Cena 8 dm
NOVO MESTO, 23. januarja 1953
ŠTEV. 3. LETO IV
TEDNIK ZA POLITIČNA. GOSPODARSKA IN KULTURNA VPBaSANJA Lastniki in izdajatelji. OKrajni odbori OF Črnomelj. Kočevje in Novo mesto ■ Izhaja vsak petek * Odgovorni urednik Tone Gošmk • Uredništvo in uprava: Novo mesto Cesta Komandanta Staneta 25 « Poštni predal 33 * Telefon uredništva m uprave 127 * Tekoči račun pri Narodni banki » Novem mestu: 616-T-131 * Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 din * TisK tiskarne »Lludske pravice« v LJubljani
Dolenjski list
GLASILO     OSVOBODILNE    FRONTE     DOLENJSKIH OKRAJEV
ff
Govor predsednika republike maršala Tita v skupščini
Največjo skrb bomo posvetili poglabljanju zakonitosti
Mi
Ob svoji izvolitvi za predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije je imel tovariš Tito v Ljudski skupščini naslednji govor:
Globoko sem ginjcn nad tem visokim zaupanjem in počastitvijo, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste me izvolili za prvega predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije. Želim vam zagotovili, da bom na tej visoki, najodgovornejši in težki dolžnosti vložil vse svoje sile in vso svojo zavest, da bom upravičil vaše zaupanje in izvrševal dolžnosti tako, kakor zahtevajo to koristi narodov naše socialistične države. Vedno sem se smatral in se smatram za zvestega služabnika svojega naroda. Z današnjim zgodovinskim aktom Ljudske skupščine in s spremembo zakona o organizaciji in značaju najvišjih organov oblasti v zvezi in v republikah je končana še ena etapa v razvoju naše socialistične demokratizacije upravljanja. Ze ta etapa
Od tedna do tedna
Ceremonije -pred voashingtonskim Kapitolom, ki so bile v torek 20. t. m., ko sta se novi predsednik ZDA general Dwight Eisenhovoer in podpredsednik Robert M. Nixon prisegla, da bosta ščitila, branila in varovala Ustavo Združenih ameriških držav, so bile gotovo eden izmed najpomembnejših dogodkov tega tedna. S pripravami okrog ustoličenja se ne bomo ukvarjali, tudi o slavnostnem razpoloženju, ki je vladalo v Washingtonu, ne bomo pisali. Tokrat bomo zabeležili le nekaj najpomembnejših smernic nove Eisenhovoer jeve vlade.
Po prisegi je imel namreč novi predsednik govor, v katerem je poudaril načela svoje politike. Ta načela obsegajo devet točk, v njih pa je med dru-oim rečeno, da so ZDA zoper vojno in morajo doseči tako moč, da bodo preprečile sleherno napadalnost; da ZDA ne bodo nikdar uporabile svoje moči za to, da bi drugim narodom s silo vsilile svoje politične in gospodarske institucije; da bodo ZDA pomagale svobodnim narodom doseči blaginjo; in naposled: ZDA se bodo trudile spremeniti združene narode ne le v zgovoren simbol, marueč v ustvarjalno silo.
Po nedavni Eisenhomerjevi zmagi na volitvah je prevladovalo na svetu mišljenje, da bo bodoča ameriška politika krenila nekoliko na desno, vendar pa da ta preokret ne bo tolikšen, da bi predstavljal nevarnost za mir. Čemu so Eisenhovoerjevo zmago tolmačili ka-kakor nekakšen obrat na desno? v ZDA je namreč prišla na oblast tista stranka, na katero dokaj vplivajo najbolj reakcionarni ameriški krogi, to so tiste sile, ki se že dolgo borijo proti »komunizmu« v deželi in ki so propagirale razširjanje vojne na Dolnjem vzhodu — vojno proti Kitajski.
Če bi namreč v ameriški zunanji politiki prevladale take sile, ki so za razširjenje vojne bodisi na Dolnjem vzhodu in pa na kakšnem drugem delu sveta, bi morale ZDA zahtevati oboroženo pomoč drugih zahodnih dežel, zlasti Velike Britanije in Francije. Toda te dežele so nedvomno zoper novo svetovno vojno; potemtakem pa je očitno, da je akcija ameriške reakcije obsojena na neuspeh.
Drugi pomeben dogodek zadnjih dni je obisk turškega zunanjega ministra g. Fauda Koprulilja v naši državi. Njegov obisk spada v čas, ko iz dneva v dan čutimo sovjetski pritisk in ogrožanje neodvisnosti na Balkanu. Koprulu prihaja v Jugoslavijo po obdobju, ko so bila razčiščena mnoga gledišča, rešeni mnogi problemi in ostvarjeni temelji za sodelovanje na ra"vih področjih prijateljskih odnosov. Še več. Razgovori turškega zunanjega ministra v Beogradu sovpadajo v grško-jugoslovanske važne pomenke, ki bodo v februarju., ko bo prišel k nam visoki grški gost g. Stefanopulos.
Spričo tega je več kakor razumljivo, da smo z iskrenim veseljem pričakali predstavnika junaškega turškega naroda. Mirobljubni svet lahko hkrati z nami pričakuje, da gre tu za interese miru in gotovosti.
Ob koncu našega zapiska ne bo odveč, če seznanimo naše bralce s sovjetskim orkanom proti Židom. Znano je, da so 13. t. m. v Moskvi zaprli devet zdravnikov, od teh šest Zidov, češ da so na. debelo spravljali v kraj sovjetske mogotce in da le-ti zdaj niso več varni pred židovskimi zdravniki Reč ni tako preprosta, zlasti ne za pre-ganjene Žide, pa tudi Kremelj ima kaj šibke vzroke za tako imenovano »čistko«. Očitno je, da zdravniki niso krivi, pač pa da gre morebiti za »stolčke« in Stalinove naslednike, ki se spodrivajo kakor nekdaj familija Borgijcev v Italiji.
je označila stabilnost in kontinuiteto organov ljudske oblasti od najvišjega do najnižjega, za daljše razdobje, razdobje v razvoju socializma, v razvoju sil in tempa odmiranja državnih funkcij. Razume se, da to ne bo kratko razdobje. V našem socialističnem razvoju je jasno začrtana perspektiva. Z decentralizacijo upravljanja v administraciji in gospodarstvu je oblast dobila še bolj značaj resnične socialistične demokracije, ker je ne samo približala, nego postala tudi pristopna najširšim ljudskim slojem, ker je najvišjo izvršno oblast še bolj približala ljudstvu preko najvišjega predstavništva, to je Ljudske skupščine, in neposredno pod vodstvom Ljudske skupščine bom tudi jaz izvrševal svoje dolžnosti.
Ob tej priliki bi hotel posebno podčrtati, da bo potrebno, da tako jaz kot tudi tovariši v Zveznem izvršnem svetu posvetimo največjo skrb poglabljanju zakonitosti, od najvišje do najnižje oblasti, kakor tudi pri državljanih naše socialistične države. Vsaka kršitev zakonitosti gre na škodo avtoritete oblasti in družbene skupnosti. Brez zakonitosti nI državljanske discipline in obratno, brez državljanske discipline ni spoštovanja zakonov. To sta dve neločljivi stvari, ki sta pogoj kolektivne zavesti državljanov o njihovih pravicah in dolžnostih do svoje socialistične skupnosti.
Spoštovanje zakonitosti je posebno važno v našem decentraliziranem sistemu upravljanja, v katerem vsaka nezakonitost škoduje interesom skupnosti. Zaradi tega smatram, da imajo ne samo najvišji, marveč tudi najnižji izvršni organi In odgovorni voditelji ogromno odgovornost. Dobro morajo poznati duha zakonov, morajo sami v prvi vrsti strogo spoštovati zakonitost in se držati zakonov ter jih ne samo tolmačiti, marveč prvi dajati zgled za njihovo pravilno izvajanje v življenju. Ko govorim o tem. mislim predvsem tudi na naše sodnike in tožilce, ki imajo posebno veliko odgovornost, za pravilno izvajanje zakonov. Stalno morajo imeti pred očmi koristi socialistične skupnosti, ščititi državljanske pravice posameznika, imajoč vedno v vidu, da so koristi skupnosti iznad vsega. Dobro morajo poznati duh revolucionarnega socialističnega razvoja in s pravilnim izvajanjem zakonov zagotoviti normalen razvoj naše države. Zakone ustvarja najvišje narodno predstavništvo. Ljudska skupščina. Ti zakoni, na katerih sloni ljudska oblast, prihajajo namesto prisilnih administrativnih in drugih revolucionarnih aktov. Na ta način odstopa nasilje svoje mesto zakonu, ki reeulira nadaljnji razvoj socialističnih odnosov.
Vsaka samovoljnost in protizakoni-tost. nasilje s strani organov oblasti, je ne samo odveč, marveč naravnost v «kodo. Ona nosi v sebi elemente protl-revolucije in ograža zaupanje v novo oblast In zakone ter slabi skupnost kot celoto. Sigurnost državljanov, da so njihove pravice zaščitene, je močan element stabilnosti družbenega sistema.
Takšna disciplina državljanov predstavlja element monolitnosti in skupne zavesti državljanov o svojem družbenem bistvu. Brez tega, kar sem prej povedal, ni in ne more biti prave socialistične demokracije, ker demokracija ni deklarativna stvar, ki se doseže z zakonom in raznimi ukrepi oblasti. Demokracija je vprašanje zavesti, dolžnosti in discipline vsakega državljana ter mora sloneti na zavesti ljudi.
V normalnem razvoju družbe se demokracija razvija paralelno z zavestjo posameznika In z zavestjo skupnosti. Zaradi tega se morajo državljani zavedati, da demokracija ni Izven njib, marveč v njih samih, v njihovi zavesti ne samo pravic, temveč tudi dolžnosti. To govorim zaradi tega, ker se še vedno smatra, da je demokracija stvar, ki je odvisna samo od oblasti in od tistega, kar piše v zakonih, in od postopkov organov oblasti. Tako gledanje je enostransko in napačno. Če bi sprejeli tako gledanje, tedaj bi prišla naša decentralizacija in demokratizacija družbenega življenja v nevarnost. Razvoj bi se ne samo zaustavil, marveč bi šel nazaj, ker bi se s tem dovolilo, da se posamezniki, odnosno skupine okoriščajo s to decentralizacijo in 'demokratizacijo na škodo skupnosti in pravilnega razvoja družbenega socialističnega sistema. Mi pa tega ne smemo delati. Naš družbeni sistem je že po organizacijskih oblikah dosegel višjo stopnjo družbenih odnosov in zato je sedaj dolžnost vsakega državljana, da zavestno dela na tem, da damo tej obliki pravo socialistično vsebino.
Tovariši in tovarišice! Nadaljnja industrializacija in izgraditev države, pospeševanje kmetijstva, nadaljnji napori za dvig kulturnega in življenjskega standarda delovnega ljudstva naše države, nadaljnje prevzemanje vseh potrebnih ukrepov za varnost in miren razvoj naše države, nadaljnja neprestana skrb In delo za okrepitev socialistične demokracije in nadaljnje budno čuvanje pridobitev narodnoosvobodilne borbe, prav posebno pa čuvanje bratstva in enotnosti naših narodov, nadaljnje poglabljanje gospodarskega, kulturnega in političnega sodelovanja z vsemi tistimi državami, ki to hočejo in cenijo tako sodelovanje, je to glavna skrb in glavna naloga, na katere uresničenju bomo delali jaz in Izvršni svet, ki bo izvoljen na tem zasedanju. Današnji zgodovinski akt Ljudske skupščine je dokaz velikih dosedanjih uspehov, doseženih na vseh področjih družbenega razvoja, je izraz politične In socialistične skupnosti, dokaz pravilnosti naše poti v socializem in odločnosti naših narodov, da gredo stalno naprej ter vztrajno grade svoje lepše življenje kljub oviram in nadlogam, ki se nam postavljajo na pot.
Globoko sem prepričan, da bodo odloki v ustavnem zakonu o organizaciji najvišjih državnih organov imeli ogromen pozitiven vpliv na nadaljnji razvoj naše socialistične države.
Naj živi naša socialistična Federativna ljudska republika Jugoslavija!
Vsa domovina pozdravlja prvega predsednika naše republike
Čeprav je minilo že skoraj 10 dni od izvolitve prvega predsednika naše socialistične republike, prejema tovariš Tito še nadalje vsak dan veliko pisem, pozdravnih brzojavk in izrazov ljubezni naših narodov ob tem zgodovinskem trenutku. V svojih pozdravih mu organizacije Zveze komunistov, delovni kolektivi, enote JLA, šole, ustanove, mladina in članstvo množičnih organizacij čestita k izvolitvi za prvega predsednika republike. V mnogih pozdravnih pismih dajejo delovni kolektivi ljubljenemu učitelju naših narodov svoje delovne obljube, da bodo še bolj kakor doslej vlagali vse svoje sile v izgradnjo socialistične domovine.
Pozdravna pisma so poslali tovarišu Titu tudi dolenjski delovni kolektivi, sindikalna podružnica OLO Novo me-
sto, organizacije in društva. V Črnomlju so se 14. januarja kmalu po 12. uri začele zbirati množice ljudstva na Glavnem trgu. Nad 800 ljudi je zapustilo svoja delovna mesta in se zbralo na veličastno manifestacijo z zastavami in transparenti. Slovesnost je začel tajnik Ljudskega odbora mestne občine Črnomelj tov. Guček, nato pa so govorili in pozdravljali tovariša Tita član mestnega odbora tov. Sterbenk, sekretar OK ZKS Črnomelj tov. Martin Zu-gelj in komandant garnizije major Ce-do Radovič. Vsi govorniki so poudarjali neomajno ljubezen našega ljudstva do našega herojskega voditelja in vso predanost naših ljudi do našega vodstva. Z vzklikanjem in pozdravljanjem so množice dajale duška ob izvolitvi tovariša Tita za predsednika republike.
GRADBENA DEJAVNOST
V   BELI KRAJINI
Ob koncu leta vedno pregledamo tekom leta opravljeno delo, da tako lahko ugotovimo uspehe in odkrijemo napake. Tako moramo pregledati tudi gradbeno dejavnost v Beli krajini v letu 1952, ki je bila na splošno manjša kot prejšnja leta.
Prva leta po osvoboditvi je bila gradbena dejavnost zelo živahna, kar je bilo tudi nujno potrebno spričo mnogih porušenih in požganih domačij in gospodarskih poslopij med vojno. V celoti je bilo uničenih med vojno v Beli krajini 2554 stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Vse to je bilo potrebno delno obnoviti, po večini pa na novo zgraditi. Gradbena, dela so vodile obnovitvene zadruge. Obnova je bila v glavnem zaključena v letu 1950 in 1951. Za obnovo teh več tisoč poslopij je bilo treba ogromno naporov in žrtev. Država je prispevala nad 50 milijonov dinarjev, ostalo pa so prispevali prebivalci sami z delom, lastnim gradivom in z denarnimi sredstvi.
V letu 1952, deloma pa že v letu 1951, je država nudila pomoč gradite-
ljem lastnih stanovanjskih hišic, predvsem delavcem in nameščencem z dajanjem dolgoročnih kreditov in nizkimi obrestmi, deloma pa tudi z 80 % popustom pri nakupu gradiva. Graditelji eno- in dvostanovanjskih hišic so dobili lani skupno 5,544.000 din posojila z rokom odplačila 25 do 30 let in eden ali dvaodstotnimi obrestmi. 15 koristnikov je dobilo brezobrestno posojilo z 80 %> popustom v skupnem znesku 5,447.000 dinarjev, nekaj koristnikov pa je dobilo brezobrestno posojilo brez popusta na cene materiala v znesku 1,375.000 din. Poleg navedenih gradenj je bilo obnovljenih in popravljenih več šolskih poslopij, dokončan zadružni dom v Predgrađu, zgrajena nova kino dvorana in dozidana občinska hiša v Metliki ter vrsta drugih stavb.
Z ozirom na močno gradbeno dejavnost, ki jo pričakujemo, bi bilo nujno potrebno čimprej napraviti regulacijski načrt večjih naselij, zlasti mest Črnomlja in Metlike, da bi se izognili nenačrt-nemu zazidavanju stavbnih parcel, kar bi v bodoče škodovalo izgledu krajev in postalo ovira naraščajočemu prometu.
M. T.
Volkovi v ovčjih kozah
Novo mesto, pa tudi Črnomelj, Metliko in številne druge kraje na Dolenjskem je v preteklem tednu razburila izmišljena vest, da so volkovi na Vinici požrli 6 šolarjev Od ust do ust je Šla pretresljiva »novica«, da je učiteljica viniške osnovne šole zaprla popoldne v razred 6 otrok, nato pa je nanje pozabila in jih odpustila domov šele v poznem mraku. Med potom so otroke napadli volkovi in vse požrli, učiteljica pa se je naslednji dan obesila.
Izmišljena vest pa se je z blazno naglico razletela skoraj po vsej Dolenjski. Zanimivo je n. pr., da so v Beli krajini ljudje pripovedovali, da se je to zgodilo »onkraj Kolpe, nekje pri Generalskem stolu«, drugi spet so vedeli povedati, da se je tragedija zgodila pri Bosiljevem. V Metliki so govorili o volkovih pri Črnomlju, v Vinici o volčjih
Letos bomo proslavili
zgodovinske dneve partizanske Kočevske
Komaj dobrih 9 mesecev nas loči od zgodovinskega dneva, ko se je l. oktobra 1943 zbralo V Kočevju 572 odposlancev slovenskega naroda, ki jih je izvolilo ljudstvo osvobojenega ozemlja s tajnimi, svobodnimi volitvami. Pred 10 leti so prišli v Kočevje tudi delegati tistih predelov Slovenije, ki še niso bili osvobojeni. V Seškovem domu v Kočevju so potrdili dotedanje delo Izvršnega odbora OF Slovenije in ga po- j oblastili, da še naprej vodi naše narodnoosvobodilno gibanje. No prvem zboru svobodno izvoljenih slovenskih odposlancev so izvolili tudi 40 delegatov za II. zasedanje AVNOJ v Jajcu. Deset let poteka, odkar je bil v Kočevju izvoljen Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO).
Deseta obletnica teh zgodovinskih dogodkov bo letos slavnostno proslavljena. To ne bo praznik zgolj kočevske-
ga okraja — slavni dnevi partizanske Kočevske bodo prav gotovo odjeknili po vsej Sloveniji, saj je ves okraj ena izmed zibelk naše svobode, ljudske oblasti in naše borbe. Zato so v Kočevju že začeli s pripravami za praznovanje desete obletnice tega zasedanja.
NAD 700 OSEB ZBEŽI VSAK DAN »Z RUSKEGA »RAJA«
Predstavnik zahodnonemške vlade je te dni sporočil, da živi samo v Zahodnem Berlinu sedaj nad 25.000 beguncev iz sovjetske cone Nemčije, ki so razporejeni v 70 taboriščih. Samo od 11. do 14. januarja letos so v ta taborišča sprejeli 2762 oseb, kar pomeni, da je zbežalo okrog 700 oseb dnevno v Zahodni Berlin. Čedalje pogostejši so pobegi 2idov, ki se upravičeno boje pogonov, s katerimi so začeli moskovski diktatorji preganjati vse Zide. Kjer je končal Hitler, tam nadaljujejo sovjetski mračnjaki.
Mesto samo bodo obnovili tako, da do jeseni ne bo več kazalo sledov okupacije. Na trgu bodo postavili veličasten spomenik, ki bo simboliziral boj slovenskega naroda za osvoboditev. V Seškovem domu bodo uredili Muzej NOR. Vsa dela vodi poseben odbor, ki ga vodi predsednik okrajnega ljudskega odbora Kočevje, tovariš Janez Pirnat.
Na desetletnico prvega zbora slovenskih odposlancev pa se ne pri
tropih pod Gorjanci nad Metliko itd. V Črnomlju so nekateri brihtneži »naku-hali« že kar 10 odraslih žrtev, kakor pa je že navada, je izmišljeni vesti vsak ženski klepet še nekaj dodal. Tako so n. pr. »volkove« opazili tudi pod Trško goro.
V času, ko ostankom reakcije ne pomagajo več pravljice o prikazovanju Marije na češpljah, ko imajo prenašanja kipcev po vaseh čedalje manj pristašev in ko napovedovanju izmišljenih rokov, da bo »kmalu drugače, tokrat pa že čisto zares« itd., ne verjame v naših krajih že noben otrok več, so dobrodošle tudi take »vesti« kot je bila gornja o volkovih. Zal ljudska lahkovernost vse preveč rada naseda takim govoricam, pomaga pa jih razširjati tudi vsakdo, ki jih brez premisleka pripoveduje znancem in prijateljem. Razširjanje laži in beganje preprostih ljudi — to je »orožje« ostankov reakcije, ki skušajo v naših krajih napeljevati vodo na svoj davno zamrznjeni mlin...
Po 350 m časopisnega papirja na minuto bo dala nova tovarna v Krškem
Znano je, da v našo državo še vedno uvažamo časopisni (rotacijski) papir. Da bi dvignili domačo proizvodnjo, je v družbenem planu predvidenih čez 3 milijarde dinarjev za zgraditev velike tovarne rotacijskega papirja v Krškem. Na leto bo dajala nova tovarna čez 20 tisoč ton časopisnega papirja, s čemer bomo neodvisni od uvoza iz tujine, s čemer bomo prihranili vsako leto nad pol milijarde dinarjev deviz.
Novomeško splošno gradbeno podjetje »Pionir« že gradi novo tovarno časo-pravlja samo"mesto   Pisneea papirja v Krškem. Samo letos
Maketa spomenika, ki pa bodo letos postavili v Kočevju
Kočevje. Vse občine v okraju bodo pripravile že pred glavnimi slovesnostmi v Kočevju svoje lokalne proslave, pa tudi sicer bodo poskrbele za številna komunalna dela.
Kakor smo pohiteli lani na nepozabni zbor prvih slovenskih brigad v Dol. Toplice, tako bomo v letošnji jeseni množično počastili partizansko Kočevsko in se znova spomnili, v kakšnih pogojih je nastajala in delala nasa ljudska oblast.
bo vložena v tovarno skoraj poldruga milijarda dinarjev. Montažna dela bodo oskrbela naša velika podjetja kot n. pr. Litostroj, »Franc Leskošek«, Ventilator in »Prvomajska«. V bližnji tovarni »Celuloza« na Vidmu pri Krškem bodo tehnični proces vskladili s potrebami nove tovarne časopisnega papirja, hkrati pa bodo občutno povečali tudi proizvodnjo celuloze Časopisni papir, ki ga bo izdelovala nova tovarna v Krškem, bo širok 4,20 metra, vsako minuto pa bo prišlo iz stroja 350 metrov papirja.
Vremenska napoved
Do 25. januarja suho in včasih Jasno. V jasnih nočeh hud mraz. Od 26. januarja dalje nestalno s pogostimi snežnimi padavinami in topleje. V začetku februarja močne snežne padavine, nato hud mraz.
V čigavem Imenu pop!!o ti „vsi NoDomeščini"?
Predsednik Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto tovariš Lojze Ivane t ič je pred dnevi izročil našemu uredništvu pismo s sledečo vsebino:
-r/^        ^W;-f. h r-f,^ •
y<H^r.  V*jau>lfx: 4^ /fc JJ^~~7J^
najprej pomete pred svojim pragom, še vedno drži. Prav nič ne bi škodilo, Če bi nekateri v resnici počistili pred svojimi vrati in se šele nato spravljali z metlo nad našo ljudsko oblast. Tako pisanje ne more prav nič doprinesti k ureditvi odnosov med državo in cerkvijo, h kateremu teži naša vlada in večina ljudstva.
Pisec pisma seveda tudi noče nič vedeti o resnici, da je eno versko prepričanje poštenega državljana, nekaj povsem drugega pa reakcionarna klerikalna politika cerkvenega vodstva, na-zadnjaštva, verskega fanatizma in sovraštva klerikalne reakcije do vsega, kar je napredno. To zadnje pa diha tudi iz vrstic objavljenega pisma in se neprikrito stiska med nje ... To pa s svobodo veroizpovedi seveda nima prav nič skupnega.
„Želimo popraviti vse,
kar smo storii v aretehtosti..
Zalivala poiniloščenih duhovnikov v Sloveniji
1. januarja 1953 je bilo s sklepom Ljudske skupščine FLRJ in LR Slovenije pomiloščenih tudi 43 'katoliških duhovnikov iz Slovenije. Pomiloščeni duhovniki so poslali pisma tovarišu maršalu Titu, Ciril-metodijskemu društvu katoliških duhovnikov LRS in Verski komisiji pri predsedstvu vlade LR Slovenije.
V pismu na maršala Tita je med drugim rečeno:
»Slovenski katoliški duhovniki se najprisrčneje zahvaljujemo za vašo velikodušnost. Želimo popraviti vse, kar smo storili v preteklosti in se pridružiti našim tovarišem, da bomo v soglasju z našimi cerkvenimi starešinami navezali iskren odnos do ljudske oblasti in ljudstva. Zahvaljujemo se vsem or-
ganom za humano ravnanje med prestajanjem kazni S svojim delom se želimo v bodoče priključiti delovnemu ljudstvu naše države.«
Pomiloščeni duhovniki mariborske škofije pa pravijo v svojem pismu maršalu Titu med drugim:
»To dejanje ljudske oblasti jasno dokazuje, da si prizadeva s katoliško cerkvijo doseči sporazum. Dokazuje tudi, da pri nas vere ne preganjajo in da se izrekajo kazni samo za kazniva dejanja proti zakonu in državi.
Obsojamo vsako delavnost proti ljudski oblasti, vsako inozemsko proti-jugoslovansko gonjo in pozdravljamo napore ljudske oblasti katerih namen je, da bi čimprej prišlo do sporazuma med cerkvijo in državo.«
Pisma Dolenjskemu listu
V Žužemberku morajo kmetje plačevati davke tudi od neplodne zemlje
4
Ko objavljamo »bistroumno« pismo neznanega črkomazca in prepuščamo odgovor nanj vsem poštenim delovnim ljudem Novega mesta, pa se nam zdi umestno pripomniti tole:
MLO Novo mesto je lani v februarju izdal odlok o prekrških zoper javni red in mir, v katerem je razločno povedano:
»... da se zagotovi dnevni in nočni počitek delovnemu prebivalstvu Novega mesta, prepreči vznemirjanje bolnikov, omogoči nemoten pouk v šolah in delo v javnih uradih, je prepovedano vsako prepevanje, vpitje in igranje glasbenih Instrumentov na javnih cestah v nočnem času od 22. do 6. ure. Prepovedano je dalje uporabljati radijske sprejemnike in glasbene instrumente v zasebnih stanovanjih v nočnem času od 22. do 6. ure na tak način, da motijo sosedne prebivalce. Zvonenje v cerkvah in kapelah je dovoljeno le v času, ki ga določi izvršilni odbor MLO s posebno odločbo za posamezno cerkev in kapelo.«
(Mimogrede naj omenimo, da upravičeno lahko pričakujemo od organov oblasti in javne varnosti, da bodo do kraja zajamčili vse to, kar navaja gornji odlok MLO. V Novem mestu se še vse preveč razgraja in ni miru, kakor ga delovni meščani zahtevajo. Prekrškov zoper javni red in mir je v našem mestu še vse preveč in se v teh vprašanjih ne postopa s takim odnosom, kakor bi bilo treba.)
Zvonenje v Novem mestu, ki lani in prej sploh že ni poznalo več nobenih meja, je bilo z gornjim odlokom omejeno na splošno zahtevo in v korist delovnih ljudi našega mesta. Razen za-
grizenih verskih fanatikov in večnih nezadovoljnežev so odlok MLO pozdravili vsi prebivalci mesta, saj jim je neprestano zvonenje že v resnici presedalo, najbolj pa seveda bolnikom in osebju v obeh bolnišnicah.
Ko se torej neznani perogriz med vrsticami svojega pisma sklicuje na svobodo veroizpovedi in zahteva znova vpeljavo stalnega zvonenja, mu moramo pojasniti, da lahko v cerkvi — ali pa doma — vsak vernik nemoteno izvaja svoje verske obrede. Vse, kar pa je izven cerkve, spada pod uredbe o javnem redu in miru, katerim se morajo pokoravati vsi državljani. Zvonenje samo prav gotovo ni noben verski obred, saj ga je Cerkev vpeljala sorazmerno precej pozno, sledeč pri tem svoje koristi. Prav tako ni zvonenje noben »ljudski običaj«, kot bi to skriti pisec rad pri- \ kazal novomeški mestni občini. Zvonenje je ostanek neomejene cerkvene posvetne in duhovne oblasti iz srednjega veka, take navlake pa v našem času ne potrebujemo.
Pisec pisma nima nobene pravice govoriti v imenu »vseh NovomešČanov«. Ali govori morda v imenu pokojnega prosta Cerina in njegovih belo-plavih sodelavcev? V imenu delovnih množic našega partizanskega mesta skriti pisač sploh nima nobene pravice govoriti. Zato se je skril za imena nekaterih znanih starih meščanov — in prav verjetno poneveril njihove podpise, samo da bi se lahko okoristil z njihovimi imeni.
Piscu pisma (in njegovim skritim navdihovalcem) moramo povedati, da star  slovenski   pregovor,  naj vsakdo
Tovariš urednik!
Pri odmeri akontacije niso občinski možje upoštevali neplodno zemljo in so jo obremenili tako kot najboljšo zemljo. Vzemimo naslednji primer, ki pa jih je še cela vrsta. Neki kmet ima 3,30 ha gozdnega posekov ja; na tej površini raste samo grmovje. Proden bo gozd uporaben, bo preteklo še 50 let. Pa izračunajte, koliko bi plačali v petdesetih letih, če bi vas obremenili, kakor so to storili, po 350 din od hektarja: petdeset tisoč sedem sto petdeset dinarjev. Ali
Na Kočevskem se pripravljajo na kongres Fronte
V sredo 14. januarja je bila v Kočevju razširjena seja okrajnega komiteja Zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi vsi sekretarji občinskih komitejev in množičnih organizacij.
Razpravljali so o sindikalnem delu, o pripravah na občinske konference Zveze komunistov in o pripravah za IV. kongres Ljudske fronte Jugoslavije in III. kongres Osvobodilne fronte Slovenije. Iz poročila in razprave na konferenci je med drugim razvidno tudi to, da so že reorganizirali osnovne organizacije Zveze komunistov. Nove organizacije so začele učinkovito delati, sestavili pa so tudi aktiv predavateljev, ki že dela. Kmalu bodo tudi končane volitve delegatov za kongres Ljudske fronte Jugoslavije in Osvobodilne fronte Slovenije.
ne bi bilo bolje odmerjati davek od užitne in donosne površine, pa naj bi bila davčna stopnja višja. Tako bi bilo pošteno in tudi duhovi davkoplačevalcev ne bi bili tako razburkani.
Na sestanku obrtnikov so si pa po priliki obrtniki kar po svoje odmerjali davke. Dobršen del, ki bi moral, in to upravičeno, pasti nanje, pa so enostavno prevalili na obrtnike-šušmarje. Vsekakor je to popolnoma zgrešeno in nepravilno in meče tak način precej čudno luč na obrtnike. Človek bi jim skoraj verjel; pa če hočeš od njih kaj dobiti, moraš čakati mesece, da ti izgo-tovijo. Njihova dolžnost je, da v redu plačujejo davke, saj znajo tudi primerno računati za svoje delo in se menda
tudi ne zmotijo, da k svojim storitvam zaračunajo tudi davke. Kar se tiče šu-šmarjev pa je sveta dolžnost obrtnikov, da jih prijavljajo, ker jih bo oblast za ilegalno delo primerno kaznovala, davčni organi pa poskrbeli za primerno odmero davka. Zato je tak postopek obrtnikov do skrajnosti nepravilen in škodljiv. Ce morajo kmetje svoje davka pošteno plačevati in ki so z žuljem in znojem prigarani, zakaj ne bi storili tega obrtniki, ko jim že zunanjost kaže, da ne žive slabo, pač pa ugodno. Vsekakor se morajo zavedati, da morajo točno plačevati dajatve, saj lahko rečemo, da niso med najboljšimi plačniki, ampak so med najboljšimi nergači.
Dolžnost občine je, da ponovno pretrese davke obrtnikov ne oziraje se na levo ali desno. Ce mora marsikateri kmet plačati od zemlje po več tisočakov, ki so prigarani z znojem, zakaj jih ne bi plačal tudi pošteno obrtnik.
Žužemberk, 12. januarja. K. J.
Kako poteka predpisovanje davkov v občini Videm-Dobrepolje
Uredništvo Dolenjskega listal
Tako kot lani se sliši tudi letos huda j kritika zaradi predpisovanja davka posameznim davčnim zavezancem. Kritizirajo pa predvsem veliki kmetje, čeprav je res, da so ti sorazmerno manj obremenjeni kot mali in srednji kmetje. Za letošnjo prvo akontacijo je občinski ljudski odbor napravil razdelilnik za posamezne vasi, podroben predpis za vsakega zavezanca v določenem sorazmerju, pa so napravili posamezni od-
Za zdravnika se je izdajal
Svojevrstni ptiček, ki mu verjetno prav pošteno smrdi vsako delo, je Jože Hočevar, sanitarni higienik iz Brezovice. 2e lani v jeseni se je izdajal za organa UDV in oblastno nastopal pred ljudmi, poleg tega pa je storil razne druge prekrške. Komaj se je pred dnevi vrnil iz preiskovalnega pripora, pa je v četrtek 15. januarja spet krenil na staro pot — izdajanja za uradno osebo, kakršna je Jože Hočevar seveda nikoli ne bo.
Zadnje čase ga dobro poznajo ljudje v Podgradu pod Gorjanci, kamor zahaja v vas k neki učiteljici. Znanstvo je baje tako »trdno«, da mu pravijo ljudje že kar »šolski upravitelj«... V četrtek 15. januarja je šel Hočevar v Smarjeto, kamor je nesel neko sporočilo v zasebni zadevi. V Šmarjeti ga je dobila noč — na Gorjance pa se v takile zimski noči nič kaj dobro ne hodi. Pre-friganec se je odločil za goljufijo. Izdal se je za zdravnika in trdil, da je »on
prvi za dr. Hočevarjem v Novem mestu«. Zlagal se je da mora nujno k neki bolnici pod Gorjance in da naj mu takoj preskrbijo vozilo Ker v vasi niso imeli lahkih sani, so ga naložili kar na težke sani, podložili pa so »gospodu doktorju« ' več blazin, da ne bi sedel na trdem. Voznik ga je moral zapeljati v Podgrad, kjer je »gaspud dohtar« pred šolo izstopil in neznano kam izginil, ne da bi plačal voznika. Tega je povrh vsega sredi noči pustil samega v nepoznani vasi kar na cesti. Voznik je prenočil v nekem hlevu, drugi dan pa je okrog šole zaman iskal »doktorja«. Vrnil se je v Smarjeto in na ves glas preklinjal umazanega goljufa.
Upamo, da bodo organi javne varnosti znali stopiti predrznemu lažnjivcu strogo na prste ln ga poučiti, kako je treba delati in živeti v naši državi. Za lenuhe in postopače pri nas ne sme biti kruha — to naj velja tudi za Jožeta Hočevarja.
borniki vsak v svoji vasi. Pri tem pa se opaža težnja, da hočejo veliki kmetje prevaliti večji del bremena na male in srednje kmete.
V Mali vasi je bil primer, da so skoraj vsem predpisovali davke v enaki višini. Pravijo, da so vzeli za osnovo površino zemlje, vendar niso pri tem upoštevali sorazmerje dohodkov in temu primerno predpisali davek Tako na primer ni vseeno, če enemu, ki ima recimo 50.000 din dohodka, predpišejo davka 5000 din, tistemu pa, ki ima 100 tisoč dinarjev dohodka, pa 10.000 din, ker sta v takem primeru oba plačala enako po 10 % od dohodkov, kar pa nI v skladu z zakonitimi predpisi o stopnjevanju odstotka pri večjem ustvarjenem dohodku.
Zanimiv je primer kmeta Alojzija Strnada iz vasi Cesta št. 29, ki je eden izmed najmočnejših kmetov v vasi, pa še vedno dolguje za lansko leto 17.000 dinarjev na davku. Davčni organi okr. ljudskega odbora so ga obiskali gotovo že desetkrat, vendar jih je vsakokrat odpravil z obljubo, da bo »takoj plačal«. Končno so bili le prisiljeni, da so mu zarubili telico, ki jo bodo tudi prodali, če ne bo poravnal svoje obveznosti. Temu kmetu je lani udarila strela v kozolec, ki mu je pogorel do tal. Sosedje, ki so videli, da je prizadet, so mu priskočili na pomoč z lesom, vožnjami in delom, tako da si je postavil še lepši kozolec, vreden okrog 2 milijona dinarjev. Sam se je ob neki priliki izjavil, da si je zgradil nov kozolec, ki je. kot povedano, vreden približno 2 milijona, pri tem pa je še 10.000 din čistega dobička spravil v žep.
FRANCEK SAJE
PREZIR IN OBUP - usoda belih emigrantov
Po vojni je Vatikan odobril Roži mm nove med-okupacijske pregrehe in ga ves čuts priznaval za praveiga ljubljanskega škofu. Samozavestni Rozman, Čeprav obuo jen i vojni zločinec, je ustanovil oovo ljubljansko škofijo v Clevelandu z jurisdikcijo po vsej zemeljski obli, koder so se raztepli belogardistični Fnjinoštri in kaplani i svojimi »borci za vero«. S tajnimi nitmi pa »pravi« ljubljanski škof sega tudi v staro ljubljansko škofijo s sedežem v Ljubljani, ki jo z Vatikanom hoče imeti za nekako predstra/o »vojskujoče se Cerkve«.
Drugi ljubi jamski škofijski ordinariat s sedežem v Ameriki pa ni le kaku simbolična zndevu, temveč prava škofija. Rožnimi namreč izdaja svoji duhovščini razne okrožnice in ji daje navodila za delo, vzgaja nove kadre ter opravlja še vse ostale funkcije »pravega« in »vojskujočega se« srednjeveškega cerkvenega kneza . kot je Rozmana točno označil njegov prijatelj Rainer.
Letos je v Celovcu izšla knjiga »Nadškof jeglič«, ki jo je odobril »ljubljanski škofijski ordinariat«. In sam škof je »knjigi nu pot« ined drugim zapisal: »Ob doživetjih zadnjih usodnih let moremo bolje razumeti, kaj je Jeglič hotel in delal. Videč je bil in zrl preko sedanjosti v bližajočo se prihodnost, ki je bila drugim še zastrta. Videl je, stati si nasproti dve fronti: satanovo in božjo — brezbožno in krščansko. Zadnja njegova beseda je opozarjala na ti dve fronti im na odločilni boj. ki ga bomo ne sarno doživeli marveč tudi bojevali in dobojevali... Clevdand. S. S. A- dne 2. julija 1050. f Gre-gorij Rozman, škof ljubljanski.«
In da bi Rozina n dobo je val izgubljeni boj, je s svojo belo druščino marljiv na vseh področjih. Zlasli pa »pravi« škof skrbi za vzgojo novih, pravih častnikov v »pravem« ljubljanskem lemenalu v daljnji Argentini. To svojo kadetnico je Rozman prvič obiskal 1950. leta, drugič pa lani od 11. januarja do it. marca.
V Argentino se je med mnogimi sumljivimi ljudmi nuteplo precej slovenskih emigrantov, ki so tam v surovem boju za obstanek postali najcenejša delovna sila za najtežja in najslabša dela. Tudi intelektualci so bili zadovoljni, če ko dobili kako, čeprav še tako naporno fizično delo. Profesor Bogomil Remec je bil na primer nekdaj v Ljubljani upokojen gimnazijski ravnatelji predsednik upravnega odbora in član izvršnega odbora Zadružne zveze, predsednik nadzorstvenega sveta Zadružne gospodarske banke, podpredsednik upravnega odbora in pisarniški ravnatelj Vzajemne posojilnice, podpredsednik upravnega odbora hotelske in stavbne delniške družbe Union, predsednik upravnega odbora tovarne Štora d. d. in predsednik zadruge Stadion. Razen tega je bil Remec član Narodnega odbora Katoliške akcije, predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, član odbora belogardističnih vaških straž in njihov radodarni finančni podpornik, da mu je belogardi-stičho poveljstvo dodelilo celo osebnega stražarja. Tam v daljnji »srebrni deželi«, pa je nekdaj tako spoštovani in zaslužni gospod ravnatelj z veseljem pomival kuhalnice in sklede v neki restavraciji, da ni umrl od samega hudega...
Triinosemdeset   belogardističaih duhovnih
gospodov pa so z odprtim srcem sprejeli tamošnji škofje, ki so jih razmestili po Buenos Airesu in okolici, da bi s kranjskimi izkušnjami obogatili argentinske klerofašiste. Prav tako so vatikanski zastopniki poskrbeli za ljubljansko »duhovniško semenišče s teološko fakulteto«, ki iz prekaljenih »borcev za vero«, vohunov in ubijalcev svobodoljubnih Slovencev vzgaja mlado gardo »vojskujoče se Cerkve«. Iz San l.uisa se je prosluli lemenat nedavno preselil k novim dobrotnikom v škofijo La Plata, ki pa niso več tako radodarni kot škof v San Luisu, ker mo" vodstvo bogoslovja sedaj plačevati celo najem nino za majhne, tesne prostore. V njih zdaj biva deset bogoslovcev.' trije prešerni naristi, devet gojencev apostolske šole, pet profesorjev in dve kuharici. Ta majhna kadetnica je doslej vzgojila že dvaintrideset visokokvalificiranih in že prej v praksi preizkušenih cerkvenih kadrov.
Spodobilp se je torej, da je Rozman kiju h precejšnji starosti 10. januarja lani po dveh letih zopet krenil na dolgo pot iz Clevelandu v Buenos Aires. Tam so ga sprejeli njegovi stari belogardistični sodelavci: dr. A. Odar, rektor »ljubljanskega« lemenata v Argentini, spiri-tual dr. Filip Zakclj . bogoslovni profesorji dr. Ivan Ahčin, dr. Ignacij Lenček. in dr. Frane Gnidovec, vsi bogoslovci in novomašniki, advokat Milo.š Stare, predsednik belogardističnega Društva Slovencev. Prijatelj, predsednik Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, in Franc Kremžar, predsednik Odbora za slovensko semenišče, nekdaj pa predsednik belogar-disiičnega »parlamenta« na Taboru itd.
V nedeljo, 14. januarja, je Rozman v salezi-janski cerkvi v Buenos Airesu, kjer so »slovenski novi naseljenci vedno dobrodošli gostje«, svojo prostrano škofijo okrepil z enajstimi novimi duhovni. Ti novomašniki so bili naslednji belogardistični emigranti:   Julij Cuk z Rovt,
Tone Dejak iz Ribnice, Vinko Flek iz Črnomlja, Tone Gosar, sin dr. Andreja Gosarja iz Ljubljane, Jože Kunčič s Krasa, Milan Povše iz Novega mesta, Jože Puš iz Šentvida pri Stični, Vencel Erjavec s Primorskega, Branko Rozman iz Bolu jske Bistrice in Tone Skulj iz Do-brepolja. ki se jim je pridružil tudi Jože Horn iz Litije, čigar starši žive v ZDA.
Po cerkveni ceremoniji je škofa in nove duhovnike pozdravil belogardisi ični voditelj, Miloš Stare. Na to je Rozman, po pisanju »Slovenije«, priloge »Ameriške domovin*-«, v svojem govoru naglašal, da so vsi »dolžni zahvalo tistim požrtvovalnim Slovencem v USA. ki so mu finančno omogočili potovanje v Argentino. V veliko veselje vseh je povedal da so biLi to v glavnem novi slovenski naseljenci« -~ torej le belogardistični emigranti, med številnimi starimi izseljenci pa ni bilo dosti milodarov. Zatem se je Rozman preselil v prostore belogardističnega Društvu Slovencev, kjer se je v intimnem krogu dan za dnem razgovarjal z Milošem Staretom, dr. Odarjem, dr. AhČinom, patrom Cirilom Petelinom in urednikom belogardistične »Svobodne Slovenijo« Joškoin Krošljem. Kaj so tam govorili in snovali, ne vemo, ker je »Slovenija« to previdno zamolčala.
Pred svojim odhodom je Rozman, kot je 7. aprila lani sporočala »Ameriška domovina«, 9. marcu obiskal Slovensko fantovsko zvezo. Ob tej priložnosti je »prevzvišeni« dejal belogardi-stičnim »slovenskim fantom«, da je pač »bo/ji načrt, božja volja, da je nekaj kapljic našega naroda kanilo v tuje morje«. Nato jih je še bolj klavrno tolažil: »Pa tudi Če čas vrnitve ne pride, ni to tako tragično; po božji volji nastajajo novi narodi ... V tem primeru naši potomci ne bodo poznali jezika in domovine, a vedeli bodo; naš praded, naša pramati, sta prišla iz Slove*-nije...«
Sanuar J
DOLENJSKI LISI
Do 19. januarja:
novih naročnikov
Dan za dnevom nam prinaša potrditve, kako potreben je bil mesec, namenjen razširjevanju našega lokalnega časopisa. V prenekatero vas, kjer so ga doslej komaj poznali, zdaj že prihaja Dolenjski list v 10. 20 ali celo večih izvodih. Odnos članov OF do branja frontnega tiska, časopisov in knjig se z rastočim zanimanjem za naše liste vzporedno razvija. Iz mnogih krajev prihajajo nove pobude, kaj vse naj bi list ljudem še nudil Neke vrste druga anketa našega lista so in prepričani smo, da bo tako plodno sodelovanje novih bralcev z listom slednjemu samo v korist.
Način urejevanja lista je seveda v veliki meri odvisen od samih naročnikov in bralcev. Največ koristite svojemu glasilu s tem, da mu sporočite, česa v tedniku še pogrešate. List bo lahko boljši, če mu bodo pomagali vsi njegovi bralci z nasveti — in z dopisi. Pripomniti moramo, da je zlasti glede dopisovanja še vedno precej nejasnosti. Nekateri naročniki nas še vedno sprašujejo, če morajo za objavljene članke kaj plačati, .čeprav je popolnoma nasprotno. Uredništvo daje stalnim sodelavcem od časa do časa celo nagrade za njihov trud in prispevke. Pisati pa je treba seveda kratko, jedrnato in seveda na vsak način resnično. Nič manj ni važna seveda tudi naglica in zavest, da si poročilo poslal ob pravem času. Za sodelovanje prosimo predvsem naročnike iz krajev, kjer se je Dolenjski list udomačil šele v zadnjih tednih. Oglasite se pismeno na uredništvo lista, pa vam bomo navodila za sodelovanje z listom takoj poslali!
*
Akcija za razširitev Dolenjskega lista je rodila doslej lepe uspehe:
Do 19. januarja se je na list naročilo 2097 novih naročnikov, izmed teh v okraju Kočevje 375, v Beli krajini 478, v novomeškem okraju 990 novih naročnikov, 185 naročnikov smo pridobili v raznih krajih Slovenije in Jugoslavije, 59 novih naročnikov pa imamo med iz-seljenci-Dolenjci v Ameriki, Kanadi, Franciji itd.
Izmed občinskih odborov OF vodi na Dolenjskem še vedno Mestni odbor OF Metlika, ki je do ponedeljka poslal že 107 novih naročnikov. Sicer pa naj naslednji pregled pove, kje so organizacije in Člani OF razumeli pomen razširitve lokalnega lista. _
OD 5. DO 19. JANUARJA 1953 SO PRIDOBILI NOVIH NAROČNIKOV
V Beli krajini
1. Občina Adlešiči
2. Občina Črnomelj
3. Občina Dragatuš
4. Občina Gradac
5. Občina Metlika
6. Občina Predgrad
7. Občina Semič
8. Občina Vinica
Skupaj Bela krajina
Okraj Kočevje
1. Občina Dolenja vas 14
2. Občina Draga 2
3. Občina Kočevje 29
4. Občina Kočevska Reka 9
5. Občina Kostel-Fara 5
6. Občina Loški potok 89
7. Občina Mozelj 33
8. Občina Osilnica 2
9. Občina Ribnica 7
10. Občina Sodražica 9
11. Občina Velike Lašče 23
12. Občina Videm-Dobrepolje 64
Skupaj okraj Kočevje 286
Okraj Novo mesto
1. Občina Brusnice
2. Občina Dobrnič
3. Občina Dol. Toplice
4. Občina Dvor
5. Občina Gotna vas
6. Občina Hinje
7. Občina Mirna
8. Občina Mirna peč
9. Občina Mokronog
10. Občina Novo mesto
11. Občina Prečna
12. Občina Rakovnik-Sentrupert
13. Občina Straža
14. Občina Šentjernej
15. Občina Skocjan 16 Občina Smarjeta
17. Občina Trebelno
18. Občina Trebnje
19. Občina Trška gora
20. Občina Velika Loka
21. Občina Veliki Gaber
22. Občina Zagradec
23. Občina Žužemberk
Skupaj okraj Novo mesto
14
6 38 45 67 10 23 29
7 65 21
24 19 68 23 15
7 55 20 10
5 62 73
706
Delavnost posameznih občinskih odborov OF je iz gornjih pregledov dovolj razvidna. Posebno se je postavila doslej šola v Loškem potoku in aktivisti v občini Videm-Dobrepolje, zadnje dni pa tudi obč. odbor OF na Dvoru, Šentjerneju in Zagradcu. Nekateri obč. odbori OF se za zbiranje novih naročnikov za naše frontno glasilo doslej še vedno niso nič kaj posebno zganili — številke same govorijo o tem dovolj prepričljivo. Še vedno pa je čas, da zamujeno do-hitimo s povečanim agitacijskim delom do konca meseca!
Ne pozabite povedati nikjer tudi tega: vsem starim in novim naročnikom pripravljata uredništvo in uprava lista prijetno presenečenje na javnem žrebanju, ki bo v petek, 6. februarja dopoldne v Rdečem kotičku na OLO Novo mesto:
Razdeljenih bo 28 lepih nagrad in praktičnih daril v skupni vrednosti nad 170.000 din.
Pripravljene so za tiste izžrebance, ki bodo do konca meseca poravnali bodisi celoletno, pol- ali vsaj četrtletno naročnino! Podprite zato svoje glasilo z rednim plačevanjem naročnine. S tem koristite tudi sami sebi — vsak naš naročnik je zavarovan pri Državnem zavarovalnem zavodu:
za primer smrti zaradi nezgode za 10.000 dinarjev,
za primer invalidnosti zaradi nezgode pa za 20.000 dinarjev.
Še traja mesec lokalnega tiska: pridobite tudi vi, dragi bralci, v tem času vsak vsaj po enega novega naročnika, če tega morda še niste storili List bo z višjo naklado lahko tudi obsežnejši in s tem — boljši.
V Primči vasi - najboljši vaški odbor 0F!
Naše geslo: »V VSAKO HIŠO »DOLENJSKI LIST«! je prvi uresničil vaški odbor OF v Primči vasi pri Ambru-su. Naše lokalno glasilo, »Dolenjski list«, si je v Primči vasi utrlo po zaslugi dobrega dela aktivistov pot v vse hiše. Precej slabše pa je stanje v bližnjih Višnjah, kjer sta na list naročena le dva člana OF, čeprav je vas trikrat večja.
Zgledu Primče vasi in zavednih odbornikov vaškega odbora OF naj bi sledili vaški odbori Fronte v Beli krajini, na Kočevskem in v novomeškem okraju. Le tako bo »Dolenjski list« v resnici postal glasilo vseh Dolenjcev!
Zgodovino človeške družbe označuje proces njenega stalnega in čedalje širšega notranjega povezovanja in združevanja, ki je posledica dejstva, da skupni družbeni interesi glede na stalni napredek v razvoju proizvodnih sil zajemajo čedalje širše družbene skupnosti. Od zaključenih plemen k odprtim teritorialnim skupnostim, od samozadovoljujoče lokalne skupnosti k narodu, od naroda k mednarodnim skupnostim v okviru svetovnega gospodarstva — to so procesi, v katerih se prav tako izraža družbeni napredek. Ta razvoj je progresiven, zakonit in vse, kar ga ovira, bo uničil sam potek razvoja, To velja tako za mednarodne odnose kakor tudi za razvoj znotraj posameznih držav. Edvard Kardelj
ODBORNIKI OBČINE MOKRONOG
Na decembrskih volitvah so bili v novi občinski LO Mokronog izvoljeni sledeči tovariši:
Jerič Jože, uslužbenec KZ Mokronog; Strel Franc, mali kmet iz Mokronoga; Setina Alojz, mali kmet iz Mokronoga; Borštnar Al., srednji kmet iz Brune vasi; Brzin Ciril, delavec iz Brune vasi; Mila-vec Franc, upokojenec iz Puščave pri Mokronogu; Kos Janez, mali kmet iz Martinje vasi; Hočevar Mirni, gospodinja iz Sv. Križa: Lukič Stane, srednji kmet iz Sv. Križa; Simončič Franc, delavec iz Ostrož-nika; Jerman Albin, sin kmeta iz Ostrožnika: Dolenšek Ivan, sin kmeta iz Sv. Vrha: Kos Franc, srednji kmet iz Sr. Lakenca; C vel bar Janez, delavec iz Sp. Lakenc.
Na prvi seji Občinskega ljudskega
r
»Z Dolenjskim Istom vsai zvemo, kal se sodi pri vas...«
»... Vedno ga težko čakamo, ker je zelo zanimiv posebno nam, ki smo precej daleč od Dolenjske in ne moremo osebno dostikrat priti tja, pa vsaj preko Dolenjskega lista zvemo, kaj se godi pri nas...« nam piše nova naročnica Stana Mlakar iz Sarajeva, Kranjčeviča skala 2-1.
Takšnih izjav bi lahko našteli za celo stran in še več — samo v zadnjih tednih si je naročilo naš tednik nad 185 Dolenjcev iz vseh krajev Jugoslavije. Od Makedonije in Dalmacije, Like in Hercegovine, iz Beograda, Vojvodine in vseh krajev Slovenije prihajajo dopisnice s skoraj vedno enako vsebino:
»Slučajno sem videl vaš list, prosim, pošljite mi ga takoj in priložite položnico. Tudi jaz sem z Dolenjske, pa bi rad sproti zvedel vse, kaj se dogaja in dela v domačih krajih ...«
Nič bolj ne boste ustregli sorodnikom, kakor s tem, da nam pošljete nji-
Tako seveda ne more biti uspehov
Iz Hočevja na Kočevskem doslej nismo imeli naročnikov, zato je tamkajšnji vaški odbor C F dobil tudi nekaj letakov in naročilnic za Dolenjski list. Namesto da bi predsednik OF tov Anton Hrovat razdelil letake med člane OF in ostale vaščane, jih je »shranil« v predal miznice, kjer so ležali do obiska aktivista v tej vasi! Tudi ta ne bi zvedel za tak način »propagande« za razširitev lista v Hočevju, če se za list ne bi prav posebej zanimal. Ljudje so se zgražali nad predsednikovim vedenje, saj se jih je n pr. v trenutku naročilo na list šest. čim so prebrali besedilo našega letaka.
Tako se naročniki seveda ne pridobivajo. Čudno, da tega predsednik odbora OF v Hočevju ne ve. Čudno je
hov naslov. Poslali jim bomo Dolenjski list brezplačno na ogled — povedal jim bo redno vsak petek več kakor vaša pisma in dopisnice. Saj niti nimate časa, da bi jim pisali vsak teden. Namesto vas pa to lahko naredi lokalni tednik: seznanjal jih bo z življenjem Dolenjske in vsemi njenimi novicami!
»Samo do ljudi je treba stopiti, i.«
Med zavednimi člani OF; ki so na Kočevskem doslej pridobili največ novih naročnikov, je tudi tovariš Zdravko Lipušček iz Vidma. Doslej je pridob'1 že 59 novih naročnikov in nam med drugim piše, da s pridobivanjem še ni prenehal.
»Še nadalje bom delal, da pridobim še več naročnikov. Ljudje imajo zanimanje za list, le do njih je treba stopiti in jih vzpodbuditi, da si ga naročijo. Posebno pri nas v Dobrepoljski dolini je tako ...«
Tako je pa seveda tudi povsod drugod. V resnici je treba stopiti med ljudi in jih povabiti, da si naročijo v hišo vsaj enega izmed naših časopisov ali listov. Marsikomu je nerodno, da bi hodil na pošto in tam oddajal naročnino — zato mu stori aktivist, ki pobere od njega hkrati z naročilnico tudi prvo naročnino, veliko uslugo.
>... Da bi se komunisti usposobili za vzgojitelje in učitelje, se morajo tudi sami učiti, mnogo učiti in to ne samo iz knjig, marveč tudi iz praktičnega življenja, učiti se od množic. Ne smejo zaostajati za splošnim razvojem, marveč spoznavati nove kvalitetne spremembe na tem področju, ki same po sebi zahtevajo večjo odgovornost in sposobnost komunistov, kakor tudi vseh drugih funkcionarjev katerekoli naše družbene institucije in političnih delavcev nasploh.
To je danes ena naših najvažnejših metodičnih nalog v novem letu, zato, da bi odpravili razne slabosti našega dosedanjega dela, zato, da bi želi čim večje uspehe o naši osrednji nalogi: vzgajati in usposabljati naše delovne množice za socialistično demokracijo.
Ko vstopamo d novo leto /953, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da smo v minulem, letu dosegli lepe uspehe na področju družbenega socialističnega presnavljanja. zaradi katerih upravičeno vedro, z zaupanjem in s pogumom gledamo na naloge, ki so pred nami.
Te naloge so brez dvoma Še težke. Toda Komunistična partija je vse obdobje, odkar jo vodi Titovo vodstvo, prav zaradi svojega popolnega zaupanja v delovne množice vodila trde borbe in izbojevala odločilne zmage. Danes pa sta socialistični patriotizem in splošna politična zavest naših delovnih množic na tisti stopnji, da se to zaupanje vanje stokratno opravičuje. Z vzajemnim zaupanjem, ki predstavlja danes bistveno odliko naše socialistične stvarnosti, bomo o novem letu nadaljevali delo socialistične družbene graditve v neizprosnem boju proti ostankom stare družbe v naši sredi, kakor tudi proti nsem zunanjim sovražnikom, ki bi nas radi ovirali na tej poti.*
MIHA MARINKO
odbora je bil za predsednika izvoljen dosedanji predsednik Franc Milavec. Za predsednika Sveta za gospodarstvo je bil izvoljen Jože Jerič, ki je obenem tudi podpredsednik občine, za predsednika Sveta za kulturo in prosveto pa je I bil izvoljen Franc Strel.
V ospredju gospodarskega načrta stoji obnova Mokronoga, o čemer bo svet v kratkem razpravljal, nakar bomo občinski odbor in njegov gospodarski o delu in načrtih mokronoške občine lahko več pisali.
IZ SILVESTROVANJA NA VLOM IN V ZAPOR
Jože Poje, kmet iz Morave pri Kočevja, je na starega leta dan zvečer povabil svojega prijatelja Florjana Tersiča v gostilno v Kaptolu na kozarec vina. Tersic se je vnbila sicer razveselil, rekel pa jo, da nima denarja, nakar mu je Poje zagotovil, da bo on vse plačal. Res sta odšla v gostilno, kjer sta ostala do pol treh zjutraj. Poje je pravzaprav ostal še dalje. Torsič pa se je odpravil prej domov, ker se je odločil za drzno tatvino na Pojetovem domu.
Tor8Jču so bile razmere na domu Pojeta dobro znane Približno je vedel, kje ima spravljen denar, vedet je tudi za ključ veznih vrat in je tako lahko prišel v stanovanje, ko je bil Poje še v gostilni. V stanovanju je odprl omaro, pregledal obleke, in ker ni takoj našel denarja, je brskal se naprej. Pod posteljo je našel lesen kovček, ki je bil zaklenjen z navadno obešanko. Ta kovček je vzel s seboj na svoje stanovanje, zaklenil vezna vrata Pojotovcga stanovanja in položil ključ na prejšnje mesto. Doma je s silo odprl kovček in našel v njem bogat plen: 58.500 dinarjev v gotovini, dve obveznici ljudskega posojila po 10(10 din, sedem moških srajc in osem spodnjih hlač. vse v skupni vrednosti so.000 din. V kovčku so bile tndi razne listine in osebne izkaznice Pojeta.
Ko se je Jože Poje okrog 8. ure zjutraj vrnil na stanovanje, ni opazil nič sumljivega. Tatvino je odkril šele popoldne. Odšel je na postajo Ljudske milice v Moravo, kjer je zadevo prijavil Organi LM to takoj odšli na delo Ugotovili so, da ponoči ni bilo nikogar na stanovanju in da je mogel tatvino zagrešiti tak, ki so mu bile razmere v hiši dobro znane. Ko je Jože Poje mimogrede omenil, da je bil zvečer v gostilni s Tersičem in da je ta pred njim odšel domov, so organi LM takoj zasumili. da tatvine nI izvršil drugi kot on. Odšli so na njegov dom, kjer so tudi našli vso ukradene stvari.
Uspešno zahliučen trodnevni seminar zadružnic novomeškega okraja
Na pobudo okrajnega odbora Zveze zadružnih je bil prirejen za. članice upravnih In nadzornih odborov SKZ in KOZ. za dobre zadružnice \i za Članice okrajnega odbora iveze zadružnic tridnevni seminar na Kmeti 1-ski šoli na Grom v dneh 12, 13. In 14. Januarja ifl.i"
Ta seminar Je btj prvi te vrste v Slove-m.ll In je zajel 41 udeleženk iz 27 SKZ In 2 KOZ to Je i? onih zadrug, kjer so upravni odbori razumeli potrebo izobraževanja svojih članic, saj so n. pr- SKZ Dobrnič. Vrh polje In Šentjernej poslale kar do tri za-družnlce na seminar Medtem pa za udeležbo na seminarju niso poskrbele- SKZ Brusnice, Toplice, Smlhel. Hlnje. .Novo mesto. Prečna, Vel Clrnik. M Runert. fcšnjlce, Trebelno, Dol. Nemška vas, catež Sela Sumberk ln KDZ: Vet Loka In Vel. Gaber, - To je žalosten dokaz podcenjevanja žena ne samo v zadružnih unravah, temveč v zadrugah na splošno
Seminar Je zadružnicam najpoljudncjsl način s predavanji In razgovori razbistri! pojme o vlogi in delu žena zadružnic. o njihovih dolžnostih In pravicah, ki jih kot enakopravni člani zadrug 'majo.
Rilo je Izredno zanimanje zadružnic za vsa predavanja najboli pa seveda za snov lz krnetij&kegH gospodarstva Dokaz, kako so naše zadrnžnue dojemljiv«, kako pametno in zdravo gledajo na razvoj zadružništva v izgradnjo socializma, je njihovo stvarno ln živo razpravljanje v vseh panogah gospodarstva ln nllhova težnja naučiti se vsega, kar je osnovno treca razumeti in znati za Izvedbo nalog Zvp?e zadružnic v naslednjem:
1. sodelovanje žena pri dvigu kmetijske proizvodnje in krepitve socializma na vasi,
Žrebanje gasilske loterije preloženo
Žrebanje gasilske loterije je preloženo na gasilski dan — 31. maja 1953. Vsi, ki ste kupili pri gasilskih društvih ali drugod srečke, jih dobro shranite in opozorite tudi znance ter prijatelje, ki take srečke imajo!
področju strokovne sposobnosti Izobraževanja kmečkih žena in področju razbremenjevanja
Pozdravite svojce v tujini z "Dol«n jekln, H m ton"' Naročite jim ga - hvaležni Vam   bodo   za poaornoet!
tudi to, da njegov sin, ki bo šel kmalu k vojakom, še vedno ni član OF, prav tako pa tudi ne njegova hčerka, stara 20 let. Zdi se, da je Hrovat Anton le na papirju član OF. v dejanjih pa ne. Na zadnjih volitvah je bil izvoljen v občinski ljudski odbor Videm-Dobrepolje, pa bi prav zato moral še resneje poprijeti za delo in pomagati, da bi frontna organizacija seznanjala ljudi s problemi občinskega gospodarstva Prav i tem pa bo tudi pisal naš list.
za enega izmed naših novih oziroma starih naročnikov
kompletno kohinsko opremo
in 28 drugih praktičnih daril v skupni vrednosti nad 170.000 dinarjev, med katerimi je: divan — 3,40 m kamgarna za obleko — 5000 kotov zidne opeke — 2 prašiča — zložljiva vrtna garnitura (miza in 4 stoli) — sobna ped — ročni voziček — 2 para gojzat-Jev — 2 para moških in ionskih čevljev — 100 kg krompirja — 6 moških srajc — volnene jopice — pletarski izdelki — knjige — liker itd.
Dosedanjim nagradam smo dodali še   4 lOlfllllllC Hfl^f^dC opremo za dojenčka — moško srajco — liker — dve knjigi.
Pohitite z vplačili naročnine do SI. januarja! Vsi, ki bodo do tega dneva predplačali celoletno naročnino (400 dinarjev), bodo sodelovali v I. skupini, vsi tisti naročniki pa, ki bodo do konca januarja vplačali polletno ali vsaj četrtletno naročnino (200 ozir. 100 dinarjev), pa bodo sodelovali v žrebanju druge skupine lepih daril! Rok vplačil tmo podaljiall do 51, januarja na splošno željo 2100 novih naročnikov. Ne pozabile, da dobimo obvestila o vplačilu naročnine z odrezkom ček položnice včasih tudi šele po 7—8 dnevih, posebno iz oddaljenejših krajev — in vplačajte naročnino čimprej!
Žrebanje bo javno in se ga lahko udeležijo naročniki našega lista v petek 6. februarja 1953 ob 10 uri dopoldne v Rdečem kotičku na OLO Novo mesto.
2. delo na In splošnega
3. delo na kmečkih žena.
Po vsem tem so zadružnlce že več ali manj delovale nI do njihovo delo doseglo uspehov, ker niso imele nikake podpore od strani zadružnih aprav, ki so, nasprotno, njihovo zdraho Iniciativo marsikje že v kali zadušile m obsodile na mrtvilo.
Vzpodbujene s poudarkom resolucije VI. kongresa ZK.I — »da je dolžnost vseh komunistov ln vseh naprednih ljudi ■tajno sistematično ln povsod boriti se za večjo enakopravnost žena v proizvodnji, v političnem in družbenem življenju« — in podkrepljene z osnovnim znanjem naprednega kmetijstva, ki so ga na seminarju pridobile, so izjavile, da J i in bodo vsa navodila nezadržno smernice za novo delo, za novo ustvarjanje iz perspektiv nadaljnjega utrjevanja zadružništva, nadaljnjega razvoja kmetijske proizvodnje In domačega obrtništva. S tem ciljem bodo vključevale vedno več žena v sodelovanje in se borile preko svojih zadrug za gospodarski   n kulturni dvig vasi.
Načrt dela ki so si ga zastavile, zajema v liisivu vse naloge zadružnic ln je toč.no razdeljen na prilike in pogoje poedlnlb pod ročlj, na splošno pa vsebuje za celoten okraj dvig živinoreje s posebnim poudarkom na mlekarstvo In boi proti alkoholizmu!
Seminar je res kar najuspešneje končal. V prostem času so si zadružnice ogledalo Državno posestvo Grm, za razvedrilo So «*bi-skale eno kino predstavo In želja po zdravniškem predavanja, ki ga Je zelo zanimivo podala tov. dr. Prijatljcva, se Jim je tudi izpolnila.
Posebno zahvalo, da Je bil zadružnicam ta seminar omogočen, je Izreči predvsem prizadevnosti predsednika OZZ, tov. Plrcu Antonu ln požrtvovalnosti predavatelja tov. Ing. Linzner.la. kakor tudi Kmetijski Šoli na Grmn, ki je zadružnlce gostoljubno sprejela.
OkriJnl odbor Zveze zadružnic Novo mesto
Srečnega lastnika 400.000 din iščejo...
Pred 37. žrebanjem Državne loterije FLRJ je bila v Mariboru prodana srečka številka 458427. ki je bila izžrebana in zadela dobitek v znesku 400.000 din. Ker se srečni dobitnik do danes še ni javil, poglejte tudi Vašo številko, če sodelujete v žrebanjih Državne loterije FLRJ! Dobitek je treba dvigniti najkasneje letos do 22. februarja, sicer bo 400.000 din zapadlo.
To in ono fz Koprivnica pri Kočevju
Pred kratkim je bil objavljen v Slovenskem poročevalcu članek iz Kopriv-nika, ki pa ni pokazal razmer v pravi luči.
Koprivnik je bil pred vojno ena najlepših kočevskih vasi z 88 hišami. Bil je sedež občine, imel je parno pekarno, 5 gostiln, 3 trgovine, 2 mesariji in večje število ostalih obrti. S svojimi 1500 prebivalci je bil gospodarsko in kulturno središče te občine z 22 vasmi v okolici. Glavni dohodek prebivalstva je bil les.
Takoj v začetku okupacije so si Italijani v kraju napravili močno postojanko. Večji del prebivalstva, ki je bil kočevskega porekla, je optiral za Nemčijo in se ob koncu leta 1941 tudi odselil. V Koprivniku je ostalo le nekaj slovenskih družin, ki so se naselile tu pred več leti. Po odhodu Kočevarjev se je naselilo v kraju še več naših ljudi, predvsem voznikov in delavcev, ki so delali v gozdovih in životarili po raznih barakah širom kočevskih gozdov. Med temi Slovenci je bilo precej aktivistov OF, katere so Italijani že v začetku
1942 preganjali in večino tudi odpeljali v zapore in internacijo. 2e po prvem partizanskem napadu na italijansko postojanko 15. maja 1942 so Italijani pobegnili v utrjeno Kočevje in Koprivnik je ostal osvobojen vse do velike roške ofenzive. Ob svojem ponovnem prihodu v Koprivnik so Italijani večji del vasi požgali, vse okoliške vasi, razen Nemške loke, pa popolnoma. Kmalu po roški ofenzivi so partizani spet prišli v Koprivnik, ki je potem vse do konca vojne bil v rokah partizanov, čeprav so Nemci in belogardisti večkrat poizkušali vdreti v Koprivnik, so se morali vedno vrniti z velikimi izgubami. Koprivnik s svojo okolico je bil pozorišče več hudih borb in velikih partizanskih zmag. V juniju
1943 je v bližini vasi Rajhenav dve naši brigadi presenetil večji italijanski oddelek, ki se je odpravil v požgano vas po novo gasilsko brizgalno in druge stvari, ki so slučajno ostale. Partizani pod vodstvom heroja Dakija so v hitrem pokretu Italijane obkolili in zajeli. Po zaslišanju so vse ujete vojake in oficirje razorožili, sezuli in deloma slekli ter jih napodili nazaj v Kočevje. V bližini Koprivnika, v vasi Hrib, je končal svoj »junaški« pohod v Belo krajino v jeseni
1944 znani Rupnikov bataljon, pojačan z nemškimi vojaki. Nad 200 mrtvih Nemcev in belogardistov je obležalo okrog zidov požgane vasi pa vse do Mi-klarjev. Rupnikov sin je od svojega slavnega bataljona le s sedmimi belogardisti pribežal v Kočevje. V Koprivniku je padel tudi znani komandant druge grupe odredov partizan tov. Ma-rok. Prebivalstvo je ves čas sodelovalo s partizani in doprinašalo vse za našo zmago.
Po vojni je v Koprivniku razlaščena zemlja postala temelj za razvoj socialističnega gospodarstva. Organizirano je bilo  državno  kmetijsko  posestvo In
gozdna manipulacija. Ker je Koprivnik oddaljen od Kočevja 16 kilometrov in prav toliko tudi od Črnomlja, so leta 1947 za lažje preskrbovanje prebivalstva in številnih delavcev ustanovili poslovalnico Okrajnega magazina, ki pa je bila 1951 spet opuščena. Krajevni ljudski odbor je nato odprl svojo trgovino, sledili pa so ji še gostišče, peka-rija, čevljarska delavnica in remontno podjetje. Vsa podjetja so se kmalu osamosvojila, si uredila lokale in zbrala
ter. V kratkem Času so se zmenjali trije knjigovodji in čeprav stane to občino nad 70.000 din, ni v resnici ničesar urejenega.
Pri zadnjih volitvah ljudskih odborov se je vtihotapil med odbornike tudi tak odbornik, kot je Anton Pergar iz Rajhenava. Ta je po volitvah izjavil: »Sedaj smo mi beli zmagali, zato se bo v Koprivniku plesalo tako, kot bomo mi hoteli. Tudi vprašanje občinskih podjetij bomo rešili tako, kot se nam zdi.
Ljudski odbor mestne občine Metlika čakajo odgovorne naloge
Iz slavnih dni Koprivnika: bataljon Kočevskega odreda v Koprivniku junija 1942
obratna sredstva za redno poslovanje. Z ureditvijo teh lokalnih podjetij je ljudski odbor zelo ustregel prebivalstvu, čeprav pri postavljanju in razvoju podjetij ni šlo brez težav.
Po združitvi bivših krajevnih ljudskih odborov je bil Koprivnik priključen občini Mozelj, s katero pa nima nobene prometne zveze in je oddaljen od Mozlja celih 22 kilometrov. Da je bila to najbolj posrečena združitev, ne bi mogli trditi. Čeprav je v kraju 35 šoloobveznih otrok, ni na osnovni šoli že več mesecev nobenega pouka, ker ni učitelja. Merodajni vedno obljubljajo, navzlic temu pa je dosedaj ostalo le pri obljubah. Trgovina, edina na tem sektorju med Kočevjem in Črnomljem, se prav tako bori s težavami, izvirajočimi prod vsem iz neporavnanih računov upnikov. Se pred kratkim je imela zadruga kar tričetrt milijona neplačanih dobav blaga. Po sklepu seje občinskega ljudskega odbora, da se mora vse dolžnike izterjati, se je stanje nekoliko zboljšalo, vendar posamezni ljudje dolgujejo trgovini še več desettisočev dinarjev. Ostala podjetja so aktivna, lahko pa bi bila še bolj, če bi se vsi uslužbenci zavedali svoje odgovornosti Pereče vprašanje je knjigovodski cen-
člani ijudskeaa odbora mestne občane Črnomelj
Na zadnjih volitvah LO MO so bili v Črnomlju izvoljeni:
Klobučar Janez, ki je bil na prvi seji izvoljen za predsednika. Uenič Leopold, Butoraj 12; line Anton, Čudno selo 5; Goruptć Leopold, Loka 12; Zaje Jakob, Loka 24; Kocjan Franc, Kani-žarica 1; Su&larič Anton, Jerneja vas 27; Ba-nonec Janko, Dobliče 17; Vogrin Franc, Jel-ševnik |; Rom Matija, Doblička gora H; Pczdric Anton, Rožič vrh 9: Rotit Joie, Dol. Paka 7; Suhorepec Jakob, Olavec 12; Strucelj Anton, Talčji vrh 7; Prijanovič Peter, Tribuče I3l Latič Joie, Tribuče 28; loab Joie, Dolenja vas 15; Matej Alojz, Rodine 69; Bucip loan, Mihelja vas 8; Kočeoar Joie, Petrova vas 7; Rprajcer Franc, Lokve 17; Senica Anton, Crno molj; Turniek Rela, Črnomelj; Cimerman Duian, Črnomelj H7; Petek Andrej, Črnomelj; Strbenk Karel, Črnomelj; Mi/er Julij, Črnomelj; Fabjan Vinko Črnomelj.
Člani računske komitije:
Petek Andrej, profesor iz Črnomlja je predsednik komisije. Člana pa sta: Cimerman Dužan, kmet iz Črnomlja in Prijanovič PeteT, kmet iz Trihiič.
Člani komitije za prekrške:
Gnček Janko, tajnik LO MO Črnomelj, Suhorepec Jakob, kmet iz Otavca; Banove* Janez, kmečki sin iz Doblič.
Sr>et za gospodarstvo in komunalne zadeve: Miler  Julij, nameščenec iz Črnomlja — pred
sodnik sveta. Kocjan Franc, uslužbenec iz Kani žarice; Kos Franc, direktor STP iz Črnomlja; Malerič Frane, čevljar iz Črnomlja; Simec Milan, mizar iz Črnomlja; VraneSič Janko, poslovodja KZ Črnomelj; Brus Drago, upravnik »Zore«, Črnomelj; Pantovič Milan, oficir JLA; Radovič Janez, nameščenec, Črnomelj in Prijanovič Peter, kmet iz Tribuč.
Svet ta zdravstvo in tocialno skubstvo: Tumšek Rela,  učiteljica v pokoju —- pred-sednica  Sveta.   Gorupič  Leopold,  gostilničar iz Loke; Suštarič Anton, kmet iz Jernej« vasi; Kobe Drago, vojni invalid iz Črnomlja; Benčič Anica,
gospodinja iz Črnomlja; dr. Dereani Ciril, zdravnik iz Črnomlja;   Molck  Mitnica, gospodinj* Črnomlja; Scnica Anton, kmet iz Črnomlja.
Soet za prosveto in kulturo:
Strbenk Karel, profesor iz Črnomlja — predsednik Sveta. Zaje Jakob, biv. trgovec iz Loke; Sterk Janez, kmet iz Kočevju; Starina Zalka, gospodinja iz Črnomlja; Strucelj Anton, kmet iz TalČjega vrha; Lakncr Ivan, direktor želczo-livartie, Črnomelj; Ilenič Leopold, kmet iz Bu-toraja; Roth Zdenka, učiteljica iz Črnomlja.
Stanovanjska komisija;
2vab Jože, kmet iz Dolenje vasi — predsednik komisije. Sprejeer Franc, kmet iz Lokve; Kukolj Vladimir, kapetan JLA iz Črnomlja; Milanovič Mara, gospodinja. Crne Lučka, na-meščenka; Panjon Anton, električar Tovarne učil i,z Crno ml/a.
Trgovino bomo odstopili Trgoprometu v Kočevju, ostala podjetja pa privatnikom.«
Ni nobenega dvoma, da bodo volivci partizanskega Koprivnika take odbornike poslali tja, kamor spadajo.
Starček
Na prvi seji občinskega ljudskega odbora mestne občine * Metliki je bil ponovno izvoljen za predsednika tovariš Anton Stojnic, za nami -mika pa tovariš Kratic Jakljcvič. Po izvolitvi predsednika in namestniku so novoizvoljeni člani ljudskega odbora razpravljali o bodočih nalogah mestne občine, predsednik pa je podal tudi   poročilo  o  dosedanjem delu.
Po združitvi prejšnjih krajevnih ljudskih odborov na območju sedanje občine Metlika, je navzlic raznim težavam vidno napredovala gospodarska dejavnost. Ruzmahnilo se je delo na elektrifikaciji vzhodnega predela občine, delati se je pričelo na razširitvi vodovodnega omrežja v Metliki, zgrajena je bila nova kino dvorana in obnovljen zdravstveni dom, popruvljala so se pota in ceste, zgradil most proti Gabrovcu itd. Za vsa ta komunalna tlela je bilo porabljeih 501.164 din. Za kulturno prosvetno dejavnost je bilo danih 181.5T8 din (izobraževalni tečaj, pomoč mestni godbi in knjižnici). Za vzdrževanje šol je bilo porabljeno 544.540 din, za podpore socialno šibkim 244.H00 din, gasilsko društvo v Metliki pa je dobilo 106.000 din podpore.
V Metliki, Nuhorju in Radovici je nekaj manjših krajevnih podjetij, od katerih pa občina dobiva le malo dohodkov. Največ sta dali splošno trgovsko podjetje, ki je dalo v prvih mesecih poslovanja 50.000 din, in pa okrajna lekarna 20.000 din. vendar je to zlasti za prvo podjetje zelo malo. Dejstvo pa je, da so dola pstala podjetja še veliko manj. Naloga novega občinskega ljudskega dbora bo tudi, da nudi več pomoči podjetjem in jim pomaga do renta-bilnejšega poslovanja.
-Po poročilu o dosedanjem delu je prišla na vrsto razprava o predloženem bodočem delovnem načrtu.   Ta   načrt,   ki   je  bil   predmet živahne razprave vseh odbornikov, predvideva med dru- I gim:
Zunanjost nove kino dvorane jc treba uredili letos, prav tako grajski vrt pred dvorano. Nedokončano stavbo na Pungartn, ki jo mnogi imenujejo metliško sramoto, je treba letos dokončati, za kar so denarna sredstva že zajamčena pri okminem ljudskem odboru. V podaljšku te stavbe je predvidena gradnja nove stavbe v letu 1954 za gimnazijo in osnovno šolo, dočim bo treba šolo za učence v gospodarstvu in internat graditi posebej. Sedanja osnovna šola bi po zgraditvi nove šole služila za obrtno delavnico. Učenci v gospodarstvu naj bi začasno dobili prostore v Obrtnem domu, za postnjo Ljudske milice pa je treba dobiti prostore drugje. Čimprej se mora urediti staro pokopališče in takoj določili prostor za novo. ker je staro že premajhno. Razširiti jc treba cesto od glavne ceste pri Milčinoviču do pokopališča. V načrtu te tudi tlakovanje ceste skozi mesto do kolodvora ob istočasni ureditvi kanalizacijo in   vodovodnega   omrežja   ob cesti.
Metlika imn lepe pogoje za turizem. Zato se v načrtu predvideva gradnja primernega hotela,
ki bi stal v bližini nove vinske kleti, dalje gradnja še enega kopališča na Kolpi pri Kri-ževski vasi, razširitvi sedanjega ob mostu in ureditev struge Kolpe ob kopališču. Glede splošne čistoče v mestu in lokalih je treba pod-vzemati ostrejše ukrepe Vse lastnike stavb je treba pozvati, da urede in popravijo svoje stavbe in stanovanja ter v to svrho preskrbeti vsem potreben kredit, kakor tudi kredit za gradnjo novih stanovanjskih hišic. Mestna občina bi morala v doglednom času zgraditi vsaj en stanovanjski blok Ob glavni cesti in proti kolodvoru je treba preprečevati nennčrtno zazidavo Z neprimernimi stavbami. V republiškem načrtu predvidena gradnja vinske kleti v Metliki pod okriljem kmetijsko zadruge bo precej koristila k povzdigu vinogradništva v vsej okolici.
Ljudski odbor je dodelil gasilskemu društvu stavbo, ki jo bo preuredilo za gasilski dom. V domu bodo imeli svoje prostore tudi pevci in mestna godba za vaje, ker je odmaknjena od ostalih hiš in tako nočne vaje ne motijo prebivalcev.
Po daljšem razmotri vanju je občinski ljudski odbor predloženi načrt bodočega dola v celoti sprejel. Na seji je bil navzoč tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Črnomelj tovariš Janez Zunič, ki je čestital novoizvoljenemu odboru in mu želel čimveč uSpeha. Poudaril je, da se je treba nalog za dvig kmetijstva, obrti in utrditev podjetij lotiti z vso resnostjo. Treba jc dvigniti kmetijsko proizvodnjo, nnčrtno obnoviti vinograde in jih usmeriti na najbolj donosne sorte. Povpraševanje po belokranjski, zlasti pa metliški črnini jc vedno večje, prav tako po drugih originnlnih belokranjskih vinih. Sadjarstvo ni dovolj razvito, pa še temu grozi propast, če se ne bomo takoj lotili načrtnega Čiščenja in škropljenja sadnega drevja, pri tem pa tudi mislili na primerne drevesnice. Pri vseh teh nalogah pa ljudski odborniki ne smejo pozabiti nn popravila vaških potokov, studencev in napnjališč, kar je prav tako in še kako potrebno skoraj v vsaki vasi.
Da bi ljudski odbor mestne občine lažje izvrševal vse postavljene naloge so na predlog tovariša Jakljcviča izvolili tri svete in sedem komisij iz vrst gospodarsko razgledanih in naprednih volivcev. Med 59 člani svetov in komisij pa sta samo dve tovarišici. kar je ponoven doknz podcenjevanja žena. Med nalotrami ljnd-ftkege odbora mestne občine bo tudi ureditev otroškega igrišča, ki si ga naše matere tako želijo. Ali bo šol v tem pogledu tudi novo izvoljeni ljudski odbor mimo želje žena in hrez njihovega sodelovanja, kot je šel prejšnji?
Upamo, da bodo vse napake sproti odstranjene s pomočjo in sodelovanjem vsph volivcev in da se bo delo ljudskega odbora razvijalo v  gospodarsko korist celotne občine.
R. F.
Skrb za ljudi - naivaineiSa no,ojJa Zveze
borcev novomeškega okrasa
Na vrsto doseženih uspehov v letu O dosedanjem delu, uspehih in ne-1952 so organizacije Zveze borcev v j uspehih je razpravljal na svoji seji dne novomeškem okraju lahko ponosne. Za I 15. januarja t. 1. okrajni odbor ZB in
871 novih članov so se okrepile vrste organizacije, občinski odbori delujejo v vseh občinah, poleg teh pa je postavljenih še 31 pododborov. Štirje odkriti spomeniki, 12 spominskih plošč in najlepši spomenik na Dolenjskem — partizanska koča na Frati, dalje množični partizanski pohod m veličastna proslava desete obletnice ustanovitve prvih štirih Slovenskih brigad v Dolenjskih Toplicah, vse to so vidni, otipljivi in nadvse lepi uspehi, ki jih je dosegla lani organizacija Zveze borcev ob izdatni pomoči' Fronte in ostalih ljudskih organizacij.
Toda ni dovolj govoriti samo o uspehih. Ti so tako vsakomur vidni. Treba je govoriti tudi o neuspehih in pomanjkljivostih v delu posameznih organizacij in posameznih članov ter tudi celotne organizacije. Dasi obstajajo povsod občinski odbori ZB in številni pododbori, je vendar težišče dela še vedno na okrajnem odboru. Člani okrajnega odbora so bili glavna gonilna sila za delo organizacije po vsem okraju. Ti so se prizadevali za poživitev občinskih organizacij in pododborov ter zadolževanja na konkretnih primerih, ki so rodili lepe uspehe. Pri tem pa so spustili iz vidika druge, nič manj važne naloge: prizadevanje za sprejem v članstvo vseh, ki imajo pogoje in skrb za svoje člane, zlasti za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Premalo je organizacija nudila pomoči centrom predvojaške vzgoje. Premalo se je zanimala, kako žive partizanske družine, stari aktivisti in borci ter kako se vzgajajo otroci padlih žrtev. Ne bi mogli trditi, da tudi v teh ozirih ni bilo ničesar napravljenega, vendar odločno premalo, kar bo treba v bodoče popraviti.
sprejel načrt dela za letošnje leto. Se pred občnimi zbori bodo člani okrajnega odbora obiskali vse osnovne organizacije ter pregledali delo in aktivnost posameznih članov. S pomočjo osnovnih organizacij bodo pregledali socialno stanje partizanskih družin, zlasti pa bodo ugotovili, v kakšnih razmerah žive in se vzgajajo otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Obiski na domovih so se lani ob partizanskem pohodu izkazali kot zelo zaželjeni in dobri. Mnoge partizanske mamice so s solzami v očeh sprejele stare znance, za katere so mislile, da so jih že pozabili. Zakaj ne bi take množične obiske priredili večkrat in ne samo ob priliki partizanske patrulje? Ob takih obiskih se obnavljajo stare prijateljske vezi, skovane v najbolj kritičnih časih naše zgodovine. Ob takih obiskih je najlaže ugotoviti, kako žive posamezni člani, borci in aktivisti ter njihovi otroci.
Mnogo je še naših dobrih ljudi, ki niso člani organizacije Zveze borcev, pa se za njihov sprejem v organizacijo nihče ne pobriga. Tako je na Stari Bučki pri Skocjanu lani pričakal partizansko patruljo oče padlega partizana in znan aktivist tovariš Zeleznik z ženo Katarino. Oba sta danes še prav tako zavedna kot sta bila v času NOB, in vendar še nista člana ZB. Rokeljnovo mamo z Mokrega polja pozna vsak star partizan, šele lansko jesen pa so se na Zvezi borcev v Orehovici spomnili, da so jo pozabili vključiti v svoje vrste! Takih je prav gotovo v okraju še veliko. Naloga občinskih organizacij je, da vse te ljudi obiščejo, se z njimi pogovorijo, se jim tudi opravičijo, da so jih dosedaj pustili ob strani ter jih vključijo v svoje vrste. V tej aktivnosti so se dosedaj zelo slabo izkazale
občinske organizacije Skocjan, Smarje-ta, Rakovnik in še nekatere dinige.
Letos je v načrtu tudi postavitev nekaj spomenikov. Tako pripravlja ZB Gabrje odkritje spomenika padlim borcem na Jugorju in odkritje spominske plošče pri Miklavžu. V Šentjerneju razpravljajo o postavitvi velikega, dostojnega spomenika vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja cele občine. Vse kaže, da bo tudi Novo mesto končno dobilo umetniški spomenik, posvečen talcem, padlim borcem in aktivistom.
Med aktivnimi sekcijami okrajnega odbora ZB je bila lani sekcija za zbiranje zgodovinskega materiala. Vendar je pred njo še veliko in odgovorno delo, ki mu bo kos samo ob izdatni podpori I vseh partizanov in aktivistov. Zbiranje j dokumentov, vzidanje spominskih plošč I in ohranitev vseh zgodovinskih znamenitosti velikega časa NOB poznejšim rodovom, vse to naj bo med glavnimi nalogami bodočega dela vseh organizacij ZB in vsakega posameznega člana.
R.
Odborniki občine Veliki Gaber
Na decemberskih volitvah so bili izvoljeni v nov občinski ljudski odbor:
lefran Anton, mali kmet iz Velikega Gnhra, ki je bil na prvi seji izvoljen za predsednika. Jerlah Avgust, gostilničar, Vel. Gaber. Markonič Franc, mnlik met, Mengeš, Vmbergar Franc, gozdni čuvaj. Vel. Dole, Lokar llohor, mali kmet, Pnmskova gora, Mulh Frttnc, kmečki delavec, Bratnire, škrabec loan, mali kmet. Dobravica, Bregar Janez, siednii kmet. Sfe-hanja vas, Cegiar Bene, srednji kmet, Mihelca, Rooanšek Ignac, srednji kmet. Male Dole, Leijak Marija, srednja kmetica Sentjurie, Seoer Joie, srednji kmet, Zagorica in Godec Joie, mali kmet iz Malih Dol.
Hll.ASlUTR V »DOI.KN.ISKKM LISTU«
K zmagam partizanskih akcij nI prispevalo samo junaštvo borcev, temveč tudi partizanska taktika. Proti koncu aprila 1942 so manjše skupine partizanov — patrulje od 6 do 10 borcev — s puškomitraljezom napadale Italijane iz zased, v postojankah in na njihovih pohodih. Te patrulje so napadale zdaj tu, zdaj tam, in če je bil sovražni odpor prehud, so se hitro umaknile. Uspeh teh akcij je bil zelo učinkovit. Mi nismo imeli skoraj nobenih izgub, sovražnik pa nešteto žrtev in Še hujšo zmedo. Ker so bile te patrulje zelo številne in zelo okretne, je bila vsa Kočevska eno samo bojišče. Iz vseh smeri se je čulo regljanje strojnic in pokanje zmagovitih partizanskih pušk. To je delalo vtis, da je partizanov na tisoče in je Italijanom, ki so bili že tako do ' smrti preplašeni, vlivalo še več strahu ' v kosti.
Tako smo tudi nekega lepega majskega jutra (mislim, da je bilo 5. maja) 1942 krenili v zasedo na cesto, ki veže Knežjo lipo s Kočevjem. Naša patrulja osmih mož se je začasno zadrževala v Kačjem potoku v nekem zapuščenem mlinu. Prejšnji dan smo od aktivista Zalarja zvedeli, da namerava 12 faši- i stov iz postojanke v Spodnjem Logu iti 1 na dopust v Italijo in odvleči s sabo v Sloveniji naropane predmete in drago- j cenosti. Peljali se bodo z vozom. Celo < ime voznika smo zvedeli; bil je sicer naš človek, toda fašisti so ga k temu prisilili.
Neslišno smo drseli po skritih gozdnih poteh proti Knežji lipi. Bilo nas je pet, trije .to ostali v taborišču. Pet mla-
Iz partizanskih akcij 1942. leta
dih partizanov-rudarjev iz kočevskega rudnika. Vsi smo na lastnih plečih občutili težak položaj rudarjev v bivši Jugoslaviji in še težji položaj pod italijansko okupacijo. Vsem so bili še živo v spominu zločini in nasilstva, ki so jih uganjali italijanski fašisti nad kočevskimi rudarji. Tako so nekega večera obkolili ves rudnik in ustavljali delavce, ki so prihajali na nočno delo. Ker so rudniški jamski delavci po večini nosili s seboj sekire na delo in z dela, ni to nikakor šlo v račun »rimskim junakom« in so se nad vsakomu znašali, kot da imajo opravka z oboroženimi uporniki. Mnogo rudarjev je ta večer občutilo na svojih plečih udarec s puškinimi kopiti, toda prav toliko jih je tudi priseglo, da se bodo maščevali nad zverinskim početjem grenadirjev z rdečimi kravatami in nad fašisti s črnimi srajcami.
Take misli so nas spremljale, ko smo izbirali ugoden položaj za zasedo. Našli smo zasedo, kot nalašč za napad na vozila, oziroma vozove. Cesta je tu imela ovinek, en del ceste je navpično padal ! v kake 3 do 4 metre globok prepad, na pasprotni strani pa se je dvigal nekaj metrov visok griček, s katerega je bilo lahko obvladati dobršen del ceste. Zavzeli smo položaj na tej vzpetini. ! Puškomitraljezec (Povh Franc-Bogdan) in jaz sva se zamaskirala in se spravila za majhen zaklon tik ob cesti. Ostali trije, to je komandir čete Marincelj
IGNAC KARNIČNIK
Anton-Janko, Zakotnik Stane-Johan in Vidic-Lisjak, pa so se povzpeli na vrh griča, da bi v primeru, če bi se fašisti pripeljali z dvema vozovoma, napadli tudi drugi voz. Domenili smo se, da napademo fašiste, ko bodo tik pred nami. Nato smo ležali negibno in čakali, kdaj bomo zaslišali voz. Ker smo imeli že precej izkušenj iz borb okoli Stružnice, napada na kolono kamionov nad Čolnarji in drugod, smo tudi tokrat računali s popolno zmago in uspehom. Samo, če se ne bodo fašisti premislili in odšli kak drug dan, smo podvomili. Mitraljezec Bogdan, ki je menda imel bolj tenak posluh kot jaz, mi šepne, da sliši topot konj in ropotanje voz. Torej se bliža trenutek, ko se bomo lahko maščevali fašistom za zlo, ki so ga storili kočevskim rudarjem in slovenskemu ljudstvu sploh.
Vedno razločneje in glasneje se čuje topot konj in drdranje voza. Z Bogdanom ostro opazujeva ovinek, za katerim se morajo vsak čas prikazati črne srajce. Ni jih še videti. Niti ne moremo razločiti, ali se peljejo z dvema ali samo z enim vozom. Trenutek nato opaziva dva konja, vprežena v lojterni voz, na vozu pa vseh 12 fašistov, ki so se nekoliko boječe ozirali naokoli, da jih ne bi morda kdo zmotil na njihovi poti na dopust in da bi lahko nekaznovani odšli
iz Slovenije, kjer so zagrešili toliko zločinov, in nemoteno odpeljali nakradeno blago v Italijo. Ne, ne boste! Le eno nam je bilo žal, nismo bili popolnoma prepričani, da ne bomo z mitraljezom pokosili tudi voznika, očeta več mladoletnih otrok, ki so ga Italijani največ tudi zaradi svoje lastne varnosti primorali, da jih je peljal. Bil nam je naročeno, da voznika vsekakor očuvamo, čeprav bi se borba morala zavlečt. Vse je pač zaviselo od mitraljezca, kajti pu-škarji iz take bližine nikakor ne morejo zgrešiti. Bogdan je spustil voz na razdaljo kakih 10 metrov, Čvrsto stisnil mitraljez k rami in nameril. Tedaj je eden od fašistov to opazil in s kretnjo hotel opozoriti ostale črnosrajčnike na nevarnost.
Toda prepozno. Bogdan pritisne na petelina in izprazne saržer z vsemi dvajsetimi naboji. Sest. fašistov z večkrat prestreljenimi prsi je padlo kot snopje na tla. Niso se več ganili. Ostalih šest pa je skočilo v obcestni jarek in se po trebuhu plazeč skušalo skriti v goščo. Voznik je ostal živ in nepoškodovan, tako dobro je meril Bogdan. Namignili smo mu, naj se umakne z vozom naprej, da obračunamo z ostalimi fašisti. V cestnem jarku so imeli Italijani dokaj dobro zaklonišče, tako da jih z mitraljezom ni bilo možno pokositi. Treba je bilo streljati po njih stoje. Kakšnega večjega odpora fašisti niso nudili. Nekaj strelov iz pušk, to je
bilo vse, kar je premogla njihova obramba. Z nekaj puškinimi streli in z dvema bombama, ki jih je vrgel Janko, smo jih poslali na »večni dopust«. Samo eden črnosrnjčnik, ki je v svoji zmedenosti padel v obcestni jarek, je ostal živ, enajst pa jih je našlo na slovenski zemlji svoj grob. Ker smo zaslišali, da prihajajo italijanski avtomobili z vojaštvom, smo opustili zasledovanje dvanajstega fašista in se vrnili v taborišče v Kačjem potoku. Tu so nas nestrpno pričakovali ostali' trije tovariši iz naše patrulje, ki se te akcije niso udeležili, ker smo smatrali, da za napad na 12 fašistov ni treba, da gre cela patrulja 8 mož.
Videli so, da smo se iz akcije vrnili vsi Čili in zdravi in postregli so nam z najboljšimi cigaretami in jedili, ki so nam jih tisti dan prinesli aktivisti iz Mozlja in drugod Aktvistom, posebno tovarišu Zalarju, smo morali podrobno opisati potek boja in kraj napada. Iz našega pripovedovanja so aktivisti ugotovili, da se kraj, kjer je bil napad izvršen, imenuje »Pekel«. Torej smo jih namesto na dopust poslali v »pekel« — smo zbijali šale na ta račun.
Se isti dan smo zvedeli, da je dvanajsti fašist, ki nam ga ni uspelo ugonobiti, znorel, tako zelo so nanj vplivali dogodki v »Peklu«.
Zvečer smo pri majhni petrolejki v zapuščenem mlinu v Kačjem potoku delali načrte za nadaljnje akcije, s katerimi smo pomagali fašistom, da so čimprej prišli do takega dopusta, kakršnega smo mi priskrbeli fašistom iz Spodnjega loga.
Štev 3.
DOLENJSKI LIST
5
Predlog družbenega plana okrajnega fudskega
odbora Eovo mesto za L1953
Gospodarski svet okrajnega ljudskega odbora Novo mesto predlaga naslednji družbeni plan okraja in ga daje delovnim kolektivom in ostalemu občinstvu v diskusijo.
Predlog je sestavljen v skladu s predlogom družbenega plana Gospodarskega sveta vlade L RS. Družbeni plan predvideva v letu 1953, da bo življenjski standard ostal na enaki stopnji kot v letu 1952, da bodo cene proizvodov ostale v glavnem neizpremenjene; v zvezi s tem ostane neizpremenjen tudi plačilni sklad. Po predlogu bo znašal ustvarjeni družbeni produkt v 1. 1953
skupaj 3.338 milijonov, akumulacija in skladi pa 1.179 milijonov.
Od tega odpade:
brutto produk.
na industrijo kmetijstvo gradbeništvo promet trgovina gostinstvo
obrt
27 % 52 % 2.6% 10 % 2 % 1.2% 5,2%
akumulacije 58.2% 20 % 3.3% 8.4%t 2.4% 1.7% 6 %
I. POGLAVJE
DRUŽBENI BRUTTO PRODUKT PO GOSPODARSKIH PANOGAH IN STROKAH ZA L. 1953
Skupni družbeni brutto produkt, ki bo dosežen v 1. 1953, znaša skupno 3338 milijonov din. Od tega skupnega družbenega brutto produkta bo dosežen v posameznih gospodarskih panogah in strokah družbeni brutto produkt v naslednjih zneskih in strukturi:
Gospodarska panoga in stroka
Gospodarstvo okraja Novo mesto
Skupaj
Industrija in rudarstvo Skupaj 111 Proizvodnja   in   razdeljevanje električne
energije............. • •
116 Proizvodnja in oplemenitenje in predelava
nekovin...............
119 Elektroindustrija...........
121 Industrija gradbenega materiala.....
122 Lesna industrija in eksploatacija gozdov . .
124 Tekstilna industrija..........
125 Industrija usnja in obutve .......
127 Živilska industrija   .  .  .  • •.....
Kmetijstvo , Skupaj
Državni sektor............
Zadružni sektor............
Privatni sektor............
Družbeni brutto-produkt
Struktura
Amortizacija
Sklad plač
Akumulacija in skladi
(v   tisočih din)
3,338.389
356.038
Gradbeništvo Skupaj        90.187 14.964
Promet Skupaj
Trgovina Skupaj
Državni sektor............
Zadružni sektor...........
Privatni sektor............
Turizem in gostinstvo Skupaj
Državni sektor............
Zadružni sektor...........
Privatni sektor............
Obrt Skupaj
Državni sektor............
Zadružni sektor...........
Privatni sektor............
Opomba: V koloni akumulacija in sklada je zajet tudi prometni davek.
884.132 92.116
18.646 5.097 14.462 155.224 570.988 20.328 7.271
1,745.873 15.460 18.743
1711.670
90.187
340.282
63.681 34.114 29.567
40.341 24 819
1.894 13.628
173.893
56.980 12.221 104.692
68.762
18J570
635 259 1.7G8 29.548 17.700 264 18
92,137 879 1.455 89.803
1.657 1.346 311
'2.906 1.862 204 840
6.702 4.789 530 1383
1,802.634
122334 6379
8346 1.728 8.172
56.057 35.011 5.280 561
L417.840
9.407 11.154 1,397.279
37321
72.694
35.185 16.900 18.285
20.082 12.474 648 6-960
97.178
28.472 5.874 62.832
1,179.717
II. POGLAVJE
FORMIRANJE SREDSTEV NA PODROČJU OLO
Na področju OLO se bodo formirala v letu 1953 naslednja sredstva:
(V tisočih din)
Akumulacija in skladi državnih podjetij..... 838.581
Prometni davek.............. 79.804
Dohodnina ................171.000
Ostali dohodki............... 17.600
Skupaj   .   .   . 1,106.985
III. POGLAVJE
RAZDELITEV SREDSTEV, KI SE FORMIRAJO NA PODROČJU OLO
Sredstva, ki se formirajo na področju OLO, se v skladu z Zakonom o družbenem LR Slovenije razdelijo na naslednji način:
(V tisočih din)
1. Akumulacija državnega sektorja skupaj....... 838.581
Od tega za razdelitev............... 808.662
Del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetja .  . 31.356
10% prispevek za zdravstveno zaščito........ 29370 61326
Ostanek za delitev za zvezne sklade......... 747.336
66.6% prispevek za zvezne sklade.......... 497.726
Ostanek za delitev na republiške sklade....... 249.610
38.7% prispevek za socialno zavarovanje....... 96.599
57.5% prispevek za investicijske sklade........ 143.526 240.125
Ostanek za razdelitev na republiške in okrajne sklade .   . 9.485
40% prispevek za republiški proračun........ 3.784
Ostanek akumulacije za okrajni proračun.......
2. Dohodnina kmečkih gospodarstev........•   • 155300
10% prispevek za republiški proračun........ 15300
Ostanek za okrajni proračun............
3. Dohodnina obrtnikov za okrajni proračun.......
4. Dohodnina zadrug za okrajni proračun........
5. Ostala dohodnina za okrajni proračun........
6. Prometni  davek ................ 79.804
51% prispevek za republiški proračun........ 40.700
Ostanek za okrajni proračun............
7. Ostali dohodki sta okrajni proračun.........
8. Dopolnilna sredstva okraja:
a) del akumulacije za samostojno razpolaganje podjetij . 81356 Od tega za potrebe delovnih kolektivov 50% . . . . 1537K Ostanek za potrebe ljudskih odborov........
b) Višek akumulacije zaradi višjih stopenj akumulacije, ki so določene s tem planom napram stopnjam akumulacije po družbenem planu L RS skupaj...... 29.919
Od tega se uporabi za potrebe delovnih kolektivov
20% v znesku............... 5.984
Ostanek za potrebe ljudskih odborov ....... ~
Skupna sredstva okraja . . .
693.036 66367
9365 3.110 4.522
69319 518^77
14.784 6.692
235.896 5.174 6.134
224.588
37.902
98378
26339 15368 10.971
17353 10.483 1.042
5.828
70.013 23.719 5.817 40.477
planu
5391
139300 12J700 300 3300
39.104 17300
15378
?3.935
IV. POGLAVJE
RAZDELITEV OKRAJNIH SREDSTEV
Sredstva, razpoložljiva na področju okraja, se razdelijo na naslednji rta«a:
(V tisočih din)
L Skupna sredstva............ 25Z306
2. Razdelitev.............. 29Z3CB
Družbeni sklad skupaj......... 2BJ390
Prosveta in kultura........... 58-785
Ljudsko zdravstvo........... 14395
Socialno skrbstvo   ,.......... 52.900
Državna uprava............ 87320
Okrajna rezerva............ 5^)00
Investicije skupaj............
Investicije iz sredstev okraja....... 82J708
V. POGLAVJE INVESTICIJSKA GRADITEV
Skupna vrednost investicijske graditve znaša......
Od tega: investicije v gospodarstvu..........
investicije za družbeni standard.......
Od tega: 1. investicije okrajnega LO .........
za prosveto in kom. dejavnost podeželskih občin 9330
2. investicije mestne občine Novo mesto    .... '22J77& za stanovanjsko in komunalno dejavnost  .  .  . 27.778
VI. POGLAVJE
STOPNJA AKUMULACIJE IN DRUŽBENIH SKLADOV
(V tisočih cfiW
37.708 9330
Glede na temeljne proporce družbenega plana LRS se določijo za podjetja na področju OLO Novo mesto naslednje stopnje akumulacije in družbenih skladov.
Železniški promet..........144
Poštni promet...........113
Industrija in rudarstvo:
Stroka 111 Elektrosistem, Ljubljana .  . .
Elektro obrat Novo mesto   . . Stroka 116 Okr. podjetje »Kremen«, Novo
mesto.........
Tovarna samotnih peči »Keramika«, Novo mesto .... Stroka 119 Telekomunikacija, obrat Šentjernej........ .
Stroka 121 Opekarna Prečna......
Opekama Prelesje .....
Novomeška opekarna Zalog Stroka 122 Tovarna igrač, Novo mesto . .
Lesno industrijsko podjetje, Novo mesto .......
Stroka 124 Tkalnica LOMO Novo mesto .
Tekstilna tovarna, Novo mesto Industrija perila LOMO, Novo
mesto.........
Stroka 125 Industrija čevljev LOMO Novo
mesto.........
Stroka 127 Destilacija alkoh. pijač, Mirna
Kmetijstvo: Drž. kmetijska posestva.......
Gradbeništvo:
Stroka 412 »Pionir«, splošno gradb. podjetje, Novo mesto.....
»Krka«, okraj, gradb. podjetje, Novo mesto.......
Promet:
SAP — podružnica Novo mesto.....
Cestni promet: »OKAP«, Novo mesto . .
1364 126
120
80
180 50
50 65 120
126 1000 1660
115
280 110
85
102 100
Trgovina:
Trg. podjetje »Zeleznina«, Novo mesto »Rog«, Novo mesto . . »Izbira«, Novo mesto . »Prehrana«, Novo mesto
Vsa ostala trgovska podjetja ....
Turizem in gostinstvo:
Stroka 618 Gostinstvo.....
70 65 65 63 60
55
Mesarija, Dolenjske Toplice......
Kolarsko-mizarsko podjetje, Mirna .  . . Mesarija, Mirna ...........
»Remont«, Novo mesto ........
Klavnica in mesarija, Novo mesto ....
Mizarstvo, Novo mesto........
Pekarija, Novo mesto........
Ključavničarstvo in kovačija, Novo mesto Invalidska kovin, delavnica, Novo mesto
Mesarija, Otočec..........
Mesarija, Šentjernej.........
Mesarija, Sentrupert .........
Mesarija, Smarjeta ..........
Mesarija, Smihel..........
Mehanična delavnica, Trebnje .....
Pekarija, Trebnje......... .
Mesarija, Zagradec.........
Mesarija, Žužemberk.........
Pekarija, Žužemberk.........
Vsa ostala obrtna podjetja.......
Poleg akumulacije in skladov po stopnjah, 130    določenih v tem planu, plačujejo vsa podjetja 80    še predpisani prometni davek.
2&Z30H
POJASNILO K PREDLOGU DRUŽBENEGA PLANA
L Družbeni brutto produkt V panogi trgovine.........16.6
Družbeni produkt je izkazan za celotno go-        £ panogi gostinstva in turizma .... 18.2
spodarstvo na območju okraja po gospodarskih 8 ..... iu
panogah. Sestavljajo ga amortizacija, plačilni B. Prispevek za zdravstveno zaščito (v od-sklad ter akumulacija in skladi, kamor je vklju- stotku od sklada za plače delavcev in Sen tudi prometni davek. V tem je zajeto celot-        uslužbencev), ki znaša za vse panoge . 10
no gospodarstvo državnega, zadružnega in pri- C. Prispevek za zvezne sklade (v odstotku vatnega sektorja. od preostalega zneska akumulacije in
Posamezne gospodarske panoge zajemajo ce-        skladov), ki znaša za vse panoge .   .   . 66.6
lotno dejavnost podjetij (z vsemi stranskimi de- D. Preostali znesek akumulacije in skladov javnostmi in obrati), ki spadajo v dotično pa- se deli za vse panoge tako (v odstotkih): nogo. Eksploatacija gozdov je izkazana skupno        1. sklad za socialno zavarovanje .  .  . 38.7
z lesno industrijo, dočim je v privatnem sektor-        2. sklad za investicije.......573
ju vključena v kmetijstvu. e. Ker je pri posameznih podjetjih določena
V predlogu družbenega plana v kmetijstvu višja stopnja akumulacije in skladov, kot jo za leto 1953 so obseženi vsi trije sektorji: držav- predvideva družbeni plan LRS, bo celoten višek ni, zadružni, privatni. Družbeni produkt v kme- te akumulacije in skladov na razpolago okraj-tijstvu zajema tudi prevozne usluge in domačo nemu LO in delovnim kolektivom v povprečnem obrt. razmerju: za ljudski odbor 80%, za podjetja 20%
Akumulacija privatnega sektorja gospodar- akumulacije in skladov, stva (kmetijstvo, gostinstvo in obrt) je zajeta        Pravtako je predvideno v tem družbenem
poleg dohodnine, ki jo privatniki plačujejo v planUt da 5i podjetja odstopila okrajnemu LO
državni proračun, tudi lastna akumulacija  za 50% sklada za samostojno razpolaganje, dvig in napredek kmetijstva in obrt: ter prispe-        Vsa te sredstva se bodo uporabila za investi-
vek za socialno zavarovanje. dje v korist družbenega standarda.
2. Formiranje sredstev na področju OLO 4 okrajnih sredstev
Akumulacija in skladi državnih gospodarskih        skupna sredstva okraja, ki so razdeljena v
podjetij zajemajo celotno akumulacijo državnega IV  poglavju Družbenega plana, so namenjena
sektorja (brez prometnega davka). ^ proračunov okrajnega in vseh ob-
V prometni davek je vštet prometni davek na činskih LO, ostanek pa bo uporabljen za inve-obrtne izdelke in usluge, na gostinski promet, sticije.
na vino in žganje, na industrijske izdelke, koli- _ _      .. ... ...
kor je to z odločbo določeno ter davek od zakola * inve8"61^1«51 graditev
živine in davčnih vrednotnic. V V. poglavju je pokazana razdelitev za in-
V dohodnini je zajeta dohodnina privatnih vesticije namenejen3ga zneska, in sicer bo od in zadružnih kmetijskih posestev, obrtnikov in celotne vsote 37,700.000 din porabil OLO 9,930.000 ostalih poklicev. din za prosvetne in komunalne potrebe občin
V ostale dohodke je vključen davek na de- našeSa P°dx^želj^T 27-778-00<> din pa ljudski odbor
diščine in darila, takse, dohodki uradov in usta- mestne občine Novo mesto za stanovanjsko in
nov ter podobno. komunalno izgradnjo.
3. Razdelitev sredstev, ki se formirajo 6' S*0^^ akumulacije in družbenih skladov na področju OLO Zadolžitev podjetij po Družbenem planu za Znesek akumulacije in skladov se deli: llrto *953, Je razvidna v VI. poglavju, kjer so a  ti«i __„* . __.        ' stopnje akumulacije in skladov navedene indigiDel 23 sam°sto n° razpolaganje podjetij vidualno za posamezna podjetja oziroma skupno tod skupnega zneska akumulacije in skladpv), ki za podjetja, ki imajo isto stopnjo akumulacije. sa" V letu 1953 bodo plačevala podjetja akumulacijo
V panogi industrije in rudarstva ...    2.8 in sklade po stopnjah, določenih v tem poglavju.
V panogi kmetijstva........7.2        Delovni kolektivi in ostale organizacije naj
V panogi gozdarstva........8 stavijo svoje pripombe k predlogu družbenega
V panogi gradbeništva.......6.3 plana na Tajništvo za gospodarstvo okrajnega
V panogi prometa.........3.4 ljudskega odbora Novo mesto do 30. jan. 1953.
Zadnji trenutki...
Tiha in nema, pa vendar šepetajoča se vije po Dolenjski. 2e stoletja in stoletja grize z drevjem in vasmi porasle bregove, razjeda in se vse globlje zajeda v kameniti kraški svet. V pomladih zeleni Krka. vrbje in polje ob strugi buče, rjavi, narašča in grozi. V poletjih se navadno unese. Le včasih, ko treska in bobni v oblakih, ko stresa neurje senike in ko klesti toča po goricah, vozi kopice sena, kak tram, deske ali deblo po narasli strugi. Medtem se ljudje po hišah križajo in mečejo po kotih blagoslovljeno vodo V jesenskih dneh se zavije v meglo. Skriva se. Strah jo je smrti. Vse, kar v naravi blizu nje odmira, izpira dež vanjo. Nad vodo nave-šeno drevje se otrese listja in suhih vej. Nič več ni pomladi in rož. Ljudje še tisto malo cvetja, kar ga novembrski vrtovi premorejo, znosijo na grobove svojih najdražjih. To menda mora biti v spomin na ljubezen, ki ne zamira, na srečo, ki se ne vrne in na življenje, ki še utriplje zanje. Curek vode, ki prši iz kolovoza, koder hodijo napajat konje, prinaša le ovenele rože.
Ko sili Krka v jeseni iz struge, pljuska ob kepo zemlje, ki so jo nagrebli nad nekim človekom pred sedmimi leti. Tam ni rož. Ob nametanem kamenju so včasih rastle koprive in sredi med njimi je visel križ, s srobotjo prevezani dve palici navzkriž. Iz kamnov so si nato pastirji napravili kurišče, a na palici, ki sta bili preje, ko ju še ni dež razvezal, križ, so natikali koruzne stroke in jih vrteli nad ognji. Kasneje je pognal na tistem koščku zemlje slak, a kadar je prav velika suša, uspeva samo osat. Tudi regrat namreč že v maju ovene.
Tistega dne sedem let nazaj je čez Krko ležal led. Po vrbju so sekale krogle in praskale po deblih. Med gole veje so se zapletale bombe in stresale zrak in zemljo. Zabobnelo je tik nad Krese-tovim Francetom in ga stisnilo na zemljo. Čutil je, kako ga je nekaj udarilo v hrbet in ni uganil, da je to konec.
Prišla je mati. Videl je domačo bajto v bregu s tremi okni v dolino. Videl je mater v bregu s petimi križi, s petimi križi in vegastim košem na plečih. Videl je, kako se je burja utrgala. Kako leti slama s strehe, kako jo nosi veter v dolino. Videl je veter, kako išče v hišo in mater, kako stresa koš z ramen in maši okna s cunjami, s papirji, s trskami. A to ni veter, ki vleče skozi špranje, to bobni ogenj v peči. Le kdaj je mati zakurila? Mati, pazi vendar na drva! Zakaj tako nalagaš? Zima bo še dolga. Gori, kot ni nikdar gorelo in toplo je ,kot mu še ni bilo doma toplo. Iskre prše v sneg in v dolino, velike rdeče iskre. Staremu Sobarju je zažgalo domačijo. Francetu nekaj leze po hrbtu, tišči ga in bode. Z roko si hoče pomagati. Ko prinese dlan pred oči, vidi kepo rdeče krvi. Pa to ni kri, to je rdeča vrtnica, ki mu jo je pripela Silva, ko je vriskal v partizane. Eh, to dekle! Kako hitro so ji visele solze na licih, kako rahlo jih ima privezane. In te njene neumne sanje, da France ne bo prišel več nazaj. Saj hosta ni smrt in ne gre iskat smrti; po svobodo gre in srečo, tudi za Silvo gre te stvari iskat. Ej, Silvica! Še ti bo Francelj trkal na okenček. In naj vaša mati še tako brundajo vsak večer. Pa ne bodo. ker se Francelj ne bo več za plotovi skrival in ne bo več vašemu psetu metal klobas. Ne, Francelj bo lepo potrkal in lepo pozdravil in stopil pred vašo mater, Silvica draga, in rekel:
»Tako in tako... Svoboda je, mati, in sreča čaka poštene in pridne roke. Samo zgrabiti jo je treba. Rad bi Silvo. Ponjo sem prišel in ne boste hudi. Nl-mava še nič, toda delala bova in pošteno bova živela.«
In mati bo rekla: »Glej ga, navihan-ca! Tak si se le okorajžil in prišel predme. Lepo je to, lepo. Zdaj menda ne boš več pod okni mijavkal in po šipah ropotal, ko si vse tako lepo povedal. V hišo pridi vselej, pri nas nismo še pred nikomer zaklepali. Kar imejta se rada, navihanca! Saj že dolgo vem, da sta kot dva golobčka, ki hočeta gnezdo, pa ne vesta, kako bi ga pletla. Ne bom vama v napoto! Umaknila se vama bom v kamro, kjer bo moj kvartir do smrti. Vidva pa začnita živeti, delati in gospodariti Ne dajta se prezgodaj ljudem v zobe: zato bodita dobra in bosta srečna. Ej, navihanca!«
Vaša mati so poredni, zvito in navihano se bodo nama smejali, poznam
jih. Ko bo zmaga in bomo prišli domov, nas bodo ljudje čakali s cvetjem, vaša mati pa se bodo delali, kot da me ne vidijo. Pa Čeprav bi z vsemi zvonilo. Zvoni? Le kje? Seveda zvoni. Pogreb starega Kotarja je. Zakaj samo z dvema cinglja, z enim? Zadnja ura. Z vsemi bi mu morali. Aha, stari Kotar je revež, plačati ne more. Kdo bo pa pogreb plačal? Zvečer bo šel mežnar v bajto lovit tisto kokoš in zajca, ki ju je stari Kotar pristradal za pogreb. Žalostno je revežu na svetu, še bolj žalostno, kadar gre s sveta. Prižgo mu kratko svečo, zvoni mu kratko in pogrebci spustijo rake v na moč hitro v jamo, kot bi se bali, da lahko pride nazaj. Župnik vrže čisto malo v kadilnico. Pri revežu je vsega škoda zato, ker ima raztrgane žepe in le dvoje zgaranih rok, a še te ni mogoče uporabiti recimo, da bi mežnarju nakolil vinograd in župniku nasekal drva, ker jih odnese s seboj v grob. Zato Kotar i u samo cinglja. Ko bi takole prijazno vprašal gospoda:
»Zakaj niso za Kotarja vsi zvonovi, ko ni nič manj pošten in nič dalj od nebes, kakor gruntarji v prvih klopeh v cerkvi, ki so vrgli tiste tisočake za klop samo zato, da lahko med mašo zehajo in razkazujejo svojo oblast pred bogom in pred ljudmi?«, bi gospod jezno zagrozili: »Prevzetne so tvoje besede, človek! Visoko letaš, človek, in pripoveduješ, kar ti satan dahne na jezik. Nizko boš padel! Čudna so tvoja pota in tvoja dela ne bodo našla milosti v božjih očeh. Ponižaj se, človek, spokori se in prosi božjega usmiljenja za svoje grešne besede!«
In zvonovi bi vse tišje zvonili. Pogreb starega Kotarja je. Nasuli so nanj zemlje, zvečer pogrebci že vriskajo. Iz ust jim smrdi žganje, ker so hoteli pozabiti na bedo, na ponižanje in na zadnjo pot, ki jih vse čaka. Prvi bo zdaj na vrsti stari Pakar. Ta bo legel s sedmimi križi. On, France, ne bo še kmalu na vrsti. Spomnil se bo na to reč, ko bo že ves siv in betožen in ne bo za nobeno rabo več pri hiši. Kdo ve, bo li vSilva dočakala tega dne? Morda! Z roko ji bo potegnil čez obraz in pravil: »No, Silvica, ko sva bila mlada, ko so nagelji cveteli, ko je cvetel maj in si rekla češ. beži falot, Še nikogar nisem poljubila in tudi tebe ne bom.« Roka bo vsa rosna, ker ji bodo kapale solze skozi prste. In mrzla.
Kako je mraz! Saj je sneg. Nekje se nekaj lomi, poka in bobni. Aha, led bobni in poka; to bo jug. Pomlad prihaja. Sneg je ves rdeč. To bo trško-gorska črnina. Morda jo je imel v čutari, preden se je stisnil med ta dva kamna. Ha, ta črnina. Spomladi se napne popje. Ko bodo mladi ljudje sti-
kali po hostah, iskali mačic in se lovili za roke, bo on čepel v vinogradu. Eh, Miha in Tone, ko bi vaju ne krila zemlja, koliko lepih ur bi prevriskali na Trški gori. A zdaj je ostal sam. Le kako sta mogla pasti v zasedo in pozabiti na vse; na naša dolenjska polja in na naše dolenjske griče.
France rahlo vztrepetava med dvema kamnoma ob Krki in sanja o sreči, da je živ.
Prišla je mati in na ramah nima več tako nerodnega in težkega koša. Pogladila ga je po laseh in zajokala. Prišla je Silva in v očeh nima več tako odpornega ognja, kot včasih, ko je stal pod oknom. Preko gričev in njiv je priplavala pesem. Poljubila ga je.
Prišla sta tudi Miha in Tone in vsi trije so si nazdravili s trškogorsko črnino: »Naj živi svoboda, ki je tako draga, da zahteva tudi krvi in življenja.« *
Njegovo mater je pobralo lani za vse svete; zvonilo je kratko in tiho, v cerkvi je gorela ena sama sveča in soseda je kupila tistega zajca in kokoš, da so lahko plačali pogreb.
Silva je poročena. Mož pije, prihaja domov ponoči in pretepa njo in otroke.
Francetov grob je zapuščen; ljudje ne vedo zanjo. Krka ne pljuska čezenj, ker ob robeh ledeni. Danes ga ne boste našli, ker ga je prekril sneg, ki še vedno naletava.
Vinko Blatnik
»Prosimo, samo v časopis nas ne dajte...«
Posameznim državnim uslužbencem in nameščencem, ki jim je zaupano službeno ni h sto zmešalo glave in vse mere za poštenost ter odgovornost do družbe za skupne dobrine, se je pridružila v zadnjem času še skupina mladih uslužbenk državnega posestva ▼ Borovcu pri Kočevju. Kakor vseh podobnih, se je tudi njih »službeno prizadevanje« končalo pred ljudskim sodiščem, tokrat v Kočevju.
Štefka Kalčič. 27-letno dekle, je bila od januarja do junija 1952 poslovodkinja točilnice in menze na držnvnem posestvu v Borovcu. Svojo službo je opravljala zelo nebirokratsko. Vsakodnevnih izkupičkov ni nikamor odvajala, ni vodila nobene kontrole nad izdajanjem in plačevanjem hrane. To njeno Širokogrudnost so posamezniki pridno izkoriščali in se zastonj hranili na račun državnega posestva. Svojo spretnost je preizkusila tudi v ponarejanju računov, tako »pridobljen« denar pa je seveda spravila v svoj žep. Takole za 100.000, kolikor se je dalo sploh ugotoviti, je oškodovala državno posestvo.
Na državni ekonomiji v Kočevski reki je bila zaposlena kot poslovodkinja 23-letna Marija Martnč od februarja do julija 1952-Ta je po malomarnem izvrševanju službe so prekosila Kalčičevo. Ni odvajala dnevnih izkupičkov točilnice in menze državne ekonomije, večje vsote denarja pa je puščala kar v odprtih predalih. V eno takih njenih priročnih »blagajn« so se ndobno namestile miši in si v njej uredile gnezdo iz neugo-tovljenega števila bankovcev in bonov. Knjigo dolžnikov je vodila samo za nekatere, svojim pomočnicam pa je brezpogojno zaupala in sploh ni kontrolirala vplačanega izkupička. Vinsko klet je pustila kar odprto, pa je sladko vince kaj hitro hlapelo v suha grla neznanih gostov, seveda brezplačno. Od abonentov listkov ni pobirala redno, zato so se posamezniki hranili zelo poceni, pa tudi zastonj. Kaj je bolj naravnega kot to, da je po takem »gospodarjenju« v času njencg-i poslovanja nastal primanjkljaj najmanj 1RO.0O0 dinarjev, skupne škode je na kar za 474 000
Točilnica in menza državne ekonomije v Brigi sta bili od januarja do aprila 1952 pod upravo poslovodkinje Lojzke Kraiovec.
Tudi ta je imela posebne poslovodske prijeme. Denar je hranila kar v odprti in vsakomur dostopni kartonski škatli in na ta način ilegalno podpirala neznane korist-nike, ki so ostali sedaj v globoki ilegali. Prvo tromesečje je bilo 158.000 primanjkljaja, drugo 132.000, v juliju pa 22.000. Pa še to so le približne številke, saj ne moremo verjeti, da tam. kjer očividno ni bilo nobene kontrole, tudi vse škode in izgube niso takoj točno ugotovili.
Stai-ka Marini je bila naslednica Kra-ftovčeve na položaju poslovodkinje točilnic« in menze v Brigi. Poslovala je po vzgledu Kra.šovčeve in v kratkem času povzročila škode odnosno izgube najmanj 17.000 din, soodgovorna pa je tudi za škodo in izgubo, ki jo je povzročila I^ojzka Krašovec.
S tem čedna družba dičnih poslovodkinj še ni izčrpana. Pridruži se jim še Ivanka Prijatelj, ki je bila na istem službenem položaju v točilnici in menzi v Borovcu in je v pol leta napravila menzi izgube za 144.000, v točilnici pa za 33 000. — Tonika Zupane in Milena Kambič sta Re zvrstili na položaju poslovodkinje menze in točilnice v Borovca v letu 1952 Kako je teklo to »poslovanje« in kam je Slo 453.000 dinarjev, še sami ne vesta Tisti, ki vedo in so imeli od tega korist, smatrajo to za osebno tajnost in jo skrbno čuvajo. — Vera Zupančič je bila prav tako na tej ekonomiji. Kot upravnica ni delala sramote svojim poslo-vodkinjam in je verjetno Še dajala vzgled, kako je treba poslovati, da bo skupnost čimbolj oškodovana.
Senat okrajnega sodišča v Kočevju je obsodil vse navedene na zaporne kazni od šest mesecev do enega leta in štiri mesece. Obsojenke so se z obsodbo strinjale (saj so se lahko), prosile pa so, da jih ne bi dali v časopis. Take škodljivke, ki so povzročile državnemu posestvu v kratkem času najmanj poldrug milijon dinarjev škode, je kar naenkrat postalo sramo pred obsodbo javnosti. Vsekakor je kazen za taka dejanja mnogo premila.
Na koncu bi si dovolili samo eno vprašanje: »Ali uprava državnega posestva, trgovinska inšpekcija in drugi kontrolni organi res niso mogli prej odkriti tega zločinskega poslovanja v navedenih podjetjih T
TELESNA^, VZGOJA!
Okrožno prvenstvo v smučanju
V nedeljo, 18. Januarja dopoldne je bilo na smučiščih v neposredni okolici Novega ■uata. smučarsko prvenstvo telovadnih društev novomeškega okrožja. Udeležba 50 tekmovalcev iz petih društev priča, da nlNmo še dosti čez začetke smučanja na Dolenjskem. Med razlogi za to ugotovitev bi navedel predvsem muh.'iste zime, ki nam zadnja leta ne nudijp dovolj ugodnih snežnih prilik, v nemajhni meri pa nič kaj ugodno ne vplivajo na razvoj smučarskega Športa obupno visoke cene potrebnih rekvizitov, ki so zaradi tega za marsikaterega mladinca nedosegljivi. Zaradi tega se nam zdi razumljivo, da se je razpisu odzvala komaj tretjina registriranih društev. Rešitev tega vprašanja bo morala v bodoče zanimati vse športne funkcionarje in vse one, ki Jim Je pri srcu razvoj smučarskega športa
Pri reditelj prvenstva Je svojo naloge kar dohro opravil. Posebno zadovoljni so blU tekači z dobro označeno progo, katero Je Izbral prof Glonar. Jki pa zaradi službene odsotnosti ni inogel sam poseči v borbo za prvo mesto. Manj posrečeno pa je bila Izbrana proga za slalom, ki je zaradi polede-
TOTI UST
Izhaja tedensko na 8 straneh za
6 dinarjev
Prodajalci časopisov, sporočite, koliko izvodov naj vam pošljemo v prodajo na naslov: »TOTI LIST«, Maribor, Kopališka 2
Toti Sherlock Holmes in šušmarji
Watson: »Mojster, kaj je ta znorel, da v svojem stanovanju tako mlati po čevlju?«
Sherlock: »Kaj ne vidite, da popravlja čevlje brez akumulacije?!«
(Iz zadnje številke »Totega listo«)
trgovsko podjetje na debelo in na drobno
11
ŽELEZNIMA
«
NOVO MESTO
Kardeljeva1,tel.178
usnje in Čevljarske potrebščine
Nudi cenjenim odjemalcem po najnižjih cenah: Vse že-lezninsko blago in stavbeni material, predvsem strešno opeko iz Kikinde. — Velika zaloga spodnjega usnj^ »Frakna«. — Vedno na zalogi vsa razstreliva za kamen, katera se izdajajo vsak dan (proti dovoljenju Sveta za notr. zadeve olo). — Trgovska podjetja imajo popust!
nelostl zahtevala več padcev in zlomov smučk. Praske na rokah in obrazu je sicer prevzela v oskrbo zdravstvena služba, ki je bila ves čas na mestu, mladi tekmovalci pa se s strahom sprašnjejo, kdo jim bo nadomestil zlomljene smuči.
Pri teku članov je v odsotnosti prof. Glo-narja sigurno zmagal Cujnik (Smihel), ki bi ob večji konkurenci dosegel lahko daleko boljši rezultat. Mladinci A so do cilja vodili ostro borbo. Prvo mesto Je zasluženo osvojil Florjančič (Trebnje). Od mladincev B pa Je bil najbolj nspešen Lužar Florjan (Mirna peč). Premočno zmago v teku pionirjev Je beležil mali Darovec, ki Je talentiran tekač
V slalomu Je Peric Ludve prvo mesto Izgubi] zaradi nesrečnega padca v drugI vožnji. Zadovoljiti se mora z najboljšim časom dneva, v skupni oceni pa * tretjim mestom. Smcrdu je soliden vozač. Colarlč ml. pa še mnogo obeta. Iz konkurence je izpadel favorit Rožnik, ki tokrat nI bil najbolje razpoložen. Izmed mladincev Je najbolj ugajal Tlček Vahtcr. ki je pokazal tudi največ znanja.
Smnk pionirjev Je nudil izenačene borbe Pri vseh Je bilo opaziti precej prizadevanja | in vneme  toda kvaliteta se lahko doseže le z vztrajnim treningom pod strokovnim vodstvom ter pogostimi nastopi.
Tekmovanje v smučarskih skokih se ni moglo Izvršiti, ker novozgrajena smučarska skakalnica pn Sv- Roku nima dovolj snega Zanimanja za to panogo ,1e precej In je na najavljene tekme prejšnjo nedeljo mnngn Ijndl prišlo zastonj, ker tekmovanje nI bilo pravočasnr odpovedano Tekme se bodo Izvedle, kakor hitro zapade zadosti snega.
REZULTATI:
Tek članov na 7 km (2 tekmovalca); L Cujnik (Smiholl 50,20, Turk (Crmosnjice) je bil diskvnlificiian.
Tek mladincev A na i km (9 tekmovalcev): 1 Florjančič (Trebnjol 28.00, 2. Žagar (ftmi-hel) 28,03 3 Krajiek (Novo mesto) 28.40. 4. Cujnik (Smihel) isti *aa.
Tek mladincev B na 4 km 14 tekmovalci): 1. Lužar Florjan (Mirna peč) 28.10. 2. Lužar Jože (Mirna peč) 29,10. 3. Galič Stanko (Mirna peč) 30.31.
Tek pionirjev na 2 km (8 tekmovalcev): 1 Darovec 13.30, 2 in 3. Hace in PetrinČič 15.00, 4. Kranjc 15.50.
Slalom članov (7 tekmovalcev): 1. Smerdu 0,37, 2. Colarič 0,39:5, 3.  Peric 0.43:3.
Slalom mladincev (9 tekmovalcev): 1. Vah-ter 0.35:3 2   Vese' I  0,42:4. S. Vesel II. 0.46:1
Smuk pionirjev (9 tekmovalcev); 1. Berus 0,26:1, 2 in 3. Hace In Verce 0,26:6, 4. PetrinČič 0,27:0.
Sonkaške tekme pionirjev
Novomeški pionirji hočejo na vsak način rimsko opojnost izkoristiti do kraja. Imeli so že več sankaškib tekem, » katere posegajo z zavidljivo zagrizenostjo. Veselje je gledati vrvež na vseh pobočjih. Zlasti prikladna za sankanje je Tavčarjeva cesta, ki je bila tudi preteklo nedeljo dopoldne prizorišče sankaških tekem pionirjev Proga je bila dolga 150 m in so jo morali tekmovalo prevoziti dvakrat. Tekme je vodil prof. Marjan Dobovšek. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Pionirji: i. Gartner Radovan, 2. Kranj Marko, 1   Pevareč Franc.
Pionirke: 1. Koncilija Nada, 2. Muc Sonja, J  Mehie Marijo.
Zmagovalna šahovska ekipa iz Črnomlja, ki je v Trebnjem zasedla prvo mesto. — Od leve proti desni: Sujica, Novak, Vrlinič, Tome, Telatko, prof. Srečko Zabric Ln Klein
164 pionirjev je tekmovalo na saneh
Ko sem šel v četrtek dopoldne Iz Bršljina v Novo mesto preko Marofa. me Je nenadoma \ .-.drami i klic; »Lmaknlte se!« Komaj sem se utegnil odskočiti, ze so mimo mene švignile sam, na njih pa dvoje zardelih lic in ia-reclh oči - drucega v tej naglici nisem upuzll. Obrnil »trn se za to hitro stvaren, da bi videl ka.» vet, pa me Je iz moje radovednost: iztrgal prav tako odločen klic, naj se umaknem Sel sem naprej. Na vrhu pa — dokler Je bilo kaj videti, v dolgi vr&ti dečki, deklice — v»e na saneh.
»Na kakšen pohod na Je namenjena vsa ta kolona?« sem vprašal. Pa se mi je nasmehnil deček; »Saj to nI pohod, novomeški pionirji osnovne šole imaju tekmovanje v sankanju. 164 nas Jelc
Radoveden sem bik, kako bo to šlo, pa sem se ustavil cb dijakih učiteljišča, ki so pomagali tovarišem profesorjem pri Izvedbi tekmovanja.. Tu sem počakal. Drug za drugim so hitro drčali navzdol — skoraj nepregledna vrsta jih je bila. Ob koncu me je zanimalo, kdo it prvi Takole sem izvedel- Pri dečkih je zmagovalec šole Ivan Gornik 12 III b razreda s časom 30 sekund, pri dekll-eah pa Slobodankn Dimlc iz I. a razreda s časom 35 sekund.
Zmagova'ic Je Društvo prijateljev mladine nagradita z lepimi knjigami in peres-nicami.
Zares sem bil vesel, da me je pot zanesla prav tisti dan preko Marota ln sem lahko videl vso tisto razvnelo mladost rdečih ličk. sredi bele, zasnežene zime.
Lepa namiznoteniška prireditev v Novem mestu
V petek zvečer smo imeli priliko v Novem mestu videti republiškega prvaka v namiznem tenisu NTk Projektor 12 Kranja. Nainiznoteniška Zveza Slovenije je omogočila in pripravila nastop kvalitetnih igralcev v Novem mestu z edinim ciljem, da se Sport v Novem mestu in na Dolenjskem dvigne in učvrsti. Zanimanje za prireditev je bilo proti pričakovanju veliko in je prijateljski dvoboj gostov t ekipami domačega TVD Partizana spremljalo precejšnje Število gledalcev. Z zadovoljstvom smo opazili med prisotnimi tudi zastopnike oblasti in političnih forumov ■ sekretarjem OKZKJ tov. Jožetom Boršt-tiarjem na čela, ler zastopnike JLA
Tekmovanje je otvori) tov. major Fajdiga in v imenu domačih pozdravil prisotne tekmovalci-, posebno pa goste, k> fc propagandnimi nastopi nesebično širijo namizni tenis sirom Slovenije V imenu gostov je spregovoril sekretar Namizno teniške Zveze Slovenije tov. Rebolj in izrazil željo, da se ta šport, ki ima na Gorenjskem že precejšnjo tradicijo, razširi tudi po Dolenjski. Gostje so pokazali moderen namizni tenis, ki iamo na defenzivno
običajne nepazljivosti zapravil nema nasprotnikoma. Pavlic se je
vačiču Dobro se je držal par Medic Pučko proti paru Hlebš- kovačič iu osvojil prvi niz. Od mladincev je pri gostih z učinkovito igro izstopal mali Česen, ki je bil boljši od Prihode, od domačih pa je na trenutke ugajal Sonc, ki je zaradi svoje zmago proti ob*
sicer zelo trudil, toda ni bil kos izurjenim nasprotnikom. Iz nepojasnjenih razlogov ni nastopil določeni Ru«tija V igri žensk je Vid-marjeva (Projektor) imela dosti opravka z No-vomeščanko Misiejevo, medtem ko je Ostankovo z lahkoto odpravila.
Po končanem dvoboju sta gosta Hlebš in Kovačič v ekshibicijski igri precTvedla zares visoko kvaliteten nami/ni tenis. Publika je le * težavo mogla zasledovati pot igralne žogice, ki >d   preciznimi   udarci  spretnih  igralcev kot
le pod preciznimi unarci blisk švigala preko mreže
Priredite* je v celoti uspela. Upajmo, da jih bo še kaj. Objavljamo tuđi podrobne rezultate vseh iger.
Člani posamezno: Pučko : Kovačič 0:2 (7:21. 11:21); Dolenc . Rebolj 0:2 (8:21, 6:21): Romih : Hlebš   0:2   (8:21.   r:21>:   Dolenc   :   Kovačič 0:2
Hlebš-Kovačič 1:2 (21:16,
se ne omejuje »amo na aeienzivno igro, marveč
si  z mojstrskimi>   "narci Pnfobi,*.  poene   Vse w;a   {0,„ Uo,enc KoyaClc
kakor m pri članih najbolj .ugajal ,simpatični iu     ,16:2i,  7:21)    Pučko  :   Hlebi 0:2 (11:21. 15:21); ,rn.  Hlehš^ ki   po   pravici   t^i,   Msh>*   re;     Kodrnja ; Hlebš 0:2 (18 21.  17:21); Medic  . Re!
bolj 0:2 (17:21, 17:21); Zurič : Kovačič 0:2 (29:M, 19 21); Medic 1 Hlebš 02 (8:21. 19:21); Kodrnja : Kovačič  1:2 (18:21.  21.17. 19:21).
Pari: Medic-Pučko 16.21).
Mladinci: Sonc : Česen 1:2 (16:21, 2V21. 16:21); Pavlic • Prihoda 0:2 (10:21, 12:21); Sonc ; Prihod 1:2 (21:18, 14:21. 15:21); Pavlic : Česen 0:2 (12:21, 18:21).
Mladinke: Mislei : Vidmar 1:2 (21:18 12:21, 12:21); Ostanek : Vidmar 0:2 (o:21, 11:21).
Prvnimenovani «o člani Partizana Novo mesto, drugoimenovani so člani Projektorja iz Kranja.
K. J.
publiškega prvaka. Igralca Rebolj in Kovačič sta pokarala «olidno znanje in ne zaostajat« dosti   za   Hlebšem.   Domačim   igralcem manjka
firedvsem načrten trening in tekmovanje s kva itetnimi igralci, kar je osnova za napredovanje v športu. Do nedavna so vladale tudi nepremost ijive težave z žogicami, »edaj pa je zagarantira na stalna nabava 12 inozemstva Končno bo pn trebno rešiti tudi vprašanje prostorov. Največ uspeha je imel Kodrnja (JLA) ii II- ekipe, v kateri sta igrala Zurič (JLA) in Medic (Partizan). V 1 ekipi pa je ugajal Pučko. Poleg njega sta z nekoliko manjšim uspehom nastopila Dolenc in Romih V igrah posameznikov I. ekipa ni osvojila niti enega niza, za M. ekipo pa je dosegel zmago v enem nizu Kodrnja proti Ko-
Stev. 3.
DOLENJSKI LIST
Str*t> 7
Bojanci pri Črnomlju
Marsikdo pozna vas Bojance v Beli krajini Mirnu po i meri u   ilosti već o njej pa ne
bi sna I po veda 11 saj tudi ni čudno, ko pa
je Oddaljena od ostalih krajev vsaj eno uro hoda Vendar nikar ne mislite, da je tudi ▼ kulturnem pogledu prav tako daleč od ostalih naprednih krajev. Prav obratno je resnieu Za to pa se moramo zahvaliti domači mladini, ki je pod vodstvom učiteljice dala v protekli jeseni kar dve igri. Letos 8. januarja pa so se nam mladinci in mladinke kot člani ieralske družine spet pred stavili z Nušii'ovo komedijo »Sopenhauer« in dvema skečema Tudi ta igra je prav dobro uspela čeprav je večina igralcev začetnikov Pokazali so, da se da z dobro Voljo   premagati   vse težave.
Še posebno pridni so pionirji. Za vsak državni praznik priredijo proslavo I igricami, petjem in deklnmaeijami. S tem obenem razvesele tvoje .starše in ostale vašča-no, ki si zaradi oddaljenosti od drugih vasi in krajev ne morejo privoščiti drugega kulturnega razvedrila.
Vsako leto nas tudi obišče ob priliki proslave Novoletne jelke dedek Mraz. Letos je bil še posebno radodaren in je nekatere najbolj potrebne obdaroval tudi z obleko.
Predgrad ob Kolpi
!>. januarja je v Predgrađu prvič v zgodovini posvetila električna luč in sicer v hiši Štefana Veisa. Za strokovnjake, ki delajo pri napeljavi olektrike, so ta večer pripravili majhno pogostitev. Električarjt so za to priliko napeljali luč po zasilni žici. da jim je svetila pri večerji; V nekaj dneh bodo prišli strokovni delavci, Ki oodo izvršili notranjo napeljavo po vseh stavnah.
12 uASlH K&AJJGV
. ,,HV1?    f-^'     • ««™—    - "T-----
Sedaj tudi prebivalo! Jelenje vasi hite z naglico;  dovažajo  drogove  in kopljejo e  za  nje,  ker so dobili  zagotovilo da tudi   do   njihove   vasi   napeljana elek-
jam bo
trika.
Opozorilne napisne tablice na drogovih, ki so nam bile dalje časa Jcot v posmeh, »o sedaj potrebne, kajti do transformatorja gre  imi  daljnovodu   visoka napetost.
Z nastopom ostrejše zime eo se pritepli v dolino tudi volkovi. V bližini Knežje lipe so raztrgali jelena in so nnšli od njega samo rogove. Okrog vasi Cepijo in Podgora pa ponoči tulijo in zavijajo, da je človeka kar groza. Ljudje po vaseh zapirajo vrata na hlevih in znhijajo okna iz strahu, da ne bi ta nadlega prišla v vas po živino.
J. S.
Semič
Dne fi. januarja (naši gasilci so ta dan pr.-iznovali !i so naši igralci pod vodstvom režiserja tovariša Bajka Kunaverjn uprizorili igro Manice Komanove »Prisega o polnoči«. To je bila prva predstava v letošnji eezonl. Obisk je bil nadvse lep, kar dokazuje, (fa si ljudje žele kvalitetnih kulturnih prireditev. Tudi gradiva za kulturno prosvetne prireditve je dovolj, prav tako je v Semiču na izbiro dobrih režiserjev in igralcev. Treba je le kropko zastaviti delo brez nepotrebnih notranjih motenj. Tudi tovnriš Ljubic, učitelj na osnovni šoli, pripravljn igro,  ki   bo  kmalu  prišla  na oder.
•
Telovadno društvo »Partizan« dela v polnem razmahu. No samo, da obnavljajo dom. ki je bil ves čas po vojni močno zanemarjen; v obnovljenem domu so tudi redne tedenske vaje pionirjev mladincev in članic, med njimi tudi več žena. Najbolj požrtvovalna jo pri vseh telovadnih vajah to-vari.šica Anka Adlcšič, učiteljica fizkulture na osnovni šoli, ki za svoje požrtvovalno prizadevanje  zasluži pohvalo.
Pregovor pravi, da čez sodom let pride vse na dan, tako je končno prišel na dan tudi popis bogatega inventarja bivšega sokolskoga društva, ki vsekakor mora biti še ohranjen, saj ga okupator ni izsledil in odnesel. Vsi Semfeanl fl0 vedeli, da je bil ta inventar popisan in spravljen še preden je izbruhnila vojna, toda vsi so molčali. Upamo, da bo sedaj prišel v roke novega telovadnega društva »Partizan«, čeprav je to odkritje povzročilo mnogo hudo krvi in kot izgleda lir.11 osebno zamere.
•... ...
Drlo žena v Semiču ne pride do pravega razmaha in širine. Na sestanke povabijo no' navadi samo 6 do 7 žena. več že ne, kakor da se bojijo večjega števila. Zato izgleda delo žena ozko ter ustvarja vtis, da hoče teh 6 ali 7 žena imeti monopol nad organizacijo AFZ, kar posamezne žene odbija Cilj organizacije AFZ je, da pritegne k deln čimveč zavednih žena, katerih se v Semiču in okolici ne manjka in so pripravljene sodelovati, kot so sodelovale med NOn. Potrebno bi bilo razčistiti odnose med ženami, postaviti organizacijo na širšo podlago ter k delu pritegniti vse zavedne žene!
■
S. Januarja je bila v Semiču konferenca aktivistov vse občine, katere se je udeležil tudi sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov tovariš Martin Zugelj. V razpravi nam je nakazal lik pravega komunista, pot za nadaljnjo ideološko izgrajevanje, kakor tudi posamezne napake, kl se često pojavljajo t<ri posameznih članih, ki ne zasledujejo dovolj redno dogodkov doma in v svetu, želimo, da bi nas tovariš sekretar še večkrat obiskal
Dob pri Šentvidu
Pred kratkim smo začeli v Dobu in okolici z elektrifikacijo, ki prav dobro napreduje vsaj po nekaterih vaseh. Sezidali smo novo transformatorsko postajo in postavili precej drogov s potrobnimi izolatorji. Tud] I žico se bomo kmatu povezali s sosednimi vasmi. Kot vse izgleda, bo prej zasvetila električna luč v Dobu kot v Zagorici. čeprav imajo tam drogove postavljene že več let. .
Precej delavni in napredni so tudi v Hrastovem dolu. kjer so v drugi polovici lanskega leta zgradili novo šolo, ki je bila 4. januarja letos izročena svojemu namenu Pred kratkim so tudi ustanovili gasilsko društvo, ki si je v decembru lani že kupilo uovo motorno brizgalno, ki je bila za vso okolico zelo potrebna. Najbolj agilen Je pri delu tovariš Alojz Kastelie, ki Jo povsod prvi, kadar gre za napredek vasi. Seveda brez izdatne pomoči ljudsko oblasti, ki je uvidela težave vasi in dala na razpolago potreben kredit, ne bi šlo navzlic požrtvovalnemu dolu vaščanov.
Tudi v Dobu imamo ljudsko prosveto. toda samo na papirju, kajti dosedaj ni pokazala življenja Pa si tudi mi želimo ob teh dolgih zimskih večerih kulturnega razvedrila. Spomladi nameravajo pričeti z dozidavo Doma ljudske presvete, toda če ne bodo bolj delavni, bo vse ostalo le pri načrtih. Treba je nekoliko več dobre volje in skupnega dela, pa bo tudi to šlo. P
Šentjernej
Preteklo sredo se je tudi naša gimnazijska mladina zbrala okrog radijskega aparata in poslušala prenos iz Beograda, ko je bil maršal Tito izvoljen za predsednika republike. Po prenosu je ravnatelj nagovoril mladino in izrazil čestike ter apelira* na dijake, naj odslej naprej zastavijo vse sile. da bodo bolj marljivi, oni pa.ki so v minulom polletju zastajali, naj hi napake popravili. Saj je ravno maršalu Titu mladina najbolj pri srcu. — Takoj po tej slovesnosti so  po  Šentjerneju  zavihralo zastave.
Prav živalno je bilo zadnji dve nedelji na Zgibetovem bregu in pod Bratkovičevim vinogradom, kjer so si po zamisli in pod vodstvom agilnega odbornika ljudskega odbora Jožeta Videta napravili kar tri skakalnice. Imenovani je stopil v stik z mladinsko organizacijo in šolo ter zbral 40 smučarjev, ki pridno vadijo in oh nedeljah popoldne pokažejo številnim gledalcem svoje spretnosti Najboljši v 6kokih so doslej Nacko Blatni ko v, Vide Jože, Jerele Marijan in jtaugus Darinko. Lupo je gledati naše gimnazijce, ki so silno navdušeni. Saj jih vsako leto čimdalje več prihaja na dilcah v šolo. Naši smučarji se bodo udeležili ludi (ioijanskega smuka. — Seveda bo treba tu še organizacijskega dela, pa tudi to bo urejeno, ker so pripravo v dobrih rokah.
Občni zbor kluba za konjski šport je potekel, to moramo reči. zelo športno. Posamezni odborniki so polaguli račun o svojem delu, ki ni bilo majhno. Zlasti je vse zanimalo poročilo blagajnika tovariša Strojina Jožeta, ki nam je povedal, da je blagajniško stanje kljub gradnji objektov aktivno. Kes demokratično so potekle volitve. Za predsednika je bil izvoljen Kovačič Franc z Drame, podpredsednika pa sta naša dva zdravnika dr. Julče Saje in dr. Karol Go-šler. Za častnega člana je bil izvoljen Kerin Franc. Na svoji prvi seji je upravni odbor podrobno obravnaval sklope občnega zbora, med katerimi so: vključitev in vzgajanje mladih ljubiteljev konjskega športa, priprava dirkališča takoj spomladi in predlog, da dobi naša žrebćarna 1 lahkega žrebca, 2 močna lipicanca in 2 težka žrebca, ker je In želja naših konjerejcev. V ta namen sta šla predsednik kluba in predsednik živinorejskega odseka KZ Janez Vidmar na mero-dajua mesta. ^
19. januarja je začela poslovati naša pošta v prenovljenih, moderno urejenih prostorih. 0 tem bomo podrobno še poročali. -0
Soteska
Pri tukajšnjem lesnem obratu obstaja od junija lani prostovoljna industrijska gasilska četa. ki šteje 2» članov, po večini mladincev od 18. leta dalje. Operativna skupina čete, ki jo sestavljajo Franc Bukovec, Anton Virant in Franu Kumelj, se trudi, da navzlic nerazumevanju posameznikov usposobi vse člane za človekoljubno in socialno nalogo: pomagati bližnjemu v nesreči Četo gmotno podpira Lesno industrijsko podjetje iz Novega mesta, ki je obljubilo tudi motorno brizgalno in sredstva za postavitev gasilskega doma v boteski. Cnta razpolaga zaenkrat z ročno brizgalno m 15(1 metri cevi. Z dohodkom veselice so si ku pili uniformo, kape in značke. Vsako tretjo nedeljo v mesecu imajo vaje, večkrat tudi nočne, kajti nesreča nikoli ne P°c.lva,..'.\aT: no  na Silvestrov večer so gasilci odhiteli
Niso bili reveži. V cerkvenih krogih se dostikrat pripoveduje, da je na tem svetu najbolje revežem, ki jih ne tarejo »posvetne skrbi«. Cerkev sama s svojimi voditelji pa na to reč gleda seveda čisto drugače. Tako je n. pr. samo zagrebška nadškofija imela leta 1931 v katoliški banki nad 7 milijonov dinarjev, vrednost njenih posestev pa je znašala nad 45 milijard dinarjev. Samo zlatih in srebrnih cerkvenih predmetov je imela za 3 in pol milijarde dinarjev. Da je zloglasni »Petrov novčič« osiromašil razne narode na svetu na račun nikdar sitega Rima za milijarde zlatih dinarjev, prav tako že dolgo ni več nobena tajnost.
Prvo stran časopisa Je pojedla Ha-rolvn Hovvardova v Ameriki, ker se je stavila z nekim urednikom, da ne bo mogel objaviti zmage republikanskega kandidata. Izid ameriških volitev pa je bil tokrat naklonjen republikancem — in gospa je morala besedo držati. Vendar pa se je znašla' zažgala je stran, pepel zdrobila in ga brez muke spila s skodelico kave. In nekateri še dvomijo v žensko iznajdljivost...
Srce Ima na desni strani 8-letni Ivan Poleter v vasi Cepinski Martinci. To je
ugotovil zdravnik pri rednem pregledu šolskih otrok. Deček je povsem normalen, le giblje se nekoliko teže kot drugi otroci.
Učinkovit mali oglas je bil objavljen v večernem listu v Stuttgartu: »Gospoda, ki je prejšnjo soboto večerjal v bifeju na Mestnem trgu divjačino v omaki in cmoke, vabi brhka plavo-laska od sosednje mize k snidenju prihodnjo soboto ob istem času!« Na večer »ponovnega snidenja« prihodnjo soboto pa Je morala policija že ob 19. uri zapreti gostišče zaradi prevelikega navala gostov. Krčmar si je v zadovoljstvu mel roke — rnali oglas se je obnesel.
na pomoč v Loško vas. kjer se je vnela hiša posestnika Polica. S takojšnjim posegom so požar omejili, da je zgorelo le ostrešje hiše.
Velike skladovnice rezanega lesa pri obratu na Krki in skoraj vsakoletni požnri v našem kraju dovolj jasno kažejo potrebo, da 6e gasilska četa dobro usposobi in opremi  s potrebnim  in  primernim orodjem.
Ribat
Dedek Mraz iz Soteske se javno zahvaljuje vsem krajevnim organizacijam in gospodarskim ustanovam za prispevke za Novoletno jelko. Prispevali so:
Lesno   industrijsko  podjetje  Novo mesto 6000 din.  Zveza borcev  3000 din, kmetijska zadruga 4200 din,  kmečka delovna zadruga I Podhosta  2000  din,  čevljarska  zadruga To-| pliee 2000 din, odbor Osvobodilne fronte 1000 i dinarjev,   sindikalna   podružnica   1000 din, I osnovna  organizacija  Zveze   komunistov (S članov)  950  din, organizacija AFZ  iOO din in jabolka. V Imenu ohdarovanih vsem darovalcem najlepša hvala!
Hi deli   Mraz — Soteska
l.jeni že v stari Jugoslaviji, regulacijo pa jb preprečila vojna. Te načrte bodo sedaj poiskali in jih po potrebi izpopolnili. Del za regulacijo potokov se nameravajo lotiti še letos.
Žužemberk
Nedavnf mraz je povzročil hudo poledico. Upokojena učiteljica Rafaela Horvat iz Žužemberka je padla iu si zlomila roko, prav tako pa si je tudi Slavko Vehovee pri pad eu zlomil nogo.
Pred kratkim je odšel v zasluženi pokoj tovariš Franc Mrvar. ravnatelj nižje gimnazije v Žužemberku. Na njegovo mesto Je prišel tovariš Vute, ki mu želimo, da ni našo mladino vzgajal v duhu socializma v čvrste in zavedne državljane.
Staro leto se je od nas poslovilo s hudim dežjem in nenavadnim bliskanjem in grmenjem. S. II.
Glavobol
V Globodolu se je zimsko izobraževalno delo leto« zelo razživelo. Učitelj tovariš Mison, ki je prišel k nam lani septembra, se je zavzel za splošno Izobrazbo Olobo-dolčanov. Organiziral je zimski izobraževalni tečaj, katerega poseČa skoraj vsa mladina Golohodola in tudi nekaj starejših. Na tečaju predavata učitelj in njegova žena. Te čajniki z zanimanjem sledijo predavanjem iz zgodovine, računstva, o higieni, zdrav stvu, prehrani človeka in drugih, ker jim prav takega znanja manjka pri vsakdanjem življenju.
Dekleta imajo tudi kuharski tečaj, ki ga vodi tovarišica Rapuževa, zaščitna sestra iz Mirne peči. 16 deklet iz Globodola in štiri iz Jordan kala z veseljem obiskuje ta tečaj, ker se zavedajo, da brez dobre kuharice ni dohre gospodinje. —a
Iz Loškega potoka
Za Novo leto so prejeli lepa darila otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Okr. odbor ZB Kočevje je predlagal za obdaritev v okraju štiri »bčine ki so najbolj potrebne pomoči. Med temi je tudi občina Loški potok Skoraj vsak otrok padlega bor ca je dobil paket r. bogato vsebino: čevlje, blago za plašče, obleko itd. Vse to so otroci sprejeli i velikim zadovoljstvom, v malih očeh si jim bral srečo, ki se jim je tako lepo nasmehnila.
Otroci in starši se prisrčno zahvaljujejo OO ZB Kočevje za vso materialno pomoč v letu 1952.
Obljubljajo, da bodo tudi v bodoče stalno in povsod čuvali pridobitve NOB, za katere so njihovi očetje in možje prispevali svoja dragocena življenja.
*
Telovadno društvo »Partizan« v Loškem potoku je začelo delati. Prvi korak je bil množični pohod smučarjev na Goro. Prejšnjo nedeljo pa so se odločili za daljši smučarski pohod v Loško dolino Zjutraj se je zbralo 27 ernnčarjev, med njimi tudi pot mladink. Znani starejši smučar Kordiš(ali je vodil skupino preko Retij in Kavke v Loško dolino. Lepo je bilo. teren ni hil preveč strm, sneg pa zelo ugoden. Ixvžani so toplo pozdravili Potočane. Po dvcurnein počitku so zopet zapustili dolino. Utrujeni od napora in užitka na 6mučeh so ob 17. uri popoldne prišli domov. Proga je bila dolga 24 km.
Sklenili so, da se bodo sedaj pridno pripravljali za okrajno smučarsko tekmo, ki bo 1. februarja 1953 v Sodražici. Z veseljem hi pozdravili večje število smučark, saj je to lep in zdrav zimski šport. Zofka Sega je dokazala, da je dobra smučarka, prav tako njen brat Anton, ki se je jeseni vrnil iz JLA.
V drugi polovici januarja bodo smučarski tečaji za mladino in pionirje. Pionirji že težko čakajo na tradicionalno smučarske tekme, saj so se vršile že mod okupacijo na osvobojenem ozemlju In vsa povojna leta. Pridno trenirajo mali pionirji in žive v veselem upanju na lepe nagrade zmagovalcev. Za razmah »Partizana« požrtvovalno skrbi učitelj Drago Knjfež. Pri njegovem dolu mu želimo mnogo uspehov I C-
Kako delamo in živimo v Dobrepolju
Mirna
Potok Mirna je bil reguliran pred 50 leti, toda samo v spodnjem dolu do vasi Mirna, od tu naprej pa je struga polna produ, da se voda razliva vsako loto bolj na široko. Najbolj potrebno je regulirali potok skozi samo vaa Mirno proti gradu, ker tod nima ve* nobene prave struge in se Je ob zadnjem deževju voda razlila preko cesto, da je bila vas razdeljena na dve dela. 8 tem nastaja velika škoda, ki jo povzroča tudi potoček Zabrčica, ki se zliva v Mirno pri vasi in prav tako ni reguliran. Mirenčanl so letos sprožili akcijo za regnliranje tako Mirne kot Zabrčieo vsaj čez naselje Mirna. Za regulacijo Zabrčice so bili načrti uaprav-
Sicer je že precej daleč 22. december, dan JLA, vendar nam je še vedno v spominu lepa prireditev, ki so jo še posebno poživili pionirji nižje gimnazije s svojimi dekla macijami, petjem  in prizori iz NOB.
Ze takrat smo se začeli tudi pripravljati na največji otroški praznik. Novoletno je! ko. Ekonomsko vprašanje, ki je bilo med najvažnejšimi so rešili: krajevno trgovsko podjetje, kmetijska zadruga, ki je prispevala največ, dalje Sto lama, apnenica, Rdeči križ, OF. občinski ljudski odbor in dru gt dobrotniki. Na prireditvi so pionirji na stopili z igrico »Skrateljčki«, po igri pn je prišel na v gozd spremenjeni oder sam dedek Mraz v spremstvu palčkov in snežink, ki so po taktih pridnih tambiirnflov iz Podpeči ljubko zaplesale. Dedek Mraz je želel vsem Novo leto in pokazal na veliko skrb Ijndske oblasti za pridne otroke. Agilne članico AFZ so nato obdarovale vse pionirje in cicibane s slaščicami in zvezki. Obdarovanih je bilo nad 400 otrok.
5. januarja se je začel v Dobrempolju kuharski tečaj za dekleta in žene. ki ira obiskuje 44 tovarišic iz Vidma in okolice Poleg praktičnega dola v kuhinji poslušajo tečajnice še predavanja Iz slovenščine, matematiko, higiene in politično gospodarska predavanja. Predavanja vodijo učiteljice. Istočasno pa je tudi tečaj predvojaške vzgoje, ki ga obiskuje 85 deklet. V kratkem se bo začela kmečko nadaljevalna šola. o kateri bomo Še poročali.
Zamisel društva agronomov in veterinarjev iz Kočevja, ki imajo po centrih kočevskega okraja predavanja o živinoreji sadjarstvu in kmetijstvu, toplo pozdravlja
Srnjak na lovski veselici
Vsaka organizacija priredi po navadi letno po en sestanek z dnevnim redom veselega značaja. Tudi lovska družina Črnomelj je na zadnjem posvetu sklenila prirediti tak veseli večer. Povod za to je dalo dejstvo, da se je družina zelo malo brigala za skupne love in so zaradi tega izostali tudi obvezni »zadnji pogoni« v zidanici. Družina je priredila 3. januarja veselico, kjer naj bi se člani zelene bratovščine in njih prijatelji v neprisiljeni družbi pozabavali in urili v svoji lovski »latinščini«. Uprava mestnih podjetij si ni upala odstopiti svojih na novo pre-pleskanih prostorov v mestnem gostišču. Verjetno je smatrala lovce za divje lovce, ki se v njihovih prostorih ne bi dobro počutili, zato jim je prepustila za ta večer svoje manjše prostore pri »Kolbeznu«. Lovci so gostišče primerno okrasili. Na straneh si videl nagačene zastopnike pernate divjadi, nekaj kožu-harjev in trofeje srnjakov. Poleg drugega si videl krasen primerek velike uharice, izreden lisičji kožuh in volčjo kožo. Lovci,, ki še nimajo izpitov, so svoje znanje lahko praktično obogatili, kar jim bo dobro služilo pri izpitu. Preskrbljeno je bilo za dobro belokranjsko kapljico, ki je pomagala do bujne lovske latinščine, pa tudi kuhinja nI zaostajala z okusno pripravljeno divjačino. Da se noge starinam razgibajo, je skrbel lastni »džes«. ki je pridno ubiral polke v dva cepa, pa tudi moderni so prišli na račun. Kot posebnost je treba omeniti prizor, ko je ob polnoči obiskal veselico pravi udomačeni smiak, poiskal sredi množice svojega gospodarja Poldeta in se po obisku zopet vrnil domov na Butoraj, res kakor v pripovedki. Razen incidenta proti jutru, ko so najmlajši lovci pozabili na lovsko pravičnost in tovarištvo, je
večer potekel v najlepšem razpoloženju in družina si je pridobila sredstev za poživitev svojih praznih lovišč z nakupom jerebov in fazanov ter zajcev za osvežitev krvi. Le škoda, da Je bil prostor veliko premajhen in da je večer tako hitro potekel. Videli pa smo, da imajo lovci v Črnomlju smisel za družabnost,   polno torbo   dobre volje in
mo. Prvo predavanje, ki se je začelo zaradi tehničnih ovir z zamudo, ni bilo dobro ohi&kano, kakor bi bilo želeti, na drugem pa je bila udeležba že prav dohra. 40 gospodarjev in nekaj mladincev je poslušalo nad vse zanimivo predavanje. Želimo, da bi takim predavanjem prisostvovalo čimveč kmečke mladine, kajti prav ona ho lahko že sedaj, še bolj pa v bodoče glavni nosilec naprednega gospodarstva v naši dobrenoljski dolini. Sonja Kristan
C OBVESTI L A )
POZIV
Obveščamo vse upnike in dolžnike, da je Trgovsko podjetje Koprivnik pri Kočevju s 15. januarjem stopilo v likvidacijo.
Pozivamo vse upnike in dolžnike, da predložijo svoje terjatve o/.iroma poravnajo svojo dolgove do 28 februarja 1953. Po tem roku terjatve ne bodo upoštevane.
Likvidacijska komisija
ZAHVALA
V na£cm poročilu o Novoletni prireditvi na šoli na Malem Slatniku je tiskarski škrat izpustil trgovsRo podjetje Zeleznina. ki nam je nakazalo največji znesek, namreč 5 tisoč dinarjev. Upravnemu odboru Zeleznine se zato posebej zahvaljujemo za velikodušni dar, ki nam je omogočil izdatno obdarovanje naših pionirjev. Vodstvo osnovne šole
na Malem Slatniko
KINO NOVO MESTO PREDVAJA:
Od 23. do 26. januarja: avstrijski film »Nesmrtni valček« Od 27. do 29. januarja: ameriški film »Preplah na cestah«. Od 30. januarja do 2. februarja: ameriški film »Rambv«.
PREKLIC
Preklicu jem izjavo, * katero sem dal razumeli,
tudi prirojenega humorja jim ne manj- da ie tajnik Občinskega ljudskega odbora Vi-j ka, samo naj se v njihove vrste naseli ! aJet tjotataljel uradni polo/aj, ker »e je ugoto še nekaj več reda. discipline in prave ! v!}"' da..l'' SLEJ*!™. "f^ii?"0:^?**!*!^?' £ lovske pravičnosti, pa bo družina sebi v veselje in drugim v korist!
sem s tem blatil čast in dobro ime tajnika, ter se mu zahvalpitein, ker fe odstopil od tožbe.
Hntkonrr Vinrene, Drenooee 20
V spomin ing. Hinka Svarca
KUPIMO nov menjalnik za motorno kelo NSl' 200 ce, P*wl »Dobro plačamo«. — KZ I
VRTNARSKEGA VAJENCA iščem, prednost iz bližino Novega mesta. — Vrtnarstvo Medle   Prešernova 25.
liĆEM SI.I 7.HO kot polprinčoni transportni delavec v trgovini in komunali Sprejmem službo v Kmetijski zadrugi ali sličnih podjetjih. — Sever Karel, Sv. Duh 10, p. Semič.
Lep,  mlad vinograd in neka? parcel bukove ga id   kostmirevepa  gozda proda
Springer. Petrova oai pn Črnomlju
V petek 16. januarja t. 1. so v Črnomlju pokopali mladega inženirja tovariša Hinka Svarca, ki se je smrtno ponesrečil v rudniku Breza v Bosn pri opravljanju svojega poklica.
Hinko Svarc je bi rojen v Črnomlju, gimnazijo pa je obiskoval v Ljubljani, ker ga je zalotila sovražna okupacija. Nemci so ga ranasilno mobilizirali in odvlekli s seboj celo v Afriko, kjer je pa vedno iskal prilike, da jim pobegne in se priključi NOV. To se mu je tudi posrečilo in vrnil se je v domovino z znano prekomorsko brigado. Udeležil se je v sestavu te brigade številnih borb in kmalu postal
komandant bataljona. Po osvoboditvi se je spet ves posvetil študiju in lani diplomiral za inženirja. Pred dobrimi štirimi meseci je nastopil svoje prvo službeno mesto v rudniku Breza v Bosni, kamor se je za njim pred 6 tedni preselila tudi njegova mlada žena Dragica. 12. januarja je grozilo, da bo voda zalila rudniški rov. Z masko na obrazu se je Hinko podal v jamo, da reši aparate in druge naprave. Iz neznanih razlogov pa se je pri tem reševanju zadušil.
Ponesrečenega Hinka Svarca so v spremstvu dveh sodelavcev-inženirjev med številnimi venci pripeljali v Črnomelj, kjer so ga položili na mrtvaški oder v zgradbi okr. komiteja. Takega civilnega pogreba v Črnomlju še ni bilo. Na zadnji poti so ga spremili rudarji iz Kanižarice, rezervni oficirji, vojaki, člani vseh ljudskih organizacij, športniki in veliko število prebivalcev Črnomlja in okolice, ki so izkazali pokojnemu tovarišu zadnje pozdrave. K. A.
Naročite se na najbolj bran tedenski časopis dolenjskih okrajev
»DOLENJSKI LIST«
ki vas vsak petek seznanja z vsem, kar se med tednom zgodi na področju Bele krajine, med Gorjanci tn Mirno, vzdolž Krke od Zagradca do Prekope ln v kočevskem okraju. Najnovejše vesti tz domačih krajev, gospodarske, politične, kulturne in športne novice, drobtine Javnega prepiha iz malhe Popotnega Janeza, številna poročila »Iz naših krajev«, kotiček za gospodarje, naše žene in pionirje z zabavnimi križankami in podobno — vse to bo kmalu postalo tudi vaše priljubljeno branje, če na list morda doslej še niste bili naročeni.
List pošiljamo po želji tudi vsem Izseljencem-Dolenjcem v Ameriko, Kanado. Zapadno Evropo. Avstralijo In drugam. Pošljite nam naslove svojcev-Dolenjcev, ki živijo kjer koli v Jugoslaviji, da Jim pošljemo naš tednik brezplačno na ogled — razveselili jih boste z vestmi Iz domačih krajev!
Ce ste že naš naročnik, oddajte spodnjo naročilnico znancu ali prijatelju — čim več bo Imel list naročnikov ln sodelavcev, tem boljš! bo!
Celoletna naročnina za leto 1953 znaša 400 dinarjev, za Inozemstvo pa 600 dinarjev.
Ce želite redno prejemati naš tednik po pošti, izpolnite takoj spodnjo naročilnico in jo oddajte na poŠto! Ce naročate list svojcem, ki živijo drugod ali v inozemstvu, napišite njihov točen naslov, vaš naslov pa navedite spodaj, kjer Je prostor za podpis.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
--——   Tnkal odrežite)----
Naročilnica
Naročam 1 Izvod tednika DOLENJSKI LIST na naslov:
Ime ln priimek:_____„_.___
Poklic: ......__
Kraj:
Pošta:
naprej
Časopis pošiljajte na gornji naslov od dne_____. ,
Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej fnepotrebno prečrtajte) Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista.
Dne
lastnoročni podpis
^365
O največji živali sveta
Mrzli oceani okrog severnega in južnega tečaja so domovanje največje živali na svetu — kita. Velikan med živalmi na kopnem je slon, in vendar je slon pravcati dojenček v primeri s kitom. Srednje težak slon tehta toliko, kakor pri kitu samo — jezik, kajti ta »potegne« na tehtnici nič manj kot 2500 do 3000 kilogramov. Največji kiti, ki so jih doslej ujeli, so bili dolgi 33 m in tehtali čez 100.000 kilogramov. Tnk orjak' bi na suhem seveda ne obstal, toda po morju plava lepo kot pravcata barka in s kar spodobno brzino — 16 kilometrov na uro. Kajti kit je pravzaprav riba, čeprav diha s pljuči, ima toplo kri in rodi žive mladiče, ki jih doji s svojim mlekom. Zavit v debeli sloj maščobe si lahko tudi v ledenih tečajnih morjih ohrani svojo telesno toploto zmerom enako. Njegova hrana so mehkužci, druge drobne morske živali in ribe. Seveda potrebuje za svoj želodec velikanske porcije teh hranil. V primeri s svojo velikostjo oa kit ne živi posebno dolgo, nekateri naravo-sovci sodijo, da učaka največ 20 let. Samica skoti vsake dve leti po enega, le malokdaj dva mladiča. Tak kitov dojenček tehta nič manj kot 50 kilogramov in odraste v dveh letih.
Za lov in trgovino je najvažnejši gronski kit. Toda zaradi neprestanega zasledovanja je postal lov nanj manj dobičkanosen in se morajo lovci zadovoljiti z manjšimi in bolj dobička-nosnimi vrstami. Gronski kit živi sedaj samo še v polarnih krajih, blizu večnega ledu. Ni čudno, da so ga tako zasledovali, in ga seveda tudi še sedaj, saj je tak 30-metrski orjak pravcato premoženje. Naj povedo številke. Ujeli so kita, samico, iz vrste »sinjih kitov«. Dolg je bil 27 metrov, težak 122.000 kg in je imel: mesa 56.000 kg, maščobe 26.000 kg, kosti 23.000 kg, jezik težak 3000 kg, srce je tehtalo 600 kg, obisti 500 kg, mehur pa 1500 kg.
V starih Časih so lovili kite z navadno ročno harpuno, ki so jo metali iz majhnih lovskih ladij. Harpuno so privezali na dolgo vrv in jo zabodli v kitovo telo, vrv pa privezali na ladjo in tako vlekli za seboj kita, ki je počasi poginjal. Seveda je bil to silno nevaren posel in so morali biti kitolovci ne samo spretni, ampak tudi izredno pogumni pomorščaki. Kajti kita je bilo treba zasledovati in harpunirati tudi s čolni, in kaj je bilo, ko je tak orjak začel razgrajati po vodi, si lahko mislimo!
Pozneje so izumili harpunski top in tehnika kitolova se je popolnoma spremenila. Na kljunu osrednje ladje so namestili majhen top, ki je v kita izstrelil harpuno, hkrati so pa s kompresorji napolnili telo poginulega kita z zrakom, da ni potonilo. Zdaj ubijajo kite s harpuno, v kateri je električni tok. Žival pogine v trenutku, zato tudi ne more izdihati zraka iz pljuč in je tako umetno polnenje kitovega trupla z zrakom odveč.
Včasih so ladje kitolovke morale vleči mrtvega kita do najbližje baze na kopnem, kjer so kita razsekali in predelali v pravcatih tvomicah. Zdaj pa imajo posebno grajene ladje, na ka-
terih kar na morju predelavajo kite. Mrtvega kita dvignejo na palubo in ga najprej oderejo, nato mu odluščijo sloj maščobe, zatem pa kita razžagajo z velikanskimi parnimi žagami. Salo, meso in kosti mečejo v kotle* kjer se vse to topi v razne vrste maščob. Iz ostankov naredijo moko za živinsko krmo in umetna gnojila. V morje zmečejo samo neuporabne notranje organe. Najdragocenejša snov, ki jo daje ta živalski orjak, je pa kitovo olje. Od
kita-kašelota se dobiva bela oljnata snov, imenovana kitova belina, ki jo uporabljajo v industriji kozmetike. Iz te beline so včasih izdelovali sveče. Taka sveča je gorela z jasno svetlobo in je bila brez dima. Kilogram te beline je veljal pred zadnjo vojno do 20.000 dinarjev. Se dragocenejša snov kita-kašelota je ambra, iz katere izdelujejo najfinejše parfume. Tako največje živo bitje na zemlji po svoje služi tudi lepo-tičenju »nežnega spola«.
Tribučani in štruklii
Mnogi narodi, pa tudi kraji ali vasi imajo jedi, ki so posebno čislane in veljajo za nekako ljudsko jed ali pa posebno poslastico. Japonci in Kitajci imajo riž, Italijani makarone, Amerikanci konzerve, Madžari so imeli včasih salamo, Rusi čaj, ki so ga dobili kot »bratsko pomoč« iz Kitajske in podobno. Tako ima tudi vsaka pokrajina in vsak predel na Dolenjskem svojo posebno cenjeno narodno poslastico ali delikateso. Ribničani baje najbolj cenijo fižol, prebivalci vinorodnih goric imajo raje tekočega Poijanci ob Kolpi imajo nadev za največjo poslastico, Tribučani pri Črnomlju pa štruklje.
Kot po drugih krajih, tako imajo tudi v Tribučah mamice otroke. Ob taki priliki velja vsa skrb mladi ma-
teri in za njo morajo biti najboljše jedi. Pa se je nekoč po srečnem porodu razvil skrben razgovor sosed, češ, kaj ji naj sedaj skuhajo Brihtna Barica se je takoj spomnila na narodno jed in rekla:
»Veste kaj, enih 20 štrukljev ji naredimo, pa bo najboljše.«
Vse so se s tem strinjale. Razgovor pa je slišala tudi porodnica in z izčrpa-nim glasom pripomnila:
»Prosim vas, ne toliko, to se grdo sliši. Raje naj jih bo samo 18, pa naj bo vsak nekoliko večji...«
Gornja pripovedka je čista resnica. Ce ne verjamete, vprašajte Tribučane, kadar pridete tja. Svetujem vam pa, da si poprej ogledate najprimernejšo banjico iz vasi.
KAJ PRIPRAVLJA Društvo prijateljev mladine, Novo mesto
Tako bo pripeljali 15 m dolgega kita za v muzej v Islandiji
Pred kratkim se je sestal odbor Društva prijateljev mladine v Novem j mestu. Podrobno je razpravljal o prireditvah Novoletne jelke in ugotovil, da so razen nekaj neizogibnih napak, ki so bile posledica velike širine prireditev in nalog, ki jih je imel odbor, vse prireditve dosegle lep uspeh. Lansko desetdnevno praznovanje Novoletne jelke, pri katerem so poleg Društva prijateljev mladine sodelovali tudi frontovci, zlasti pa žene v velikem številu, je pokazalo veliko ljubezen do mladine. Izdatno so podprli prireditve tudi delovni kolektivi, oblastni forumi in organizacije in s tem omogočili mladini praznovanje njenega največjega praznika. Mladina je polna tople hvaležnosti, prav tako pa tudi starši, kar je najboljše priznanje organizatorjem prireditev.
»Hasanaginica« na trebanjskem odru
Ne bi želel podajati kritike, marveč samo neka pripomb k uprizoritvi Ogrizovičeve »Hasa nagice« na odru trebanjskega sindikalnega gledališča.
Zdi se mi popolnoma pravilno, da se je dramatski kolektiv odločil za to igro. Ne toliko zaradi tega, ker je delo po svoji vsebini in podajanju globoka tragedija. Pri odločitvi ni niti najmanj slutiti, da bi bilo delo postavljeno na oder v vnaprej preračunani solzavosti. Je pa res, da so bili mnogi prizori tolikanj doživeto podani, da ganejo n. pr. slovo otrok, obi-k bultanije materi, smrt Ilasanaginice. Odločitev je važna v tem, da je uprizoritev gledalcu močno
Režija in inscenarija po zamisli Janeza Gart-nerja je uspela. Oboje terja odgovornega dela. Snov drame ne dopušča sentimentalnosti, pač pa zahteva igralcev, ki znajo prisluhniti občutju, in režiserja, ki zna vse te elemente povezati v celino in ji dati mogočno sliko. To i kvalitetno uspelo Gartnerju. Prav tako je v veliki meri uspelo glavnim igralcem, da vsak izgnete svoj lik.. To tu (oliko uspelo manjšim vlogam. Vendar je ustvaritev celotnega kolektiva tako zunanje situacijsko, kot notranje po doživetju dozorela.
Razsvetljava harmonira z dogajanjem, le prehodi so tu in tam preveč občutni (II. dejanje pred  nastopom  kadija).   K  sceni  bi  lahko pri-
približala  običaje  in  življenje,  ki  mu  je bilo
bolj malo poznano. Odgrnjena mu  je črna  fe- i pomnili sledeče: »cena drugega dejanja bolj "kot
redža, za katero se je tako burno pretakalo živ- j prvega postavlja  v okolje in daje občutek bo-
Ijenje in  ljubezen  tisočev  žena   Do nedavnega ! sanske   naselbine.   Soba   v   tretjem   dejanju je
teptana čustva in  suženjska odvisnost  žene od • premalo dekorirana t  razna m  orožjem, kar bi
moža so osrednji motiv snovi. Strasten boj no- I kot bojne trofeje age gotovo moralo biti v več-
tranjih nasprotij se prepleta_ s čudovito mirno- I jem - itevilu.   V  tej  sceni   je   inscenator prezrl
sprot _
stjo in hladno zunanjostjo. Režiser in igralci *e trudili, da pokažejo čim bolj verne like ljudi, ki jim pod hladnim in mračnim pogledom gori in ntriplje strastno srce. Težka in naporna naloga, kateri pa so bili igralci kot GartnaT, Stoj-kovič, Poljanšek. Mrazek kos. Le sem in tja je bilo opaziti rahle koloride, ki rih ne zasledimo v bosanskem okolju in so lastni nam Slovenrrm (primer »barantanje« za žensko, ki je le blago, »ki se prodaja po širnem svetu«, ker ne sme ostati doma »sebi In rodu na sramoto«.) Pre malo je prišla do izraza brezobzirnost rodbine do njenih (Hasanaginice) čustev. Samo da pojde, da rod ohrani čast in ugled. Ta družheno-mo-ralni problem ni bil izčrpan in ni dovolj pojasnil problematike dobe. ki nedvomno oblikuje značaje tem ljudem, prav bi tudi bilo in ne odveč, če bi ob uprizoritvah takih del dali natisniti kratko zgodovinsko, družbeno in vsebinsko razlago, kar bi gledalcu nedvomno o laj šalo dojemanje.
ttulfarno 2?v!fen|e ? Suhi Krupni
Mladina v Selih pri Hinjah je v zim- , hokrajinčani znani kot zelo dobri pevci, skem času precej delavna. Pred krat- ' Res so vasi precej daleč narazen in bi kim   so   naštudirali   igro   »Županova   bilo treba žrtvovati precej časa in truda
Micka«, ki so jo igrali na Selih v osnovni šoli v nedeljo 28. decembra 1952. Toda še so na razpolago prosti zimski dnevi, ki jih je treba izkoristiti. Zato po igri niso odnehali, ampak so naštudirali še tri narodne plese in duet »Železna cesta«. S takim podaljšanim programom so gostovali v nedeljo 11. januarja v Zvirčah, kjer so postavili začasni oder v prostorni privatni hiši. Igralci so se navzlic tehničnim težavam kar dobro odrezali. Posebno pomoč je izkazal igralski družini tov. Pugelj iz Zvirč ter še nekateri drugi, ki razumejo potrebo po kulturnem življenju in so bili prireditve zelo veseli. Nekateri so bili seneda mnenja, da so take prireditve nepotrebne in se jih ne izplača iti gledat, posebno še. če pridejo igralci od drugod Prvim so se igralci najlepše zahvalili, druge pa so povabili naj jim gostovanje vrnejo. Na Selih bodo veseli vsake kulturne prireditve ki je res dobra, ne glede na to ali jo igrajo domačini ali gostje od drugod.
V Suhi krajini je precej mladine, ki je sposobna, da ljudem posreduje malo več kulturnega življenja. V občini Hi-nje bi bilo mogoče ustanoviti kulturno-
že za samo pot, toda dobra volja bo premagala vse težave in zapreke. Seveda pa mora biti pri vsem tudi dobra organizacija in mladini Suhe krajine morda prav tega še primanjkuje. Predvsem mora mladina stremeti za skupnimi cilji v kulturnem udejstvovanju, saj se bo pri tem tudi sama izobrazila.
Upajmo, da se bo tudi v Suhi krajini kulturno življenje sčasoma razgibalo, posebno še, ker kaže zanj veliko zanimanje tudi novoizvoljeni predsednik hinjske občine tov. Angel Babic. S sodelavci že dalj časa študira igro, ki jo bodo kmalu igrali.
Tudi za smučanje imamo pri nas vse pogoje, saj je teren kot nalašč za to. Ze šolski otroci so po večini,dobri smučarji, čeprav imajo smuči domačega izdelka — samo z enim jermenom.
Za novo leto so pionirji po šolah dostojno pričakali dedka Mraza. Pred obdaritvijo so imeli kratek program, ki so ga gledali tudi starši. Tako so razveselili tudi nje, otroci pa so se veselili darov. Pri organizaciji Novoletne jelke je letos izdatno pomagala mladina, ki je zbrala prostovoljne prispevke in vse-
umetniško društvo, ki bi obsegalo vsaj stransko pomagala tudi pri sami prire-dramatsko in pevsko sekcijo, saj so Su-   ditvi. C. M.
Iukaj odreiitet
Znamka
10 din
Upravi
DOLENJSKEGA LISTA
NOVO MESTO
Cesta krmandanta Staneta 25 PoAtni predal 33
nepogrešljivo zamreženost oken. Vse to so samo skromne opazke na rob bogato ilustrirane uprizoritve.
Se nekoliko o prevodu in jeziku. Prevod, ki ravno ni najboljši, je verjetno namenoma ohranil precej izrazov, ki ne zvene našemu ušesu domače, so pa značilni za okolje v katerem se dejanje dogaja Izgovorjava je lepa in cista bTez vsake primesi krajevnega narečja, kar je redkost  sindikalnih odrov.
Celotnemu delu, inscenaciji, režiji in interpretaciji vlog lahko glede na raven, ki jo dosega sindikalno gledališče v Trebnjem beležimo odličen uspeh.
Hasanaga Gartnerja Janeza je mogočen in lep Hk. Za trdim, skoraj sturovim izrazom je znal dušiti kipečega občutja, morda bi ob smrti znal dušiti kipeča občutja, ki bi morda ob smrti lahko dejali, da ne igra ampak doživlja in s tem  je povedano dovolj.
Hasanaginica Poljanšek Mimi je delu močan prispevek. Igra doživeto, so pa pri njeni igri momenti, ko hoče s preračunanim efektom izstopati. Primeri: slovo od otrok v prvem dejanju,  scena  pri vodnjaku.
Otroci Hasana prijetno presenečajo. Sultanija Milice Stojkovičeve ni samo najboljša med otroci, ampak je med najboljšimi igrslci » igri sploh. Igra s srcem in je v drugem dejanju dosegla stopnje umetniškega ustvarjanja.
Obe materi sta bili nekoliko premladostni. Zarifhanuma, ki  jo igra  Gartnar   Julka,  je v
»barantanju« za svojo hčer bolj slovenska kot bosanska. Poteku dejanja pa je dala tempo in kar veliko pomeni — preprosto ljudsko širino.
Gregorc Anica t vlogi Hasanove matere Urmihane je v prvem dejanju prepričljivo splet-karska stara tašča, v zadniem dejanju pa premalo prepričljiva v svojem spremenjenem odnosu do snahe.
Kovač Božo kot Pintorovič je svoj lik podal lepo. Kol zelo mlad igralec v igranju preseneča. Moti le zuanojosi icralra ki kljub dobri maski ne napravi vtisa dozorelega moža, kar bi po vsebini drame moral Ponos igralca moža bi prišel bolj do izraza kot ponos mladeniča. Skoraj podobno bi lahko rekli za Husejina Kodre Srečka. Pod masko prikupnega starca težko kroti mladostno občutje in mimika to pokaže.
Preprosto brez nančenosti je sužnjo Vlahinjo zaigrala Slavka Mrazek. Njena igra je lepa in na višini.
Imotski kadi (zakaj na plakatih in izgovorjava Imoski?), ki ga igra Franci Primožič, bi bil lahko bolj mehak v kretnjah. Pri zadnjem ljubkovanju na vodnjaka le naučeno igra in ne doživlja. Ni sicer izčrpal bogate vsebine svoje vloge, je pa bistvo vendarle zadel.
Vlogi obeh kadijevib tet, Hata Tomicove in Aiša Kraljeve, sta bili dobri. Morda Hala več tempa in Aiša zadražati starostno hojo skozi vse dejanje, obe starejii maski in interprctacji bi za dovoljili. Tudi v vlogi Ibrahima bi bil boljši starejši igralec zaradi zunanjosti, toda Zupančič Marjan tudi ni slab. Le včasih moti njegov eksploziven smeh. Verjetno pride to bolj do izraza zaradi precej žalostnega okolja svatov na dvoru Pintorovičevih. Svatba je tudi najbolj pomanjkljiv prizor. Več je priučenosti kot doživljanja, zato ta prizor ne pritegne tako, kot bi moral. Več razigranosti bi svatom moral dati starešina Husref. Igra ga Jarnovič Ciril. Starešina in ne Aiša bi moral ustvariti element prijetnega razpoloženja tako svatov kot publike.
Ce potegnemo črto in seštejemo pripombe o dobrem in slabem, lahko kolektivu še enkrat čestitamo z željo, da trebanjsko sindikalno gledališče v bodoče obdrži doseženo višino.      A. I.
Na svoji seji je odbor društva razpravljal tudi o bodočih nalogah in sprejel načrt dela. V kratkem bodo postavljene vse na občnem zboru predvidene sekcije društva, ki bodo zajele vso dejavnost v zvezi z nalogami društva. Med najvažnejšimi je vsekakor pedagoška sekcija, ki jo vodi predsednik društva profesor Trdan. Ta bo skupno z Ljudsko univerzo prirejala vzgojna predavanja za starše, organizirala tečaje in nudila pomoč s predavanji na roditeljskih sestankih. Uvedla bo anketo med starši o predavanjih v tem letu in poskrbela tudi za zdravstveno prosvetno-pedagoško posvetovalnico. Sekcija za igrišča bo skupno z mestno občino in društvom »Partizan« skrbela za ureditev otroških igrišč v mestu, na Grmu in v Bršljinu, katerih naši mladini tako primanjkuje. Sekcija za prireditve, ki jo vodita tov. Mara Glonar in Polde Cigler, ima že pripravljen bogat spored prireditev za mladino: v načrtu imajo kurentovanje v februarju, kino sekcijo z rednimi predstavami za mladino in matinejami ob nedeljah, razne koncerte in zabavne prireditve. Posebna skrb bo posvečena obrtni in delavski mladini, ki je še najbolj prepuščena sama sebi.
Sekcija za predšolsko mladino se bo lotila vprašanja vrtcev v Novem mestu in Šmihelu, posebna sekcija pa se bo zavzela za zanemarjeno in zapuščeno mladino. Seveda bo delo sekcij uspešno in plodno le ob izdatni podpori in sodelovanju staršev, organizacij in vseh resničnih prijateljev mladine. Da se da veliko napraviti ob dobri volji, je pokazalo lansko praznovanje Novoletne jelke.
Na seji je prišlo ponovno v raspravljanje eno najbolj perečih vprašanj — vprašanje mladinske in pionirske sobe ali dvorane, Pionirji sami so se odločili, da bodo šli s posebno deputacijo prositi na ljudski odbor za kakršenkoli prostor, kjer bi se lahko sestajali.
Vzgoja in skrb za mladino je stvar vse družbe. Društvo prijateljev mladine v Novem mestu je v kratkem času svojega obstoja dokazalo nujnost take organizacije. Dolžnost vseh je, da ga pri njegovem prizadevanju podpremo in mu nudimo pomoč! -tr-
SODELUJMO V MESECU DOLENJSKEGA LISTU - PRIDOBIVAJMO NOVE NAROČNIKE * ŠE JE CAS, DA SE VKLJUČITE V VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE!
( JJrobtl
robtine iz dolenjske popotne malhe \
Ne bojte se, niso me še požrli volkovi! Le nad ljudsko neumnostjo zdihujem, ki me je te dni gonila skozi goznove in vasi, da sem bil ves moker.   Pod  Trsko toro sem  srečal staro
pasjo mrcino, v Ločni pa so že govorili, da ie bil — volk. Neka teta je videla kar dva, njena soseda pa že tri — in dve ovci, ne — tri ali štiri, so baje raztrgali- Ona sicer ni videla (ne volkov in ne ovarj — P" vendar to drži! Povedala jI je Plahutarjeva Francka, njej pa Kozo glavova Neža, ta pa ima vse od Načeta Kri-žemkraka, ki se je v Novem mestu bril in zvedel od frizerskega pomočnika, da volčje po Suhi in Beli krajini tako koljejo otroke, ljudi in govedo, da je joj I
Ste že kaj slišali ono belokranjsko? Vrnila se je jezikava baba iz lo" pripovedovala: »Videla sem  osem volkovi« »Lažeš, baba!« »o i" nadrli sosedje in kumeki, ker so poznali njen dolg jezik.
»No, sedem jih je bilo pa prav gotovo. . .« je hitela klepetulja.
»Lažeš, baba I« so i» o ponesli sosedje in va-ščani. In tako se it »glihanje« nadaljevalo vse do zadnjega volka, nakar je ženščina pribila:
»Ajoj, ali to vam ie živa resnica: čula sem. da Je v gozdu nekaj ŠVišnjalo   . «
Tako je pretekli 'eden »šrišnjalo« po glavah vseh tistih, ki so storijo o volkovih na Vinici razpihali tako daleč. r!» •* otroci na Štembur-jevi cesti »večer jokali in niso hoteli sami v postelje...
No, pa naprej Cisto na dnu malhe, malhice popotne se mi je zataknilo prijazno pisemce, ki so mi ga še lani poslali mladinci iz Podturna Vljudno me vabijo, da bi jih prišel naučiti poskakovanja po taktih »raSple«. Ne morem, res ne morem, rfragi prijatelji! Lepo pa vam svetujem, če se še niste nai'č'li tega brcanja v dvoje, da poslušate melodije ljubljanskega radia vsako jutro med 7. in pol fl. nro. Vsaj enkrat na tedrn boste ujeli med temi melodijami tudi »rašpelsko« glasbo. Kako pa ta reč gre. pa iako veste. Za začetek se premikajte tako kakor zadnji del hudega konja, kadar ga pikajo brenclji.
Medtem ko se v toplih dneh potapljajo novomeške ceste v brozgo,  je v Beli krajini bolj 1  prvi bese
Računal sem, da bo seja upravnega odbora na katero so povabili tudi predstavnike ljudskega odbora mestne občine, hudo revolucionarna — pa je tudi v resnici bila I So predlagali, d* bi odprli zadružno mesarijo. Potrebn aje in pametno misel so dali možje na mizo. Vstal pa je predsednik upravnega odbora in odločno udaril po mizi s svojim- »Ne!«
Njegovo veliko skrb za napredek zadruge sem razumel šele pozneje, ko sem zvedel, da je postrani tudi nakupovalec živine za mestno mesarijo ... V tem grmu tiči zajec — sem se čohal za klobukom in o reči spregovoril besedico z znanci v Črnomlju, pa so mi rekali:
»Pa mi to že davno znamo, res dragi Janez, nič novega nam nisi povedal . . .«
Iz zadruge sem odhitel v hotelsko gostišče na občudovanje herojske potrpežljivosti abonentov. Zatekel sem se kar v »ciganski cimer«, ki se mi najbolj dopnde. Od tam lepo vidiš smukanje zajetnih natakaric pod pultom v kuhinjo in nazaj, tam je tudi »svobodna cona« za cucke in drugo
gujejo   za   naslov   strine,   ki   prodaja moderne
»arcnije«   Nič ne bom povedal!
Se na Smuko skočimo pogledati, kako sodobno prašiče in teleta tehtajo. »Pa dobro plačami« so mi O kočevskih mesarjih pripovedovali suhokranjski kmetje, ki ne vedo, da jih »rimska
štirinogato domačo in cestno živad, ki se J?° m volji   sprehaja  v   kuhinjo  in nazaj
ili
prijazno. Razen tiste mlake pred postajo v Črnomlju drugih mlak menda res nimajo, je pa ta zato tembolj globoka. Upam vsaj, da nisem edini, ki je okusil to povojno pridobitev železniške postaje. Mimogrede sem nesel načelnik" postaje Še dve Črki »r«, da jih bodo na tablico nad postajno blagajno prilimali, da ne bo še naprej strašilo »ped prihodom in ped odhodom«. Hudo «e mi je mudilo na sejo upravnega odbora kmetijske zadruge, s katero črnomaljski kmetje niso nič kaj zadovoljni, češ da nimajo od nje nobene kuris'i Nekateri samovoljneži «o začeli hoditi «voja pota in za njenim — zadruginim - i temveč na Zagrebški cesti - torej v samem n«. hrbtom zbirajo denar, da «i bodo stroje kupili, I vem mestu! Te časti, tako pravijo Zaharji ISn-ki jih nujno potrebujejo. Ce jim bo kaj denarja mu mestu ne bi radi odvzeli Pa naj bo! MladH ostalo, bodo p« ie metlo kupili... 1 dekleta pa jevno prosim, naj me nikar ne nadle-
tudi najbliže zgodevinski mizi. ki ji pravijo meščani »majster-tiš«. Tam se zbira cvet črnomaljske družbe menda že od pamtiveka. Ce bi tam postavil prisluškovalne aparate, kakor so jih Knsi naši delegaciji v Romuniji ob zasedanju Donavske konference, bi zvedel novic, da bi mi malho že razneslo!
Tako discipliniranih abonentov kakor v Cr-nomlju ne vidiš nikjer drugje po svetu. Celih 20 dinarjev več plačajo za kosilo kot v drugih krajih, pa so kaT zadovoljni.
»Nismo se pritoževali prej, ko je b>la menza še slabša, pa bi se zdaj?« Kakor želite, nem jim dejal. Mene so v gostišču odpravili z neko zelenkasto juho, šnofom pečenke, ščepcem krom pirja in RO-odstotno lakoto za 145 dinarčkov. Po iskal sem upravnika da bi mu čestital k taki kulturni postrežbi, pa »o mi rekali. da ga ni tukaj, da pride vsak teden samo enkrat, sicer pa se ukrvarja s posestvom in vinogradom, ki mu več neseta. Zato sem skočil še na občino, da bi dobil izvirne podatke o tekmovanja za i* boljšanje gostišč v Črnomlju, pa so me koj do nrvi  besedi zavrnili:
»Ze vemo. kaj misliš! Da bi dopustili konkurenco privatnega sektorja? Tega pa ne! Mi smo 7,a družinski socializem — pa amen!«
No — brez tega pa tudi tako niste v vaših podjetjih, sem jim zabrusil in odhitel drugam Za spomin sem si še belih žemcltc, kifelčkov in štručk nakupil, ki jih drugje nikjer več ne dobiš, le v Straži še in  v Črnomlju . . .
Z ličanjem mi grozijc prebivalci Žabje oasi, če javno ne preklicem, da se izumiteljica čudež nega praška in lastnica kemičnega laboratorija ki  kuha  take zadeve,  ne  nahaja   v  2ahji va
vaga« za lepe stotake in tisočake »okoli prinaša«. Prav tako — kakor ie tisti ljubljanski profesor — Novomeščan državo »okoli prinesel«, ko je izkoristil sindikalno objavo s popustom, da se je odpeljal iz Ljubljane čez Zidani most—Zagreb — Karlovac—Črnomelj in se je dva dni presedal po vlakih, čeprav bi se doma v novomeški kuhinji lahko že po dveh in pol urah vožnje pogrel . . . Toda mož ima računske spodobnosti in je ugotovil, da s tako podaljšano vožnjo državi ni ostal ničesar dolžan za leto 1952 . . .
Tehnika napreduje V novomeški bolnišnici so vpeljali kravje zvonce namesto signalov, če si bolnice želijo posirežnice. Ne verjamete? Obiščite kakšno znanko, pa vam bo to potrdila z milo-donečim cinglanjein Kakor na planinah se boste počutili   . .
Na Rateiu pri »Klepetuljinem studenčkn« oziroma pri »Koči ohrekovalcev« pa sem izvedel včeraj . . . (Nadaljevanje prihodnjič!)
Pozdravljeni!
Janez Popotni