prav ne vemo, kje je Batenberg. Jedni pravijo, da je blizu Sonje nekje zaprt, drugi, da je v Vidinu, tretji da je na Dunavu na potu v Gjurgjevo in Bukureit, da drugi vedo povedat, da so ga izkrcali v besarabskem meBtu Keni in ga predali ruskim oblastim kot dizav-nega njetnika. Da, dunajski „Extrablatt" je celo* prinesel vest, da se je knez ustrelil, kar je pa naj man j verjetno.
Tttdi 0 revoiuciji sami fie aid gotovega ne vemo, kako se je vrSila. Pravijo, da je v so-boto okolo 2. tire zjutraj vojaStvo in narod ob-kolilo knezevn paUfo in zagnalo krik: Doti s knezom! ^a to Je v pala6o st«pila deputacija in knezu razioftla, da korist Bolgarije zahteva, da odstopi. Knez se je udal, podpisal je ostav-ko in potem so ga odpeljali: Kam? Tega ne vemo §e. Po necem dragem porociiu iz Cari-grada ujeli so kneza pred Vidinom, kjer je 0-gledoval vojake ter so ga odpeljali v I<om-Pa* lanko. Takoj po knezevi odpovedi sestavila se je zaCasna vlada najveljavnejSih moi s patriar-hom Klementom na <ielu. fedala je • twli proglas na bolgarski narod, v katerem pravi mej osta-lim; Knez si je pridobil na bojisfrh velike za-sluge za Bolgarijo, ali v politiki se je premalo ozintl na znacaj Bolgarije kot s 10 v a 11 ft k e dr^ave in premalo gojil prijateljstvo z Bupjo. Zarad tega moral se je odstaviti.
J)& o-Jfljadkn .mnmo ifotoyili porccil, uzrok je ta, ker iz Bolgarije same ni priSla v javnost nobena vest. Zacasna vlada skrbela je 0 pravem 6asu, da iz Bolgarije ne amea.nikdo ven, a qikdo notri in takisto je zapria telegraf-ski urad vsem zasobnikom. Ysa por9<iila so iz Bukure&a, Carigrada, JUlftfata, Parwa itd., a vsa so nenatanCna. o»lMa*o„kterihnaj. I        B«kli JW> mm* ^ -J» ˇ<*$ »» pretrtsle
larjih treh cesarjev. Ti so znali za vso stvarin jo prej tudi v Kissingenu in Gasteinu dogovo-rili. Tako vsaj bi Slovek sodil po izjavah vla-dinih listov. Nemcija in Avstrija Mvovala jc Batenberga Rusiji in evropskemu miru naljubav.
Kneza Aleksandra bodo Bolgari hitro po-zabili, morebiti §e hitreje nego je on pozabil, da je Rusija osvobodila z neizmernimi zrtyami Bolgarijo in da<samo njej, to je pokojnemuru-skemu carju se ima zahvaliti, da je 221etni pru-ski seconde-lieutenant (oficirdek) postal knez bol-garski.
Tako so stale rcfii §e v torek. Potem pa so zacele prihsjati vesti 0 protirevoluciji, da nam-reL ima knez v narodu, posebno v vojski fie mnogo pri6ta§ev, zlasti posadke v eeverni Bol-garijt v Trnovern, Vidinu, Nikopolu, v Siiistriji, Sumli, kakor tudi v Plovdivu na jugu da so mu oBtale zveste in zahtevajo kneza nazaj, naj se jim stavi na Celo in naj potepta svoje ueprija-telje. PoroCalo se je celo, da so patrijarh Klc-ment, Zankov in Grujev ujeti in zaprti. Kaj je resnica, ni mo6i razsodW. V intoresu naroda bolgarskega moramo zeleti, da se to ne potrdi, kajti to bi bila domafia vojna, bratomorna vojna, hujsa nego je bila bolgarsko-srbska. Mogofie bi bilo, da bi celo TurSka dobila od Evrope nalog, da marSira v Bolgarijo in napravi red, Tega pa Bog obvaruj Bolgarijo.
Da je pri torn prevratu najbolj zadeta An-gledka, je oClttio. A do skrajnosti scblfiuim in tesnosrenim Augle2em bodo ta udarec ^rlzelel vsak Slovan.
Na talu protirevolucrjske vlade stojl pred* sednik sobronja S t a m b u 10 v in vojsklni po-veljnik Mutkulov.
Najoovejfia poro6ila slov6.
Kapitanbroda „ Aleksauder IH izkreal kneza v Renem in ga izroCil ruskim oblastim. Ruska vlada dala mu svobodo. Knez odpotoval skozl Avstrijo v Yratislavo in dalje v Darmstadt.
Nova, tretja vlada v tern tednu na Bolgarskem. Karavelov na temelji ustava osnoval regentstvo, v katerem poleg njega sedi fie Stambulov in Nikiforov in sestavii ministerstvo, v katerem Stojlov prevzel vna-nje zadeve. V proklamaciji do bolgarskega naroda prosi Karavelov, da bi mu narod zaupal. Stojlov odposlal diplomatijskim agentom velikih vlastij okro2nico, v kateri prosi za priznanjein podporo nove vlade.
Obe prejfinji vladi, revolucijska in protire* volucijska sta odstopili. Vojska je priznala re-gentstvo* Vse je mirno in red vlada povsod.
Bismark je vLeraj dospel v Franzensbad in se sestal z Giersom.
Domade in rassne vasti
Presvitli ceaar daroval je ob6ini ^reginju^ ki je bila lanako loto po tool oSkodovana, 600 gld, za izdelavo ondalnje ceste; obcuu' Bifemberg za bram-bena dela ob potoku Ravnjaku, ki je bil pred letom mnogo ikode uzro6il, 200 gld.; dvema druiinoma, ki ste ob isti priliki mnogo ikode trpeli, vaaki po 50 gld. 5 odboru za morske kopeli v Grade2i pa 300 gld.
OtroSki vrt odpre se zopet prihodnjo sredo 1. sept. Roditelje opominjamo, naj 0 pravem oasu oglase svoje otroke. DekiiSka Sola zafine se pa Se le 1. ok-tobra z drngimi Solami vred. — Dobili smo zopet radodarnih darov in sicer za otroski vrt: Janez Feltrin 2 gld.; goriSk rodoljub delnioo goriSke 6itaU nice v vrednosti 10 gld.; Rovro Ratar 5 gld.; nJurij a pttSo 3 gld.; — za deklisko solo: Janez Feltrin 2 gld.; „Jurij s puSo" 2 gld.; Lovro Rntar 5 gld.; — za studentovBko knhinjo: J. Feltrin 50 kx.; »Jurij a puio* 2 gld. Hvala jim!
II. primorsko vojafiko veterausko druStvo v Gorici elavilo je rojstni dan presvitlega oesarja v nedeljo 22. t. m. z maSo v cerkvi bv. Ignacija. V to cerkev doili eo z zaetavo in godbo uniformirani veteran! iz.Gorioe, iz Strafe, iz Podgore, iz Mima in iz Rnbij. Med naaio avtrala je voteranska godba iz Pr-vaCine. Po mall odSli so zopet z godbo in zaatavo na Goriieek (Cuttorinov Trg), kjer je imel podpredsed-nik g. Naohtigall v navzodnosti predaednika Ilannbec-ka in bivSega predaednika Oatinellija rodoljuben alav-nosten govor, ki je koneal a burnimi iivio in evviva eeflsma in aoesaciko aimno, katero je
spomcnik. Odpoalala ao se brzojavna voScila a* pre-avitlega cesarja, preatolonasiednika in nadvojvodo AI-brehta, ki so vsi tudi prijazno odgovorili. Diugi ve-teranaki oddelki praxnovati so cesarjev rojatni dan v avojih krajih.
Vinska razstava bo, kakor amo 2e omeniii v Bureau, in aicer od 18. do 29. sept. — Dva dni prej, to je 15. in 16. acpt. bo pa v Tridentu raaatava goveje Shine, preSicev, sirarakih isdolkov ter strojev in pripiav aa siraratvo. Zivinorejcem in onim, ki so zamraajo aa gospodaraki napredek, lepa prilika.
Og. udom .Uditeljskega drustva sa Go-riaki okraj" to naananja, da bode doo 2. sepiem-bra 11. druitveni obcen abor v goriikem giraoaaijskem poalopiji, kateri aacne ob 9, u»i ajutraj in ae bode vriiJ po aledecem dnevnem rode: 1) Poro«ilo o dru-stvenesi delovanji preteklega l'ta. 2) Pregled letnega raottsa. 8.) Volitev treh odbo.«rikov, ki preglodaiQ druatveni raiun do prihodnjega aborovanja. 4.) Volitev drnttvenega vodatva. Z oiirora na druitveno ko-rUt in na § 24. druitvenih prnvil, po katerem more obfiinl tbor !o takrat veljavno aklepati, kedar ate.dve tvetjini pravih ndov pridujoci, vabi na obilno udele-iitOT Drnstveni odbor.
Drobne novice. Dr. Ivan (Graaiadio) Lua-satto napravil je pro dni t m. odvehnski wpit in odpre a dnem 1. aeptembra avojo laatno odvet-niako pisarno v Gorici. — Na Travniku popray-Ijajo tiak prod c k. okrajnim glavaratvora tako, da ispred koaarne ao bo proti Raitelju raaSirjen pola-goina apuMal, aa toliko aaiiao, da pri Cniotovi §ta-cum no bo vec onega hrbtiiea in nepokrite odprtine kakor do zdaj. Dohod k glavawtvu ao bo valed tega od tlaka naprej nekoliko \e& vadigal nego do adaj. — Novico, da bi ao nasi brambovci letos vender lo klicali k oroinim Taj am, Sasniki sdaj prekli-cojejo. — „Gospodarskega Liata* iaSla je trotja Stevilka a mnogovratno poducao tvarino. Zacel jo prinasati tudi imeoa druatvenikov tukajinje c. k. kmelijske druabe ~ Drzno tatvino isvrsile ao nepostene roko 23. t. ra. popoludne v ttaitelji. Ob 11. tni zvecer zapazilajenekagospa, dajej je asmanj-kalo 500 gld. v bankovcih in dragocenik stvarij v vrednoati 900 gld. Koj oglaaila se je pri poHciji, ah do zdaj nUo priili hutJodelou na sled. — Zvonik v H t. U o k u, ki ac vzdiguje, bo atal okolo 4000 gld. Meatno staiesinstvo goriako dovolilo je v podporo tega dela vaoto 100 gld. Skoro premalo. — Umrl je v Giera-u pri Bozen-u na Tirolakem 19. t. m. feldmarSal Samuel Gyulai, rojen leta 1801. Leta 1862 zapustil je voJK&ko alulbo; od 1866 do 1883 iivel je v Gorici, kjer je delfl mnogo dobrot; stf.-noval je na Solkanski oeati. Razne nevseCaoati so ga bile napotile, da je zapustil Gorico. — Duhovne vaje v goriSkem 8emeni§6i vodil je 6. o. Paaterini, jezuit v Gorici; udelezitev bila je nenavadno velika, namred 120 duhovnikov. — E o 1 e r a v Tratu odje-njuje; ie pojde tako naprej, upati je, da kmaln po-neha. V lalri se ne siri; na Beki je nekaj dni po-nehala; na GoriSkem se ni nikjer prikazala. — V r e m o imamo jako premeoljivo; a vender zmaguje jug in zene pot na 6elo. — Prihodojo nedeljo ob 10, uri bo delil mil. g. knez gori^ki v prvoatolni cerkvi masnistvo Sesterim svojim bogoslovcem.
Apnova&je vinske trte je jedini in gotovi pripomodek proti strupeni rosi (pereoospon). To je najnovejSa italijanska iznajdba. — Tako so lani in letos v eno sapo kricali vsi italijanski Lasopiai onstran Idrije in mej dvema goriskima listoma unela se je ziva polemika, kateri atroj je za apnovanje najboIjSi. Zdaj pa so vsi nmolknili, preverili so se, da apno ne pomaga niL. PravdaH so se kakor nekdaj Abderitt zarad oslove sence. Kmetje z ve&oe niso dajali dosti vere apnu in niso apnali, pa$ pa so se tega poprijeli mnogi vecji posestniki. In ker so nekateri prevneti apneni apostoli razglasili apno tudi kot pripomoLek proti atari trsni bolezni (Oidium Tucked), opustili so mnogi letos zeplanje trt, zlasti ker je za evetja bile tudi neugodno vreme — in zdaj imajo ti nesrecni vinogradniki obe bolezni oidium in peronoaporo na Byojib titah. Boljeaejepone^oSkropljenjezbakrenim vitrijolom, a ne kakor ao nekateri talijanaki liati pri-potodali, z osemodatotao raztopino (S kilo vi-trijola na hektoliter vode), ker ta je tako motaa, da ne unifii samo peronospore, temoii pozge tudi listje huje nego peronospora sama. Pol kilo bakrenega vi-trijola na hektoliter vode zadostnje. Pomisliti je tudi treba, da je baker v dloveskem zelodci hud strap in da mora, vino a tacih trt, ki so bile s tako mofao raztopino Skropljene, imcti v sebi vefi ali manj tega
strupa in da bode kupovalcem  odslej treba biti jako previdnim.
toSB^W^^a^ffSa^Safli^fcf^t^BkSwe
%
0ZNAN1L0.
Ker ava p->dpi$ana odpr'a

na Starem Trgti hisna It. 7 v Gorici,
in ker ava poskrbu'a sra prav nobro kavo, izvrstno pijaSa in uatattcafi poalrc'ito, pripo-rodava se prav ponizno *larnerau obeinstva, kakor tudi goapodora, ki dobajajo z deiele, da bi naa o pnliki ae svojim pohodom po-finatili, aft kar ae jtm ze naprej prav iakreno «ahvnljujeva.
Z odlt^iiim spoStovanjntu. St. PovSIf in A. Boltar.
LV Gorki, dne 25. avgusta 1886.
St. 1035
Razpis drazbe.
Po  sklepii   c.   k.   pomno&Gncga   okraj.   5. sveta zidala se bode aolska soba v Podsabotimi.
StroSki so prevdarjeni na 1144 gld. 34 kr.
Delo   sc   oddd  po javni  draibi   10. scp-tcmbra t. 1. pri c. k. okraj. s. svetu.
NaCrt,   preudamk in pognji so   razpostav-Ijeni pri c. k. okraj. sol. svetu ob uradnih urali.
O,  If.  okrojni  HolHki   svi't. V GOUICI, 20. avgusta 188fi.
HAIRBDLKOH
(mleko, ki pomlaja lose) daje lasem prvotno barvo iz mladih let. — Nikoli ne pobledi! — Popolno noBkodljivo! — Velika Bteklenica stane 2 gld. — Prodajalci: J. Cristofoletti, dvorni le-kar v Gorici. - Praxamarer, Prendini, l;karja v Tratu. - Ed. Mahr v Itfubjjani. - Pelle v Celji. — Martinz v Mariboru. - Bodinia v Pulji. — Tromba v Bovignu.
(Hebinft rotla), orijen-lepotilo (ni bar-
Eau de Hebe viIo)r zboIjSano in mno-
waammmmmmBmmmmmKm^Bm govratno skuSono po prof. dr. Holly, Ueln telo naravno roljno, belo in poluo ter odpravija liSaj, liradovice in znfroreloat na obrazi. Prodajalci: J. Cristofoletti, dvorni lekar v Gorici; Prax-marer, Prendini, lekarja r Trsfcu; Ed. Mahr r Ljai-bljani; PelI6 t Celji; Martinz v Mariboru; Rot'inis v Palji; Tromba t Bovignu.
St. 206iO. P.
Oznanilo.
Bavnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), ustanovljene po grofu Tharnu v Gorici, naznanja, da bode dne 13. sept. t.l. zaeela javna drazba (kant) nereSenih iastav II. cetrt leta 1885, t. j. tistih, ki so bilo zastavljeuc aprila maja in junija 1885.
Kavnatelj: D. LOVISONL
Rusko olje zoper protin
edino, mnogo tiaod krat sponeslo korenito sredatto toper protin, trganje, bolezni t kriit, umrle nde itd. itd. Nikdo ni se So *aral T STOJih nadah J Naj se r»e opuati poakuinja. Vsakdo bo izn»jditeb> bvaleien! Ccna &0 kr., 1 gl., 2 gl. Olavna zaloga v «EngeI-Apotheke» na Oacaji, I. Am Hof 6.; t Gorici pri J. Cristofole.ti-ju, lekarji; t Trstn pri A. Praxtnarer-j-, lekarji.
TR2NE AGENTE ZA PISMA  NA OBRQKE,
clena XXXI  iz leta  1883,  gprcjnie pod ngodnimi pogoji menjalnica: T\ echselstwb© der Ei^ten nngar. Gewerbebank v Budapedti.
Oglaai naj se poSiljajo v nemSkem jezikn.
IztUvatdj tb od|ov^D. ite«k: * KUKfil(). ^ T,^; MU3l^n^Su^T^!S!!
Mfe    ECHT BEI
lumen t mi
kmm mum,
2raven rotovia v Ljubljani na vellkcm metimtm trgm9
priporoca tukaj popisana nnjbolj&a in hvcia idruvila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli piumenih zabval o nadib izborno sktlNeiiih doma^ib zdra-vilih. Lokarne Trnkoczyjevih firm so: Na Da* naji dve in ena kemicna tovarna v Uradei (na Stojareketn) ena pa v Ljubljani. P. n. obein-stvo mi pnai, uko mu jo na tem leioce, da »po-daj iiuvclojia xdravila s prvo posto dobi, da ha-slov tako-!o napravi: Lekarna Trnk6czy polcg
rotoxhi v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za zelodec,
ktcrim up ima na ti»ut-« Ijudi /ahr-ttliti za luiravjp, imaju i/iT*t«a vsp*'h pri TM*'h huleenih v ?,ehnlcu in s»» nopr»ikt»»bivo ar^dstvo %op<et: nankanje alu*>tt pri jrdi, slab itlofar, ttrak. vefrove, kolike, /|j»*fiiiro. bljuvanjf, ftiftvobdi, kr zrlodrti, l»itje »rra, *aba» nanj., gUittf, l»oJf/nl aa vm-nt«lt na Jetrih in zoper alato tllo, 1 .Sttkl* nua Y.ljH -'<) kr., 1 tucut 2 gl.,  i'J  tut>atov wunio ,H gl,
ajafT SVAHILO! Dpozarjano, <la »o ti^K* iNtitiitf MarUardj* *k* kapUlrv dobivwjn natno v le-karni TrnkdfX)-ja /rmrcn rotovia na velikem Mt'»tnetu trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odloino najbotjfie zdrarilo ropnrprotin ter rermnti*m, trt/anjc po k</i/(, Hhlttte r kriii ter sircih, oteklino, otrpmtk utle in kite itd., mato (•»*& (:e »o rabi» pa mine populism trganje, kar dokavuje obiina /ahrai. Zahte«« naj «e «amo nctet s''per trganje p*> dt. Mulifti* t itacen stojeitm Mnamenjem. 1 stekl. 40 kr., tucat 4 fl. 50 kr.
fjsajr* (ia ni na4tekl«ittci sraren stoje«!><^a zaa roenja, ni pravi cvet in ga preeej nazaj vrnite.
Planinski zelisDDi slrog WD,
za odratle in otrokf. j« najHolj*i xoper kaielj, bri-pavo*t, frotobol, j*?tiko, pnne in pljuine boteftne; 1 atekl. 56 kr., l jurat 5 fl. Samo ta sirop x* SC kr. je pra*i.
Kri6istilne krogljice.
ne »m^e bi *e t nijednetn gft»podinj«tiFo pogrefati \n M se r>* uiolkntt "ijajno oaredodile pri sab«MBji f lov«4k«* ^aieietia, glavobdb, otrpnjenib ttdih. »kai*n#m letedem, jetrnih i.. ,bi»tnh bolernih, * ikatljak a U kr.; jedea xaroj a 6 okatljami : gld. 4 kr. Raipoiib>va •« a potto na manj jed*n utoJ.
¦V* ZdraviJa za zivino. ^H
Httipa. za zivino*
Ta prar dob;a stupa pomaga najbofje pri r$*h W« leiath krav, konj in prall^ev.
Eonje varaie  ta Ituoa
trganjapo^vib. bes-
gavk. vseb nalesyivib
r   knzaih bolrxnij. kai-
> ,jja. plataik i« vratalh
iHjIemij   ter   o*!Pra»ija
^   we gluts,  tndi  vxdritti«
-konje deb*le,  okr^gle
* in itkrtn*.  Knu doht
mnogo dobrega mleka.
natotiOBi »red ?elja te &0 kr^
Zamotek z rabilnii
5 tamotkoT i rabilaim navodon tamo 2 gld.
Ovet x& lionje.
Naibobjt »w»lo i* koaie, pomaga pri prttixa «It lottkaajf koleu, Icopit-nih b«leaaib,olrpiienll v boku, v krlil itd. pri otekanji no*r, meharfik
eprave, pri s«Siei itd. a kratka pri vseh vnanjik iMJk nib in hibah. Siek-lenica x rabtlnim n&vodom *r^8«anelelg!.,5flak1. z rabil. narodom rred samo 4 gt*
Vaa ta naUeta zdrarila se aaao prava dobijo
v lekami Trnkoczy-ja v Ljubljani
craven rotovia in ae r*ak dan a posto nupojiljajo.