naša skupnost GLASILO SOCIALISTlCNE 2VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBCINE GROSUPLJE Stevilka l.letniklV. Grosuplje, 20. marec 1984 DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC RESOLUCIJA o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Grosuplje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 I. Osnovni cilji družbenoekonomskega razvoja v letu 1984 Družbeni in gospodarski razvoj občine bo v letu 1984 temeljil na usmeritvah družbenega plana občine, na njegovih spremembah in dopolnitvah ter na ciljih, ki so začrtani s programom gospodar-ske stabilizacije. Neugodna gospodarska gibanja iz preteklih let se bodo odražala tudi še v letu 1984, vendar bomo kljub tekočim gospodarskim problemom ustvarjali pogoje za oživitev gospodarske aktivnosti in dinamični gospodarski razvoj v kasnejših letih tega in prihodnjega srednjeročnega obdobja. Osnovni elementi in usmeritve družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1984 so odvisne od osnovnih elementov in usmeritev v SR Sloveniji. Osnovni cilji razvoja občine v letu 1984 so tako naslednji: a) porast proizvodnje in realnega dohodka, b) porast izvoza blaga in storitev, posebej na konvertibilno področ-je in s tem povečanje deleža celotnega prihodka, ki bo ustvarjen s prodajo na zunanjih trgih, c) povečanje akumulativnosti gospodarstva in produktivno zapo-slovanje, d) usklajevanje vseh oblik porabe z okviri realno razpoložljivega dohodka, e) pospeševanje množične inventivne dejavnosti in ustanavljanje razvojnih oddelkov v organizacijah združenega dela. Te cilje bomo uresničevali z oživljanjem proizvodnje (industrij-ske, kmetijske...), prilagajanjem združenega dela razmeram na trgu, s povečanim izvozom, predvserh na konvertibilno področje in zmanjSanjem uvozne odvisnosti. II. Možnosti in cilji materialnega razvoja občine v letu 1984 Z večjimi deiovnimi prizadevanji in rezultati bomo zaustavili še nadaljnje slabšanje pogojev gospodarjenja tako, da bomo v letu 1984 lahko predvidoma dosegli naslednje materialne okvire razvoja: 1. Rast družbenega proizvoda bo znašala najmanj 1,5% (v SR Slo-veniji 2 %), rast industrijske proizvodnje 3 - 4 %, rast kmetijske proizvodnje 4 %, po ocenah pa ni možno pričakovati rasti proiz-vodnje v gradbeništvu, glede na to, da se pogoji gospodarjenja v tej panogi Se vedno slabšajo. 2. Rast izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje bo znaša-la 20 °7o, uvoz pa bo predvidoma s konvertibilnega področja več-ji za 7 %. 3. Rast zaposlovanja bo 1 <%; v gospodarstvu bo stopnja višja pred-vsem v organizacijah združenega dela, ki so izvozno usmerjene, v negospodarstvu pa novega zaposlovanja predvidoma ne bo, razen v dejavnostih, ki se Sirijo zaradi novo zgrajenih kapacitet. 4. Gibanje vseh oblik porabe bo omejeno z gibanjem dohodka: k— za investicije v osnovna sredstva gospodarstva realno ne bo molno nameniti veC sredstev kot v letu 1983, — nominalna rast sredstev za skupno in splošno porabo bo 20 °/o, pri čemer bodo sredstva za družbene dejavnosti zaostajala za dohodkom za 22,8 % in bodo predvidoma do-segla nominalno rast 19,3 °7o. Zaostajanje sredstev za družbe-ne dejavnosti za rastjo dohodka je večje kot predvideva resolucija na nivoju republike, vendar je potrebno kljub take- »mu razmerju zagotoviti sredstva za dejavnost, ne glede na to, da bo rast dohodka nominalno pod povprečjem v republiki, kar pa je predvsem posledica strukture gospodarstva, oziroma velikega vpliva gradbeništva na celotni dohodek v občini. Sredstva za sploSno porabo bodo nominalno večja za 18 %, kar bo predvidoma predstavljalo 28 % zaostajanje za rastjo dohodka, v globalu pa bo splošna poraba v republiki zaosta-jala za rastjo dohodka za 33 %. — ob upoštevar.ju usmeritve, da bi sredstva za bruto osebne do-hodke morala naraščati za okrog 20% počasneje od rasti dohodka, bo možno na nivoju občine sredstva za bruto oseb-ne dohodke nominalno povečati za 20%. III. Naloge na posameznih področjih gospodarstva v letu 1984 1. Ekonomski odnosi s tujino V letu 1984 bodo organizacije združenega dela prvenstveno povečale proizvodnjo za izvoz na konvertibilno tržišče, tako da se bo le-ta v občini v globalu povečal za 20%. V posameznih organi-zacijah združenega dela bo rast odvisna od dosedanje višine dose-ženega izvoza in od specifičnih možnosti v posameznih delovnih or-ganizacijah. V mednarodno menjavo se bodo vključevale tudi manjše organizacije združenega dela, ki se do sedaj še niso vključi-le, hitreje pa se bo povečal izvoz predvsem v tistih TOZD in OZD, katerih delež celotnega prihodka ustvarjenega na tujem trgu je še majhen. Uvoz blaga iz konvertibilnega področja bo ob doseganju plani-ranega izvoza višji za 7 % v primerjavi z letošnjim letom. Prednost pri uvozu surovin in reprodukcijskih materialov pa bodo imele tiste organizacije združenega dela, katerih proizvodnja je izvozno usmerjena. Pri uvozu opreme bodo imele prednost tiste OZD, ki modernizirajo proizvodnjo oziroma uvajajo novo tehnologijo za proizvodnjo za izvoz. 2. Zaposlovanje V okviru politike produktivnega zaposlovanja se bo v obSini povečalo število zaposlenih predvsem za IVv. Ta usmeritev pa ne upošteva specifičnih pogojev pridobivanja dohodka oziroma celot-nega prihodka v gradbeništvu, kjer se v zadnjem času kažejo potre-be po hitrejšem zaposlovanju, ki je nujno za doseganje načrtovane realizacije, kljub dvigu produktivnosti dela in izboIjSanju organiza-cije dela v tej panogi. V okviru načrtovane 1 %-ne stopnje rasti zaposlovanja bo hitreje naraščalo število zaposlenih v gospodarstvu, predvsem v tistih OZD, ki so izvozno usmerjene, medtem ko bo rast v negospo-darstvu 0%, razen v tistih dejavnostih, kjer sc aktivirajo nove prostorske zmogljivosti in tako širijo kapacitete (otroško varstvo, socialno skrbstvo). Zaposlovanje bi tako v družbenem proizvodu predstavljal 2/3 udeležbe pri porastu, 1/3 porasta družbenega pro-izvoda pa bo posledica večje produktivnosti dela. Problematika nezaposlenosti se v tem trenutku kaže tudi v občini Grosuplje, sicer ne v tako velikem obsegu, zato bo potrebno reševanje le-te usmeriti predvsem s povečanjem izkoriščanja razpo-ložljivih tehničnih zmogljivosti, uvajanjem dodatnih izmen in bolj-šim izkoriščanjem prostora. 3. Investicije V letu 1984 bo potrebno zagotoviti taka delitvena razmerja, ki bodo omogočila zaustavitev padanja razpoložljivih sredstev za inve-sticije v osnovna sredstva. Iz znanih investicijskih namer v gospodarstvu pa je razvidno, da bodo Se naprej veCji del sredstev delovne organizacije vlagale v mndernizacijo tehnologije, izboljša-nje strojne opreme, del sredstev pa bo namenjenih tudi za razširitev potrebnih proizvodnih in poslovnih kapacitet. V prihodnjem letu bodo zaključene tudi veLje investicije, ki so že v teku in sicer v TOZD Prašičereja Stična, Black in Decker Grosuplje, IMP Livar IvanCna gorica. Na novo bodo začete investicije predvidoma v Splošnem mizarstvu Grosuplje, Stolarni Dobrepolje, Taboru Gro-suplje, Kovinastroju Grosuplje, Iskra — Zmaj TOZD Specialne ba-terije. IMP DO Livar bo v prihodnjem letu začel s pripravami za investicijo v posodobitev livarskih kapacitet za okoli 6.000 ton nove proizvodnje. 4. Kmetijstvo Na področju kmetijstva bo potrebno za dosego predvidene 4 % rasti kmetijske proizvodnje vložiti vse napore, predvsem v: — pospeševanje povečanja živinorejske proizvodnje (meso in na podlagi doma pridelane krme ob sodelovanju pospeševalne službe, kateri bo potrebno dati na nivoju občine večji povdarek, — zagotavljanje stimulativnih pogojev za družbeno organizirano poljedelsko proizvodnjo, — delovanje pospeševanlne službe pri intenzifikaciji pridelave krmnih rastlin, koruze in pšenice. V ta namen bo potrebno v okviru skupnosti za pospeševanje kmetijstva zagotoviti sredstva za sofinanciranje posameznih pro-gramov in intervencijskih ukrepov, ki so dogovorjeni enotno za celo republiko. Ukrepi se bodo predvsem nanašali na: — premiranje povečanja staleža osnovne črede krav, ¦ — premiranje telet za pitanje, — premiranje reje klavnih prvesnic, — premiranje proizvodnje mleka, — regresiranje rabe kvalitetnega semena pšenice, — regresiranje mineralnih gnojil ter — sofinanciranje delovanje kmetijske pospeševalne službe. Za zagotovitev realizacije setvenih programov in izvedbo vseh dogovorjenih ukrepov bo potrebno na nivoju občine ponovno pre-veriti ustreznost višine združenih sredstev v skupnosti za pospeševa-nje kmetijstva ter v okviru možnosti enotno z regijo po potrebi povečati prispevek za pospečevanje kmetijstva oz. za intervencijo v proizvodnji hrane. Na področju izboljšanja kmetijskih zemljišč pa bo v letu 1984 kmetijska zemljiška skupnost v okviru svojega programa izvedla agromelioracije naZavrhu (18 ha), v Višnjah v okviru mladinskih delovnih brigad (20 ha), na Krki (60 ha), v Kočnah, Debečem in Osredku (21 ha). Poleg tega namerava kmetijska zemljiška skupnost usposobiti zemljišča v sadovnjakih na Zgornji Slivnici in "Culki" — KS Šentvid za pridelavo živinske krme ter izvesti več takoimenovanih malih melioracij v obsegu 100 ha. Ena izmed osnovnih nalog pa bo v telu 1984 intenzifikacija slabo obdelanih zemljišč v družbenem in privatnem sektorju v občini Grosuplje. 5. Preskrba Na področju preskrbe bo v letu 1984 osnovna naloga zagotovi-tev potrebnih sredstev za ohranitev obsega ponudbe ter izboljšanje prostorske kapacitete za preskrbo, predvsem v SK Višnja gora, kjer delovna organizacija Tabor Grosuplje investira v novo trgovino osnovne preskrbe. V okviru blagovnih rezerv je potrebno še naprej dopoinjevati obseg blaga, predvsem na tistih področjih, kjer tržne rezerve ne zagotavljajo normalne preskrbe skozi vse leto. 6. Komunalno gospodarstvo Komunalna skupnost, Skupnost za ceste in Komunalno podjetje bodo v letu 1984 nadaljevali z začetimi deli na področju izgradnje komunalne infrastrukture. Tako bo v okviru vodooskrbe izvršena sanacija vodovoda na vodovodnem sistemu Globočec v dolžini cca 1500 m, dokončana bodo dela na vodovodnem sistemu Zalna in vodovodnem sistemu KS Podtabor (naselje Vino), predvidoma pa bo tudi začeta izgradnja vodovodnega zajetja za vodovod Metnaj ter izdelane 3 kapterne vrtine za pitno vodo (2 v Grosupljem in 1 v Višnji gori). Na področju kanalizacije in čistilnih naprav bo predvidoma dokončana izgradnja ČN Ivančna gorica in pričetek obratovanja CN, zgrajena kanalizacija od lvančne gorice do TOZD Prašičereja, začeta pa bodo tudi dela na izgradnji kanala B v Grosupljem (do TOZD Motvoz in platno) ter kanalizacija v Smarju. Na področju cestne dejavnosti bo predvidoma modernizacija v okviru razpoložljivih sredstev dela ceste Videm — Kompolje, Am-brus — Zagradec, dela ceste Drobnič — Polica, razširitev-preostalega dela peste Podtabor — Velike Lipljene ter ureditev makadamske cestne povezave Kožljevec — Mali vrh. Poleg tega bo v okviru finančnih možnosti položena zaporna plast na občinskih cestah, predvidoma pa bodo zgrajeni tudi pločniki na Taborski in Ljubljanski cesti. Na področju urejanja stavbnih zemljišč bodo delno urejena stavbna zetnljišča v zazidalnem predelu G2 in G3 v Višnji gori, ure-jena stavbna zemljišča v zazidalnem predelu Ob Grosupeljščici (blo-kovna gradnja) in stavbna zemljišča v Grosupljem — Dvori. - Na področju stanovanjske izgradnje v letu 1983 ni bila začeta izgradnja nobenega stanovanja tako, da se ta načrt prenaša v leto 1984. Predvidoma bo ta izgradnja začeta v letu 1984, končana pa v letu 1985. 7. Elektro gospodarstvo Na področju elektro gospodarstva bo tudi v letu 1984 osnovni cilj sanacija eiektro energetske mreže z izgradnjo transformatorskih postaj in zamenjavo nizkonapetostnega omrežja. Tako bo po pro-gramu TOZD Elektro Ljubljana okolica zgrajenih 9 transformator-skih postaj in sicer v Zgornjih Duplicah, Spodnjih Duplicah, Peči, Sv. Rok, Vrhpolju, Rdečem kalu, Zgornjem Brezovem, Poljanah in Izvirku. Poleg tega pa bodo izvedene arterijske povezave v Grosuplju, Udju, Polici — Ivančni gorici. 8. Promel in zveze Na področju PTT prometa bo v letu 1984 ustvarjenih manj sredstev za nove investicije, povečala pa se bodo sredstva za reprodukcijo. Povečanje PTT zmogljivosti, zgrajene v letu 1983 in nove zmogljivosti v letu 1984 bodo v prihodnjem letu omogočale boljše in obsežnejše zadovoljevanje potreb uporabnikov po ptt storitvah. lz osnutka Plana investicij za leto 1984 je v območni samoupravni interesni skupnosti za PTT promet Ljubljana plan novih investicij ovrednoten v vrednosti 7.666 milijonov din, zajema pa poštno opremo, projekte in študije, jtg in montažo VATC Grosuplje. Na področju potniškega prometa je bila dejavnost obmestnega potniškega prometa že v letu 1983 opredeljena kot dejavnost poseb-nega družbenega pomena, kar pomeni, da je tej dejavnosti priznan status komunalne organizacije. Tako se bo na tem področju uresničeval posebni družbeni interes s soodločanjem uporabnikov direktno v delavskem svetu izvajalca. Tako bo možno na lažji način uveljavljati interese občanov, ki so vezani na primestni potniški promet in tako izboljšati pogoje dnevne migracije. 9. Drobno gospodarstvo Na področju nadaljnjega razvoja drobnega gospodarstva tako združenega kot zasebnega je potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali povečano stopnjo rasti, ti ukrepi pa se morajo odražati predvsem v: — pospeševanju tehnološkega in dohodkovnega povezovanja drob-nega gospodarstva z industrijo, — hitrem reševanju prostorskih problemov, predvsem na področju priprav in oddaje zemljišč za zasebno obrt, — taki davčni politiki, ki bo zagotavljala vsem obrtnikom večje olajšave pri vlaganju v razvoj obrti na območju občine, — proučitvi možnosti oblikovanja posebnih skladov s preusmeritvi-jo nekaterih davčnih virov v občini za pospeševanje ustanavlja-nja novih obrtnih delavnic. Poleg teh ukrepov je potrebno zagotoviti ustrezno mesto drob-nemu gospodarstvu, predvsem pa zasebni obrti ob pripravi dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje, kjer je potrebno vključiti program razvoja drobnega gospodarstva, predvsem pa obrti namenjene izvozu in obrti, kot področje, na katerem realno lahko pričakujemo hitrejše širjenje delovnih mest in s tem hitrejše zaposlovanje. Zato bo potrebno v okviru procesa prestrukturiranja gospodar-stva in pospeševanja nadaljnje delitve dela v okviru možnosti na ni-voju občine neposredno ali pa posredno preko delegatskega sistema v skupščini zagotoviti hitrejši in skladnejši razvoj samostojnega osebnega dela, za kar bo potrebno: — doseči, da bo samostojno osebno delo sestavni del reprodukcij-skih celot, — dati pobudo za ustrezno spremembo obrtnega zakona in ustrez-nejšo davčno politiko, — doseči večje poslovno sodelovanje med samostojnim osebnim delom in združenim delom ter na področju politike cen zagotovi-ti usklajeno gibanje cen. 10. Varstvo okolja in urejanje prostora Smotrna in varčna uporaba prostora je eden od temeljnih ciljev družbenega razvoja občine Grosuplje. V preteklem obdobju so bili doseženi določeni pozitivni rezultati, vendar samo s tem še ne moremo biti zadovoljni. Tudi v letu 1984 bo Urbanistični inštitut SRS ob sodelovanju z drugimi strokovnjaki in občinskimi organizacijami nadaljeval delo pri pripravi dolgoročnega plana razvoja občine Grosuplje v okviru katerega bo predvidoma izdelan osnutek smernic in osnutek plana, prav tako pa bo v okviru dolgoročnega družbenega plana izdelan urbanistični načrt za naselje Grosuplje po izdelavi urbanističnega načrta za naselje Ivančna gorica. Varstvo dobrin splošnega družbenega potnena pa bo še naprej pomembnejša naloga pri urejanju prostora, zato bomo še naprej zmanjševali splošno onesnaženost voda in nadaljevali s pričetimi deli za izgradnjo čistilnih naprav ter spremljali onesnaženost zraka. IV. Družbene dejavnosti Obseg sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb bo še naprej realno padal, zato bo v družbenih dejavnostih potrebno vsa sredstva usmeriti prvenstveno v*izvajanje programov v obstoječih kapacitetah, razpoložljivi del sredstev za investicije pa usmeriti predvsem na področje otroškega varstva. Sredstva za družbene de-javnosti bodo po predvidevanjih nominalno lahko porasla za 19,3%, zbrana pa bodo preko prispevkov iz bruto osebnih dohod-kov in dohodka. Tudi v letu 1984 bomo s sprotnim prilagajanjem prispevnih stopenj zagotovili, da bodo delavci prispevali le toliko sredstev, kot bo to dogovorjeno z letnimi programi, tako da ne bodo nastajali viški, ki niso predmet porabe in samo še poslabSuje-jo gospodarski položaj združenega dela. Na področju zdravstvenega varstva bomo zadržali doseženo raven zdravstvene varnosti prebivalstva. Pri tem bomo pospešili uresničevanje dogovorjene delitve dela med zdravstvenimi organiza-cijami in v tem okviru prilagodili razpoložljive zmogljivosti, organizacijo dela in programe zdravstvenega varstva dohodkovnitn možnostim v občinskih zdravstvenih skupnostih. V tem okviru bomo hitrejše usposabljali in krepili osnovno zdravstveno dejav-nost, hkrati pa dvigovali kvaliteto in opremljenost v Univerzitetnem Kliničnem centru. Del obveznosti za zdravstveno varstvo bomo pre-nesli neposredno na organizacije združenega dela, kar naj bi skupaj z že sprejcto povečano udeležbo uporabnikov pri ceni zdravstvenih storitev povečalo skrb in odgovornost občanov za lastno zdravje. Zaradi uresničitve ciljev iz SS o temeljih plana za to srednjeroč-no obdobje bomo znotraj zdravstvenega varstva dali pfioriteti raz-voju onovne zdravstvene dejavnosti v naslednjih programih: — zdravljenje bolnika na domu na račun zmanjševanja bolnišnične-ga zdravljenja; — medicina dela in športa, zagotovili bomo prostorske, kadrovske in materialne pogoje; — za spremenjeno strukturo obolenj so sedaj vse bolj značilna po-gostejSa obolenja dihal, kosti in gibal. Zato bomo izvajali pro-gram z ukrepi za preprečevanje in zgodnje odkrivanje teh obo-lenj s ciljetn, da bi zmanjSali visoko invalidnost, pa tudi stroSke za zdravljenje in rehabilitacijo, zlasti pri mlajših starostnih sku-pinah prebivalstva. V letu 1984 bo potrebno striktno izvajati tudi v samoupravnih interesnih skupnostih in pri izvajalcih sprejete stabilizacijske pro-grame in v okviru tega zagotoviti: — opravljanje dejavnosti in storitev neposredno na osnovi pro-gramskih usmeritev in v skladu z dejanskimi razvojnimi potreba-mi združenega dela in družbe, — čimbolj smotrno in učinkovito opravljanje dejavnosti in storitev ob upoštevanju specifičnosti dela v posameznih dejavnostih, — boljšo kakovost storitev za veCji družbeni učinek pri zagotavlja-nju potreb, — gospodarnejše izkoriščanje obstoječih sredstev, opreme in zmog-Ijivosti. V okviru celotne bilance skupne porabe občine pa bo potrebno zagotoviti predvsem sredstva za normalno rast osebnih dohodkov izvajalcev in za sanacijo osebnih dohodkov v otroškem varstvu, v okviru razpoložljivih sredstev za investicije pa le-te usmeriti pred-vsem v pokritje obveznosti za plačilo anuitet za najete kredite za investicije v izobraževanju, preostala sredstva pa predvsem usmeriti v izgradnjo kapacitet za otroško varstvo v Višnji gori, kjer je investicija že večkrat preložena in izgradnjo kapacitet v Ivančni gorici in Grosupljem ter na področju izobraževanja za pridobitev tehnične dokumentacije za razširitev prostorskih kapacitet v OS Smarje. V. Splošna ljudska obramba in družbena samoza-ščita V skladu s srednjeročnimi usmeritvami razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaSčite bomo v okviru programa in realnih materialnih možnosti še naprej krepili varnostno in obram-bno pripravljenost ter usposobljenost delovnih ljudi in občanov, istočasno pa utrjevali sistemske rešitve, ki jih uveljavlja oziroma določa nova normativna ureditev na področju SLO in DS. Nadaljevali bomo z usposabljanjem in opremljanjem enot civilne zaščite in TO ter z deli, ki smo jih že začeli v letošnjem letu na področju posodabljanaj vseh vrst zvez ter opremljanja občin-skega centra za obveščanje in alarmiranje.