Natisov 15.000. „Šlajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Narcčnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev.se prodajajo po 8 v- Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za V, strani K 40—** za '/, strani K 20 — za V, strani K 10 — za Vu strani K 5 — za Vsa strani K 250 za V«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 4. V Ptuju v nedeljo Am> 24 januarja 1915. XYI. letnik. Svetovn vojska Velika zmaga Nemcev nad Francozi pri Soissonu. — Lepo napredovanje v Galiciji in na Poljskem. — Kielce zasedeno. — Rusi ponehali z napadom na Ogrsko? — Na Srbskem nič novega. — Nemška križarka »Karlsruhe" v boju. — Portugalska še noče vojne pričetj. — Položaj za nas vedno ugodnejši. Krit obrtniški in dU mlin, Naša iskreno ljubljena domovina stoji proti celemu svetu sovražnikov v velikanskem boju. Sveta dolžnost vsakega poštenega državljana, ki neče biti izdajalec svoji domovini, je gotovo, da žrtvuje vee svoje moči za dosego zmage nad sovražniki. Vsi ne moremo biti vojaki; marsikdo je premlad, preslaboten. Ali na tem in onem polju se da vsak porabiti. Obračamo se danes na pogumne, poštene mladeniče v ptujskem okraju, in jih sklicujemo na zborovanje prostovoljnih mladih strelcev, ki S3 vrši v nedeljo, dne 24. januarja dopoldne ob pol 11. uri v gostilni „pri solncu" („Sonne") V Ptuju (Farbergasse). Iz oklica na mlade strelce, ki ga objavljamo v današnji številki na drugem mestu, je pomen tega zborovanja razviden. Treba je, da pridejo v s i mladeniči, ki imajo srce in ljubezen za domovino. Treba je, da žrtvuje vsakdo vse, kar je mogoče, da doseže naša domovina zmage nad svojimi strupenimi sovražniki! Pristop ima vsakdo, zborovanje je javno! Pridite vsi 1 Poveljništvo mladostne in meščanske brambe v Ptuju. Najpomembnejši dogodek zadnjega čaaa je pač velika zmaga Nemcev pri Soissonu, v kateri poročamo itak natančneje. Ta zmaga je — in o tem tiči ravno njena važnost — najboljši dokaz, da je francosko-angleško-divja ofenziva proti Nemcem nad železnim zidovjem te le nedosežene armade razbita, da se nahajajo zdaj le v obupnem hranjenja in da bodejo kmalu potrti ter uničeni za mir prosili . . . Istotako ugodno stojijo sicer boji na vzhodu, ki jih bije naša ter nemška armada zoper nekdaj ošabno rusko premoč. Združeni armadi nahajate se glasom zadnjih poročil že neposredno pred Varšavo. Kmalu bode pričelo oblegovanje te mogočne trdnjavo na Rusko-Poljskem. In gotovo je, da bode trdnjava tudi kmalu zavzeta. To bi bil prvi oddelek odločilne važnosti v tej borbi. Avstro-Ogrska armada je v zadnjih bojih pokazala, da ne zaostaja glede hrabrosti in junaštva niti nemški armadi, da je v prvem času vojne ruska armada le vsled svoje velikanske premoči dosegla nekaj malih uspehov, ki pa ao ji zdaj le v škodo. Zasebna poročila pravijo, da ao Rusi tudi že opustili svojo ofenzivo čez ogrsko mejo, ker so jih v to njih porazi v Galiciji prisilili. Kmalu se bode toraj položaj tako temeljito spremenil, da bodejo tudi Francozi in Angleži izpoznali trobnelost ruskega kolosa! Na Srbskem v zadnjem času ni bilo nobenih važnejših dogodkov. V kratkem bodemo izvedeli, kaj se tam pripravlja. Jadransko morje je zdaj tudi precej prosto od sovražnika. Ogromna fcancoako-angle- ška flotilja v Adriji ni dosegla v preteklih mesecih vojne prav nobenega uspeha. Zasmehu je bila naravnost izročena! Uspehi naših obrežnih trdnjav in zlasti enega naših podmorskih čolnov, ki je stal pod poveljem štajerskega vojaka pl. Lercha, so bili pa veliki. Tudi na morju smo torej pripravljeni, zavrniti vsak napad nasprotnih sil. Delovanje nam zveste Tarčije prineslo je doslej tudi že mnogo manjših in večjih zmag, ki bodejo gotovo prav ugodno vplivale na splošni vojni položaj. Kar je naše in z nami združeno nemško orožje doseglo, se danes ne more popisati in niti oceniti. To so junaki, kakor jih svetovna zgodovina še ne pozna! Zato pa je treba, da tudi oni, ki ostanejo doma in ne morejo prelivati svojo kri za domovino in cesarja, vzdržujejo vsaj pogum, navdušenje za sveto stvar nam vsiljenega tega boja! Bodimo veseli, ponosni in vztrajni, kajti raz neštetih grobov junaških vojakom dvigaila se bode naša zmaga ! Avstrijsko poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 20 januarja. Uradno se danes razglaša : Splošni položaj je nespremenjen. Ob fronti na Poljskem seje razven patrulskih prask vršil le artilerijski boj. Na Dnnajcu obstreljevala je naša arti-lerija uspešno oddelke sovražnih infanterijskib linij in je prisilila izpraznjenje neke jako močno zasedene postojanke. Neki lastni oddelek prišel je do reke, napravil je sovražniku za v e 6 s t o — 2 — StraschiU'ova grenčioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, romarje itd. =a==: ill m o ž izgub ter je uničil od sovražnika zgrajeni vojni most čez Dnnajec. V Karpatih samo neznatne praske. Namestnik gonoralštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. Nemško poročilo od srede. K.-B. Berlin, 19. januarja (W.B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zahodno bojišče: V oddelku med bregom in L y s o m le artilerijski boji. Pri Notre dame de L o r e 11 o sever-no-zahodno mesta Ar ras smo odvzeli sovražniku 200 metrov dolgi strelski jarek. Zaplenili smo 2 strojni puški in napravili nekaj vjetnikov. S Argonih vzeli so naši vojaki nekaj sovražnikovih strelskih jarkov. Na nekem mestu smo v zadnjih dneh nad 500 metrov ozemlja pridobili. V gozdu severno Sennheima je naš napad istotako dobro napredoval, zavzeli smo Hirzstein in vjeli 2 oficirja ter 40 planinskih lovcev. Vzhodno bojišče. Položaj na vzhodu je nespremenjen. Nova bitka na celi liniji? K.-B. B a s s e 1, 18. januarja. Glasom „Na-tionalzeitung" piše vojaški sotrudnik „Novoje Vremje* : Premikanje vojaštva za nemško fronto, ki je postalo zdaj znano, dokazuje vse drugo nego nazadovanje sovražnika. Moramo pač na novo bitko na celi liniji računati, morda celo v jako nepričakovanem trenutku. Italijanski parnik se je pred Polo potopil. K.-B. Dunaj, 18. januarja. Italijanski parnik „Varese" iz Genove trčil je na vožnji Stal-Pola pri meglenem slabem vremenu na neko mino in se je potopil. Od moštva se je le enega rešilo. Naši čolni so zaman poskušali še druge rešiti. Razpoloženje v ruski armadi. K.-B. B e r o 1 i n, 17. januarja. Wolffov urad poroča: Naš apecijalni poročevalec na vzhodu brzojavlja: Na vzhodnem bojišču, na Poljskem, imamo pomladansko vreme, takozvano pomlad vzhoda a par stopinjami gorkote, dežjem in viharjem. Ob gorski meji pa je že začelo lahno zmrzovati in čez noč se lahko poveod pota strde. Potem ae bo pokazalo, da je vzrok za ustavitev operacij na ruski strani še drug, kakor vreme namreč prisiljena pasivnost utemeljevati s tem, da manjka strategičnega železniškega omrežja. Vsa znamenja govore za to, da vlada v velikem LISTEK. Od kdaj je znamenje polumeaoa? Mobamedancem je polumesec sveto znamenje. To znamenje se pa ni jelo rabiti Se le ob pričetku moba-medanstva, marveč so ga uvedli Orientalci že prej kot posebno znamenje. Sprva je bil polumesec malikovalsko znamenje, pozneje so ga pa prevzeli od njih tudi bizantinski kristjanski. Mohamedancem pa nadomešča sedaj kristjanski križ. Prvič zasledimo polumesec okolo leta 339. pr. Kr. Takrat so postavili prebivalci mesta, ki se je nahajalo tam, kjer je danes Stambul (Carigrad), boginji Hekate, »blakonoski«, krasno soho (spomenik), v zahvalo, ker jih je rešila na tale način : Filip Mace-donski, oče Aleksandra Velikega, je oblegal mesto dalje časa, ne da bi se ga mogel polastiti. Neko oblačno in deževno noč je pa hotel mogoča\ Macedonec mesto naskočiti popolnoma skrivaj ter bi si ga bil tudi osvojil. Na nesrečo se pa vreme prav tedaj zjasni in bleda mesečina je izdala gibanje Macedoncev. Filip je moral za-raditega opustiti obleganje in prebivalci mesta so bili rešeni. Maščevanje ruskega polkovnega kuharja. Značilna epizoda, kakor poročajo iz Krakova, dogodila se je na božični večer ob reki Nidi na južno-poljskem bojišču. Avstrijski častnik je z več vojaki na obhodni straži začul prihajati voz od one strani, kjer so imeli Rusi svoje postojanke. Straža se je poskrila v gozdu in kmalu na to se prikaže vojaška vozna kuhinja. delu ruske armade duh, ki voditeljem ne dovoljuje več nalagati četam izredni napor, pomanjkanje in junaštvo, ki je zvezano z veliko ofenzivo. Vsi vjetniki, ki prihajajo v velikem številu k nemškim in avstro-ogrskim armadam, izjavljajo soglasno, da so Rusi izgubili vsako veselje do te vojne, odkar jim je splavalo po vodi obljubljeno udobno življenje v Berolinu in na Dunaju in odkar vedo, da „ barbari" ne ravnajo z vjetniki slabo, marveč boljše, kakor so navajeni v ruski vojski, tam jih gonijo častniki z revolverji naprej in so morali vojaki trpeti lakoto ter so bili izpostavljeni raznim boleznim. Ce jih v vjetniških taboriščih še oproste mrčesa, je to za nje še bolj prijetno. Med ruskimi vojaki, katerim so obljubovali konec vojne ob Novem letu, se veča vtisk, da je moč ruske armade izčrpana, tudi je očitno pomanjkanje orožja in municije. Ojačenja prihajajo brez orožja ter čakajo, da je spredaj kdo ubit ali ranjen, kar mnogo vojakov zelo deprimira. Zelo pozornosti vredno potrditev tega, da pripovedovanja vjetnikov o duha ruske armade niso pretirana, so našli pred kratkim pri poveljniku enega bataljona 104. ruskega pehotnega polka. Roški vrhovni poveljnik vseh armad na severno-zahodni fronti se je čutil že pred tedni primoranega izdati strog nkaz, naperjen proti onim, ki se sami ranijo. Zelo karakteristični ukaz pravi med drugim: To dokazuje popoln razkroj vojaškega d aha in discipline pri vseh bataljonih in stotnijah, ki pridejo v poštev. Pripisujem ta pojav pesimističnemu in neodločnemu duhu poreljnikov teh čet. V bodočem bom dal vse poveljnike, pri katerih bo opažati beg moštva v večjih množinah, odstaviti zaradi dokazane nezmožnosti ohraniti pri četah red. Tadi določa ukaz, da je postaviti pred vojno sodišče vojake, ki si sami prerežejo prst« leve roke, da se oproste službe v fronti. Topovski boj ob Dunajcu. — Učinkovitost naše artiljerije. K.-B. Dunaj, 15. januarja. Uradno razglašajo dne 15. januarja: Dočim se je na fronti v ruski Poljski samo mestoma započel ogenj topov in strojnih pušk, se je vršil včeraj obDonajcu ljut topovski boj. Zlasti naša težka artiljerija je dobro učinkovala. Razstrelila je v pepel veliko sovražnikovo skladišče in prisilila z nekaj streli sovražno težko artiljerijo, ki je bila več dni sem dobro nameščena, da je morala obmolkniti. V Karpatih vlada mir. Naraščajoči mraz vpliva na bojno aktivnost. Namestnik načelnika generalnega štaba : pl. Hof e r, fml. Vojak je vodil dva majhna ruska konja, ki sta vlekla voz. Za vozom sta korakala kuhar in ruski Žid. »Stojte l< zakliče avstrijski častnik, in takoj se ustavi voz in njegovo spremstvo, ki je dvignilo roke kvišku. »Zakaj vozite naravnost k avstrijskim prednjim stražam?« vpraša častnik. »Danes zjutraj«, mu pojasni ruski kuhar, »mi je del neki narednik zaušnico. Zato sem sklenil, da se maščujem, in menil sem, da se najboljše maščujem, če se vdam s kuhinjo vred Avstrijcem. Sedaj naj bo naiednik lačen«. Papir iz slame za časopise. Poraba papirja postaja vedno večja, zlasti ker se časopise silno množi. V Ameriki so izdelovali papir iz jelovega (smrekovega) lesa. Sedaj pa so jeli v Zedinjenih državah, da bi vsaj nekoliko prizanesli gozdovom, izdelovati v papirnih mlinih v Vausau v državi Viskonsin časopisni papir iz slame, na katerem izhaja večji ameriški dnevnik. V Zedinjenih državah pridelajo pri vsaki žetvi 150 milijonov ton koruzne slame. Ker iivlečejo kemiškim potom redilne snovi za živino iz slame, se je brez škode porablja velika množina za izdelovanje papirja. Razentega imajo Američani vsako leto dva milijona ton lanenega pezdirja in deset milijonov ton pa-voljnih stebelc na razpolago. Na Kitajskem in Japonskem že izdelujejo dalje časa papir iz riževe slame. Pavoljna stebelca ne dajo sicer posebno dobrega papirja, zaradi-tega pa mešajo celulozo patoljnib stebelc z riževo slamo. Ce se posreči iz zmesi teh slam izdelovati le del vsakdanje papirne potrebščine za časopisje, potem se s tem obvarujejo obširni gozdovi ter se bo boljši papir rabil samo za knjige in lepše časopise. Razentega pridelajo Pri Zakliczynu so se Rusi umaknili v razdalji 6 km. — V zapadni Galiciji in v Karpatih je mir. K.-B. Dunaj, 18. januarja. Uradno razglašajo dne 18. januarja opoldne: Severno od Visle ni nobenih bistvenih dogodkov. Na višinah, vzhodno od Zakliczyna, je naša artiljerija s koncentričnim ognjem prisilila Ruse, da so zapustili nekaj sprednjih strelskih jarkov. Umikajoča kretnja je pri sovražniku prešla tudi na druge dele njegove fronte, tako da je končno sovražnik v razdalji 6 kilometrov izpraznil svojo sprednjo postojanko in se umaknil v učinkovitem ognju naše artilerije in strojnih pušk v neredu na bližnjo višinsko črto, pri čemer je pustil v svoji prejšnji poziciji mnogo pušk in municije. Na ostali fronti v zapadni Galiciji samo topovski boj. V Karpatih samo neznatni spopadi straž. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Odbiti ruski napadi pri Radzanevvu. K.-B. Berolin, 18. januarja. Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 18. januarja. Vzhodno bojišče: V vzhodnjiPrusiji je položaj neizpremenjen. V severni Poljski so poskusili prodreti preko sektorja reke Wkra pri Radzanowa, a so bili odbiti. V Poljski zapadno od Visle, se ni dogodilo ničesar bistvenega. Vrhovno armadno vodstvo. Danki o bivstvu moderne vojne. Poveljnik prve armade general kavalerije Danki je sprejel v sredo nekaj vojnih poročevalcev, katerim je govoril o bivstvu moderne vojne in jih prosil, da naj poročajo o silnih težkočah, s katerimi se morajo boriti čete. Želel je nadalje, da bi poročevalci skušali čim najbolj razširiti mnenje, da ta vojna ni samo boj med armadami, marveč tudi boj narodov. V prejšnib časih so se bile tri ali štiri bitke in vojna je bila odločena, danes pa odločujejo poleg pušk in topov tudi brzojav in lopata. Danes stoje vojske po dolgih, težkih bojih vedno zopet pred novimi koloealnimi frontami, ki vstajajo iz zemlje. Vedno nove oviro silijo k pregrupacijam lastnih čet in k zopetnim napadom. Odločilna pa je vedno moralična sila armade in prebivalstva. Kdor bo vztrajal najbolj žilavo, bo končno zmagal. novo slamo vsako leto, dočim rabi gozd celo človeško dobo, preden dozori za papirne mline. Potujoča krsta mrtvega kadeta. »Az Est« priobčuje sledeče pismo nekega častnika iz Karpatov: »Že od 20. avgusta se nahajam v Karpatih in usoda me je pripeljala v enega izmed karpatskih prehodov. Za močnimi žičnimi ovirami in zakopi pričakujemo sovražnih napadov, toda do teh do zdaj ni prišlo, pač pa se Rusi menda umikajo. Vendar pa se je nekaj zgodilo, kar se le malokdaj ali pa nikdar ne zgodi. Bilo je 16. decembra, ko je šel kadet A. nekega honvedskega bataljona patruljirat. Bil je nepreviden. Preveč se je oddaljil od svojih čet Napadli so ga ko-zaki ter ga ustrelili. 3. januarja je neki Rusin ustavil voz, na katerem se je voz la krsta. Nismo si mogli predstavljati, kakšno zvijačo so si zopet izmislili Rusi. V gotovi oddaljenosti smo dali vozniku krsto odpreti. Mrtvo truplo je ležalo v njej . . . Truplo našega ubogega kadeta. Voznik je prinesel s seboj tudi pismo, pisano s cirilico. Pismo smo dali prestaviti in se je glasilo: »Cesarsko in kraljevsko poveljništvo I Vaš tovariš je 16. padel v T. Pokopali smo ga, kakor je to odgovarjalo njegovi časti. Ker je bil pa Oger, smo se premislili, naj raje počiva v svoji ožji domovini. Vsled tega smo ga danes izkopali ter ga Vam pošiijamo. Sprejmite ga prisrčno. A ško kozaško poveljništvo: Fedarenko.« Zabili gmo krsto ter poslali našega ubogega kadeta z orož-niškim spremstvom domov. Voznika smo aretirali, ker ne vemo, če ni morda kot kmet preoblečen ogleduh, ki si hoče pod krinko lepega človekoljubnega čina ogledati naše utrdbe in pozicije. — 3 — Cesar vojnemu ministru. K.-B. Dunaj, 15. januarja. Cesar je izdal na vojnega ministra, viteza Krobatina, to-le lastnoročno pismo: „Mobilizacija in pohod armad je stavil največje zahteve na zvestobo, samostojne delovanje in delavnost vojaških in železniških oblsstij in njih izvršilne organe od najvišjega uradnika do zadnjega železniškega delavca, kar pa so izpopolnili popolnoma brezhibno. Tndi med vojno so kazale vse železoice in pa-roplovna podjetja monarhije večje delovanje, ki je zahtevalo vse sile. Opetovano bo je izkazalo železniško osobje in mcštvo ladij hrabro in hladnokrvno v sovražnem ognju. Z veseljem to priznavam in iztekam vsem za sijajno delovanje železnic in paroplovnih podjetij Svojo zahvalo in Svoje popolno priznanje. Naročam Vam, da odredite razglasitev tega Mojega priznanja. Dunaj, 12. januarja 1915. Fran Josip s. r. Prebivalci zapustili Blonje. K.-B. Kopenhagen, 19. januarja. „Warsza,waki dnevnik" poroča, da so prebivalci roško mesto Blonje zapustili. V okolici mesta vlada grozovita beda. Mesto samo kaže žalostno sliko. Povsod se razširjajo razne bo-lewii (trebušni tifus). Blonje se nahaja komaj 18 kilometrov pred rusko trdnjavo Varšavo, ki stoji torej v neposredni nevarnosti. Za Nemce zmagoviti boji pri Soissonu. — V trodnevnih bojih so imeli Francozi 5000 mrtvih. K.-B. Bero lin, 15. januarja. Poročilo Wolffovega urada, dne 15 januarja: Zapadno bojišče. Pred Westende se je včeraj pojavilo Dekaj torpedovk in manjših ladij, ki so se približale obrežju do prilično 14 km. Naše čete so zavrnile francoske napade ob obeh straneh Notredame do Lorette, severno-zapaduo od Arrasa. Vcersj smo izgubili strelski jarek, ki smo jra pied osmimi dnevi pri Ecurie, severno od Arrasa, iztrgali sovražniku, in ki so ga zasedli deli neke naše stotnije. Boji na tem mestu se danes zopet vrše. Severno in severno vzhodno od Soissona smo severni breg reke Aisne definitivno očistiti Francozov. Nemške čete so v neprestanih napadih zavzele te-le vasi: Coffles, Crony, Bucy le Long, Missy in pristani Vauxrot in Vorrerie. Naš plen iz trodnevnih bojev severno od Soissona znaša sedaj okroglo 5200 vjetnikov, 14 topov, 6 strojnih pušk in več samokresnih topov. Francozi so imeli težke izgube. Na bojišču smo našli 4000 do 5000 mrtvih Francozov. Umikanje južno od reke Aisne se je vršilo pod ognjem naših težkih baterij. Kako zelo so se razmere izpremenile napram prejšnim vojnam, kaže prispodoba tu omenjenih bojev z dogodki leta 1870. Dasi se važnost bojev severno od Soissona ne da primerjati pomenu bitke dne 18. avgusta 1870 vendar odgovarja širokost bojišča približno oni v bitki Gravelotte-Saint Privat. Francoske izgube od 12. do 14. januarja 1915 po vsi verjetnosti znatno nadkrilju jejo izgube francoske armade dne 18. avgusta 1870. Sovražni napadi aeverno od Verduna pri Couseavoye so se ponesrečili. Več sunkov proti našim postojankam pri Aillyiu, jugovzhodno od St. Mibiela, smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika s protinapadi. Ti sunki so mestoma dospeli do naših sprednjih jarkov. V zadnjem sunku so naše čete oavojile sovi ažne pozicije, ki smo jih pa po zopetni izgraditvi naših lastnih postojank ponoči zopet zapustili prostovoljno in brez boja. Naše čete so odbile neznaten napad pri Mesnilu severno od Saint Dix. V ostalem so se v Vogezih vršili samo artilerijski boji. Vrhovno armadno vodstvo. Podrobnosti o francoskem porazu pri Soissonu. (K.-B ) Berlin, 17. januarja. Wolff ov nrad poroča: O bojih pri Soissonu poizvemo iz Velikega glavnega stana : Splošen položaj pred zmago pri Soissonu. Nemcem poveljevala generala Lowoch in Wichura. V zadnjih dnevnih poročilih le kratko omenjeni boji severno od Sjissoua so dovedli do zelo upoštevajočega U3peha orožja naših čet, ki so se vojskovale pod vodstvom generala Lovvocha ic generalnega poročnika Wichura. Med stoječo vojsko zadnjih mesecev so Francozi zasedli v okolici Soissona zapredene strelske jarke ob desnem bregu reke Aisne in naprej proti severu. Sovražnika si stojita blizu nasproti. Na zahodnem krilu bojišča se dviga zahodno nasip Sois8cn3 Laon iz široke doline ob reki zelo razsežen, močno z gozdom poraščen vrh. Na njegovem najvišjem delu so se nahajali zelo blizu nasproti jarki Francozov in Nemcev. Francozi in Nemci so s podzemskimi napadi poizkušali zasesti najvišjo točko vrha. Vzhodno od vrha leži v vznožju vas Crouy. mimo nje vozi v zelo zarezanem temelju železnica Soissona-Laon proti severu. Nemške postojanke. Poleg železnice proti vzhodu leži več kamnolomov, v katere so se naši vojaki mojstrsko vzidali. Takozvana postojanka kamnolomov je tvorila zahodno stekališče visoke planote pri Yregnyu, ki se razširja dolgo in široko ob železnici, katere južni del so večinoma zasedli Francozi. Ugodne postojanke Francozov. Od reke sem je zarezanih več dolgih, globokih grap v visoko planoto, kjer so bili zelo ngodno razvrščeni francoski težki topovi. Ob robu visoke planote so opazovalci, ki so sedeli na drevesih za jeklenimi otemnelimi ščiti in zavarovani z oprBnimi oklepi, vodili ogenj' težkih topov proti krilu nemške postojanke na prej o-pisauem zaraščenem vrhu. Francozi udrli v razdalji 1200 metrov v nemške strelske jarke. — Silovit ogenj francoskih težkih topov. Omenjeni ogenj na nemško krilo je bil naperjen na strelske jarke telesnega polka. Na sveti dan se je streljalo osobito silovito. Francozi so obnovili streljanje 7. januarja in bo strašno tiatili s Btrelivom. Naše vrle čete so trpele veliko. Sovražnikov ogenj je v pravem pomenu besede popolnoma vzravnal takozvane jarke strojnih pušk in je strojne puške zasul. Po tem pripravljalnem ognju je pričel naskakovati sovražnik 8. januarja. Vdrl je v nemške strelske jarke v 1200 metrov široki bojni črti in ga niso mogli kljub številnim poizkusom izgnati iz njih. Ponoči in podnevi so se bili od 11. januarja izredno siloviti boji v bližini, da si Ijutejših in krvavejših moremo komaj predstavljati. Afrikanski francoski vojaki, znani pod imenom Turkos, se niso borili le s puškami in bajoneti, marveč so tudi grizli in suvali z noži. Nemci iz kamnolomov napadejo Francoze. Položaj je silil k odločitvi. Nemške čete izvedejo 12. januarja protinapad, ki se prvotno ne namerava za napad na zaraščeni vrh, marveč na francoske postojanke, ki se nahajajo na obeh straneh vrha. Ko odbije 11. ura se dvignejo predvsem naši vrli junaki iz postojank v kamnolomu. V mesecih, ko so vztrajali in gradili utrdbe, niso izgubili svojega napadalnega duha. Nemci vzamejo z naskokom Francozom bližnje strelske jarke in topničarske opazovalnice. Drzno naskočijo Nemci in iztrgajo sovražniku njegove bližnje strelske jarke in artilerijske opazovalnice. Takoj opeša francoski ogenj na nemško krilo, ki se nahaja na zaraščenem vrhu. Glavni smoter prvega naskoka je dosežen, ko se čez eno uro ob 12. opoldne dvignejo na najskrajnejšem desnem krilu naši hrabri strelci in zmagovito napredujoč pribore 1 km. ozemlja. Nemci iztrgajo Francozom zaraščen vrh. Nemci prično zdaj naskakovati zaraščeni vrh. Francoze vržejo najprej iz nemških, potem iz njih lastnih strelskih jarkov, nato pa z vrha. Ustavili so se Francozi na pol pota. Francozi pričakujejo Nemce drugod, kakor tam, kjer zopet napadejo Francoze. Vjetniki so povedali, da so pričakovali Francozi, da nameravajo Nemci nadalje napadati z zaraščenega okroglega vrha. Da preprečijo nemški sunek iz omenjene smeri, vržejo na to mesto znatna ojačenja. Iz osvojenih francoskih opazovalnic, kjer se vidi cela dolina Aisue s Sois-8onsom in s katedralko v vznožju, se je razločno videlo, kako da prihajajo v avtomobilih in po železnici francoska ojačenja. Ruska artiljerija. Vojska je doslej dognala, da vojaška vrednost ruske in-fanterije ni posebno velika. Pač pa je izborna ruska artiljerija. Prinašamo danes sliko ruskih kanonirjev, ki stoje ravno v boju. Ob tej priložnosti pa bodi omenjeno, da je premoč ruske artiljerije že zrav- čTzoij ždeao?ešE RussischeArtillgrlermeefechrT V zadnjih velepomembnih bojih je naša hrabra artiljerija Ruse prekosila. „Mirna kri" tako se glasi dobrovcljno svarilo, ki si ga mnogokrat sami sebi napravimo, kajti mi vemo, da Je pri miruem pretakanju krvi pametno delujemo, mislimo in premišljujemo. Tudi pomanjkanje spanja, migrena, mrzle noge, glavobol in slabost srca so le posledice valovanja krvi k ali od dotičnih telesnih delov. Osvežujoče, pomirljivo obribanje s Fellerjevim rastlinskim esenc-flokiom z zn. „Eizafluid" povzroči tudi zopet ednakomerno cirkulacijo krvi, pomiri naše razburjene živce, odpravi migreno in glavobol, kakor tudi bolečine revmatičnega, gihtičnega in neu-ralgičnega vira, je izborno primeren za osvežujočo kopanje očij pri očesni slabosti, trepetanju ; nam pripravi mirno spanje in jasno glavo. 12 steklenic „Elzaflaida," ki je tudi v mnogo drugih slučaj'h kot domače sredstvo potreben, stane franko samo K 6'—; edino pristno pri lekarnarju, Elsaplatz št. 241 (ua Hrvatskem). reose — — Nemški napad 13. t. m. popolnoma preseneti Francoze. Nemci zopet napadejo Francoze 13. t. m., a na drugem mestu. Sovražnika popolnoma preseneti, ker prične napadati nemško središče in levo krilo visoko planoto Vregoy, kjer se je ntrdil Francoz v načrtoma izkopanih strelskih jarkih in je smatral, da je varen v njih. Nemški napad na visoko planoto Vregny. V 13. minutah izgube Francozi prvi dve obram- beni črti. Zopet bije ura dvanajst, ki pozove tu naše čete na nova junaštva. Točno ob 12. uri se c-žive vojaki v nemških strelskih jarkih. Sledi mogočen skok. Ob 12. uri in 3 minute vzamejo Francozom prvo, ob 12. uri 13 minut drugo obrambno črto. Napad nemškega krila iz gozda ne more učinkovati, ker je nemško središče tako hitro prodiralo. Pozno popoldne že zasedejo Nemci vso visoko planoto. Francozi se drže le Še v grapah in na roba, ki pada proti dolini Aisne. Francozi, ki napadajo desno nemško krilo, se morajo udati. Posrečni nemški naskok provzroči, da tiste francoske čete, ki prodirajo v okolici zaraščenega vrta proti nemškemu desnemu kriku, zaidejo v obupen položaj. Ko namreč skrajno nemško desno krilo 14. t. m. nadaljuje bvoj obkoljevalni napad in ko se nemško središče čez Croy za-sače proti zahodu, ne preostane Francozom, ki prodirajo proti zaraščenemu vrtu, drugega, kakor da se morajo udati. Umakniti se namreč ne morejo več, ker nadvladuje ogenj nemških težkih topov dolino Aisne. Francoze vržejo Nemci isti dan tudi z robov vrha Vregny, v kolikor ni že sovražnik bežal ponoči proti in čez reko Aisne. Nemška stotnija vdere ponoči v predmestje Soissonsa. Neka stotnija telesnega polko vdere ponoči celo v predmestje Soissonsa. Nemške čete izči-stijo tudi vse ozemlje do Aisne. Le ob ovinku, ki ga napravi reka vzhodno od mesta, se morejo francoski oddelki še držati. Francozi bili vrženi v razdalji 12 do 15 km 2 do 4 km nazaj. V večdnevnih bojih pri Soissonsa je bil vržen sovražnik na 12 do 15 km široki bojni črti 2 do 4 km naznj. Na francoski strani sta se vojskovali 14. pehotna in 55. rezervna divizija, neka mešana lovska brigada, neki teritorialni pešpolk, nadalje Turkosi, Zuavi in maročanski strelci. Nemci so jih ujeli 5000. Velik bojni plen. Bojni plen je zelo velik. Zaplenili so 18 težkih in 17 lahkih topov, nadalje revolverske topove, veliko strojnih pušk, lahkih samokresov, pušk in ročnih granat, kakor tudi izredno veliko pehotnega in topniČarskTega streliva. Zmaga med dežjem in vetrom. Nemci se borili bosi. Slavne boje so bojevale nemške čete, ker so ležale več tednov po zimi v strelskih jarkih v dežju in viharju. Tudi ko so se bojevali, je deževalo in je bril veter. Nemški vojaki so morali korakati po pokaluženih potih ; napadali so na ilovnatih poljih, v omlakuženih strelskih jarkih in v kamnolomih. Več vojakom so obtičali škornji v blatu; nemški vojak se je vojskoval bos naprej. Boji pri Nieuportu. — Nemški uspeh pri Albertu in v Argonih. K.-B. Berolin, 18. januarja. Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 18. januarja. Zapadno bojišče: V okolici Nieuporta samo artiljerijski boj. V zadnjih dneh nismo opazili sovražnih napadalcih kretenj. Ob obrežju so bile na več točkah naplavljene angleške mine. Pri La Boisselle, severnovzhodno od Alberta, so naše čete v bajonetnem napadu prepodile Francoze, ki so se zopet nastanili na pokopališču in v pristavi jugozapadno od tu, ter vjele 3 častnike in 100 mož. V Argonskem lesu smo zavzeli več francoskih strelskih jarkov ter skoro popolnoma uničili francoske posadke. Francoski napad na naše pozicije, severo-zapadno od Ponta Mousson, je dospel na višini, 2 kilometra južno od Vilceyja, do naše postojanke; boj že traja. V Vogezih in v gornji Alzaciji vlada močan snežni metež in megla, ki zavira bojne operacije. Vrhovno armadno vodstvo. Parnik „Karlsruhe" na delu. List „ London News" poroča iz San Zaana na Porturici: Nemški vojni parnik jKarlsruhe" se giblje nemoteno v Atlanskem oceanu in je v zadnjih 14 dneh ednajst trgovskih parnikov združenih nasprotnikov potopil. — („Karlsruhe deluje torej ravno tako pridno, kakor je delovala „Emden". Pomorska nadvlada lopovske Anglije je torej prav klavrna! Op. ur.) Velike izgube Francozov v Vogezih. Švicarski listi poročajo, da so imeli Francozi v Vogezih v zadnjih bojih izredno velike izgube. Imeli so nad 20.000 mrtvih in ranjenih, dosegli pa vkljub tem velikanskim žrtvam niso ničesar. Turški boji z Angleži v Mesopotamiji. K.B. Konstantinopel, 19. januarja. Glavni stan razglaša: Med ponoČnim napadom na angleške utrdbe ob S c h a 11 el Arab smo sovražnika presenečili. Angleži so imeli 100 mrtvih in ranjenih. — Neki angleški kavalje-rijski eškadron v okolici mesta K o r n a poskusil je našo (turško) infanterijo preseneČiti. Napad pa je bil pod težkimi izgubami za sovražnika odbit. Portugalska še ne prične vojne. Kakor znano, hotela je Anglija tudi Portugalsko v vojno zoper Nemčijo nahujskati. Pase ji ni posrečilo. Senat v Lissabonu se je izjavil proti vojni in tako je morala Angležem prijazna vlada celo zadevo odgoditi. 279 NESTLE-^ MOM ZA OTROKE Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2. S. Pismo o dogodkih v Bukovim. Gospod Alojz Slawitsch, c. kr. sodnijski sluga v nekem mestu Bukovine, pisal je svojema j bratu, g. trgovcu Leopoldu Slavvitschu vj Ptuju zanimivo pismo, kateremu posnemamo sledeče podatke: — »Ljubi bratje, mati in svakinja ! Pozdravljam Vas vse iz širne daljave. Zdrav sem in moji otroci tudi. Otroke poslal sem k nekemu znancu na Rumunsko, kjer nahajam tudi jaz. Kajti na novoletni dan ob 2. uri nas je v Bukovini Rus presenečil, brez ds bi ljudstvo to pričakovalo. Najprvo so prišli čerkesi na konjih. Ruske konje se izpozna prav lahko na dolgih repih. Cerkesi so bili prv8 patrulja. Potem je prihajalo vedno več sovražnikov. Jaz sem bil ob tej nesrečni uri ravno v službi. Nakrat so pričeli Rusi zunaj sodnijskega poslopja na nas streljati. Streljanje je trajalo dobre četrt ure. V tem hipu smo bili vsi popolnoma raztreseni. Povsod jok in stok. Bog naj se usmili! Bili smo že do novega leta v tisočerih skrbeh. Dne 2. septembra, ko so prišli Rusi v Cernovice, pobegnilo je vse prebivalstvo na Sazavo in kamorkoli je na moglo. Bog se naj usmili te bede! Revščina je nepopisna. Ko so dne 1. januarja Rusi k nam prišli, bila je taka megla, da pred seboj sploh ni bilo ničesar videti. Zdaj vem, kaj je vojna: rop, umor, plen-janje, tatvine, omadeževanje žensk in na koncu beda, nepopisna beda . . . Ako gre kaka oseba na cesti z zlato uro, vidno na zlati verižici, — v tistem hipu prime mimo idoči Rus za verižico in jo vzame. Ako srečajo Rasi na cesti kakega človeka samega, takoj zakličejo: Roke navzgor! Potem mu preiščejo vse žepe, mu vzamejo denar ter mu podelijo še par surovih sunkov v rebra in zakličejo: Stopaj! Taki slnčaji se zgodijo vsak dan. Na vaseh zahtevajo mrvo, oves, šnops, vino, pivo, meso, v»e pa brez denarja. Ljudje dajejo iz strahu, da se jih pusti vsaj pri življenju. Oj ljubi Bog, grenko je naše življenje! — Rasi prihajajo takole: najprvo do 50 kozakov, potem 2 do 4 kanoni, potem 2 do 4 strojne puške, končno pa ves tron. Jaz sem te druhali doslej dovolj videl. Tudi ne morem popisati vse dogodke. Ljudstvo beži Še zdaj vsak dan na Rumunsko in od tam, kamor kdo zamore. Tukaj v mestu (v Bukovini) so Rusi v neki hiši zažgali. V hiši se je vse uničilo, mnogo veliko vrednih predmetov. Največe škandale delajo Rusi pri bogatih judeh. Istotako v gostilnah, kjer jemljejo pijače, kolikor jih zamorejo popiti, ostalo pa izpustijo. Kristjani so tukaj itak revni in kar imajo, jim ruske svinje še vzamejo. Hiše preiščejo in vzamejo boljše posteljno blago. Danes smo tako kakor raztresena čreda ovac. Nobeno uro ni naše življenje varao. Vsi uradi so zaprti. Tatove (arestante) so en dan preje vse izpustili. Nam uradnikom in slugom so dali Naš minister za zunanje zadere odstopil. Avstro-ogrski minister za zunanje zadeve grof Berchtold je od svoje službe odstopil. Cesar je imenoval za njegovega naslednika ogrskega diplomata Štefana barona plem. B u r i a n. Politična smer avstro-ogrske monarhije vsled tega ne bode doživela nikakoršne spremembe, kajti grof Berchtold je edino iz osebnih in zdravstvenih razlogov odstopil. Grof Berchtold stoji v 52. letu svoje starosti in je od leta 1912 sem na čelu naše zunanje politike. Pri njegovem odstopu podelil mu je cesar briljante k velikemu križu Štefanovega reda. Novi naš minister za zunanje zadeve baron plem. B u r i a n izvira neki ogrski plemenitaški družini iz Prešbur-škega komitata. Bil je 1. 1851. rojen in je deloval najprvo v naših konzulatih v v Bukarešta, Belgradu in v Sofiji. Potem je vodil generalni konzulat v Moskvi in postal končno generalni konzul v Sofiji. Od Sofije poklicalo se ga je v naše zunanje ministerstvo, pozneje je pa postal poslanik v Ateuih. Leta 1903. se mu je podelilo vodstvo skupnega finančnega ministerstva in upravo Bosne. Pod ££• FreiherrvonBurian GraFBsrchtold Zum osf-erreichisch-t/ngsrfschenMinistermchsel njim smo anektrirali Bosno in Hercegovino. Baron pl. Bnrian se smatra za izbornega diplomata, ki bode gotovo našo državo tudi pri zeleni mizi tako izvrstno zastopal, kakor jo zastopa naša armada na bojišču. dopnst, sodnijo so zaprli. Mesto je mrtvo. Ta in tam pride kakšna ruska patrulja po cestah. Ta žalostni položaj se pač ne da popisati. Vsemogočni Bog nam pomagaj in nas ne zapustil G^PfRJ Btefo > Š an af on j Legar na Štajerskem. Vsled raznih selitev in premikanja Ijndij, ki jo je povzročilo vojno stanje, v zsnesel se je vkljab obrambnim naredbam na Štajersko legar in se "ugotovil v posameznih krajih po uradnih zdravnikih. V nekem dokazanem primera se je zanesla fcolezen po vojaški obleki, ktero je prodal ruski vsjni vjetnik. Bolezni so sicer do sedaj izvanredno dobro potekle; toda kakor pri dragih nalezljivih boleznih tudi pri legarju ni izključeno, da bodo sledili težji primeri in je toraj potrebno, da ae An die mannliche BerSI- kerung der Stadt Pettau und Umgebung! Der Ernst der gegenwiirtigen Zeit hat alle Kreise der Bevolkerang enger znsammenge-schlossen. Wir sind uns dessen bewuBt, dafi es einen schweren Kampf gegen zablreiche und reachtige Feinde auszufechten gilt und es jedes einzelnen Pflicht ist, znm siegreichen Ansgang desselben nach besten Kiaften beizntragen. Das ganze Volk leistet scbwere Opfer. Franen, Wanner, ja sogar Kinder voli hoher patriotischer Opferwilligkeit sind bestrebt, znm Wohle unse-res heiCgeliebten Vaterlandes, sei es mit der WsfTe in der stark en Hand, sei es in Fiirsorge fiir unsere am Felde der Ehre venvundeten Soldaten, sei es durch Schreibarbeiten oder Botengiioge fiir militarische oder politieche Be-hSrrien ali Ersatz fiir Engeiiickte, am giiostigen Ausgang de« Weltkriege« mitzuwirken. Eine allgemeine edle Begeisterung hat Oster-reichs Volk erfalit. Manner der Stadt! Wer von Euch riirht mittnn kanu im Felde Seite an Seite mit un-seren tapferen Biiidern, der melde sich zu der Jugend- und BUrgerwehr, welcher gar bald die hone Anfgabe zukommen wird, alle jene Pflichten «a erfiillen, die im Frieden unteren braven Truppen beschieden sind. Niemand Iasse die giinatige Gelegenheit voiiiberziehen, eine giiind-liche Ausbildong im SchitBwesen «u ethalten, denn jeder, nicht nur der Gemusterte und ge-eignet befondene, dem ja scbon demniichst das Gliick winkt, fiir unsere gute Sache zu kšiaipfen nnd an der Entscheidong unmittelbar mitzuwirken, wird aus dieser Ansbildong seine Vor-teile ziehen, sondern jeder Mann wird eine Befriedigung dariiber empfinden, daB es ihm gegoant ist. an der Eifiillung der Interessen des Staates. wenn auch auf eigener Scholle, so doch teilzunehmen. Jeder Mann roelde sich, wesson 8tandes und Alters er auch sein mag! Wer aber sich zu schwach und gebrechlich filhlt, um selbst dem Vaterlande seine Dienste zu widmen, der sende seine Sohne, seine Ange-stetlten und Lehrlinge. Jedor, der das 17. Le- beu8jahr erreicht hat, jeder ist nns willkommen ! Niemandem durfte es an Zeit mangeln, denn I praktische Ubungen fioden nur an Sonn- und Feiertagen, theoretische nur in den Abendstun-den statt. Niemandem erwachsen Geldopfer, denn alle Auslagen fiir Bekleidung, Bewaffnung und Ldhnung — K 150 bis K 2-— pro Tag je nach Chargen grad — tragt die Wehrleitung. Anmeldungen werden tiiglich beim Herrn Stadtamtsvorstand Leopold Girtler in den iibli-dien Amtsstunden entgegengenommen. Fur die Wehrieitung: Stadlamisvoistand: Sparkasse-Direktor : Leopold Girtler. Hans Kasper. _ 5 — izognemo že prvotno vsaki nevarnosti inficiranja ali jo vsaj čim mogoče zmanjšamo. Ker se po najnovejših poizvedovanjih bolezen prenese le po raznih mrčesih — zlasti u-šeh — od bolnika na zdravega človeka, je najvažnejše in najzaneslivejše sredstvo temeljito zatiranje mrčesa. Gomazen se zatira razven s kemičnimi sredstvi najbolj zanesljivo s suho vročino. kakor tudi s posebnimi pečmi za pokon-čavanje nšij, ki jih ima večina sodišč, in še bolj z vročo paro parnih razokuževalnih aparatov, ktere najdemo Bkoro že v vsakem večjem kraju. Bolezen se kaže v obče po 2 do 3 dnevnem močnem glavobola in bolečinah v udih z znatno medlostjo s tem, da bolnika „tare tres-lica" (dobi tresajoči mraz) s sledečo vročico ; nato se prikažejo kmalu, že 3. do 5. dan male k večjemu kakor leča velike bledorudeče, ob robih nekoliko bledejše lise zlasti ob stranskem belu prs, po spodnjih laktih, po krači, zunanji strani rok in na vratu kakor tudi po drugih delih trupla, najmanj po obrazu. V vseh enakih primerih je trrba takoj poiskati zdravniško pomoč. Legar spada onim boleznim, za ktere je predpisana dolžnost nazua-njenja. C k. namestnik : Clary 1. r. Moškemu prebivalstvu mesta Ptuj in okolice! Resnost p.edanjega časa je vse kroge prebivalstva ožje združila. S cesti smo si, ba bijemo hnd boj proti mnogim in mogočnim sovražnikom in da je vsled tega dolžnost vsacega posameznika, pomagati s svojimi najboljšimi močmi, da dosežemo zmago. Vso ljudstvo prinaša velike žrtve. Ženske, moški, celo otroci so polni visoke patrijotične požrtvovalnosti. Vsi hrepenijo pomagati za blagor naše vroče ljubljene domovine, naj si bode potem z orožjem v močni roki, s pomočjo za naše na bojišču ranjene vojake, s pismenim in dragim delom za vojaške ali politične oblasti ali drugim. Splošno, krasno navdušenje nadahnilo je avstrijsko ljudstvo. Možje in mladeniči I Kdor od Vas ne more sodelovati na bojišča ramo ob rami z našimi junaškimi brati, ta naj se oglasi k mladinski In meščanski brambi, ki bode imela kmalu visoko nalogo, ugoditi vsem onim dolžnostim, ki jih izpolnujejo v mirovnem času pridni naši vojaki. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike, da se temeljito izvežba v streljanju, kajti vsakdo za-more imeti od tega izvežbanja le dobiček. Vsakdo bode čutil zadoščenje, da mu je pri-■ voščeno, varovati interese domovine čeprav le j na lastni grudi. Vsakdo naj se torej oglasi, naj si bode kateregakoli stanu ali katerekoli starosti. Kdor pa se čati preslabotnega, da bi sam Blažil svoji domovini, ta naj pošlje vsaj svoje sinove, nastavljence ali učence. Vsakdo, ki je 17. leto starosti dosegel, nsin je dobro došel! Nikomur ne bode ta vstop škodoval, kajti praktične vaje se bodejo vršile le ob nedeljah in j praznikih, teoretične pa le zvečer. Nikdo ne j bode denarnih žrtev prinašal, kajti vse troške za izdatke oblačila, oboroženja in tudi plačilo od K 150 do K 2*— na dan po šarži, nosi vodstvo brambe. Dobiček za vsacega posameznika, ki vstopi med mlade Strelce, je velik; kajti njegovo iz-vežbanje mu bode tudi pozneje pri vojakih mnogo koristilo! Naznanila k vstopu sprejema vsak dan g. predstojnik mestnega urada Leopold Girtler ob uradnih urah v mestni hiši. Za brambeno vodstvo: Predstojnik mestnega urada: Direktor šparkase: Leopold Girtler. Hans Kasper. * Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brci zvezdice so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani x zvezdico (*) »o živinski sejmi, sejmi z drema zvezdicama (♦*) pomenijo letne in živinske scjuiej. Dne 23. j a n n ar j a v Gleinsiatlena**, okr. Arvež; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 25. januarja v Stodenicah, okr. Slov. Bistrica; v Slovenjem Gradca**; v Koprivnici**, okr. Kozje; v Feldbachu**; v Lipnici*. Dne 26. januarja v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z uporabno živino). Dne 27. januarja v Mariboru*; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 28. januarja na Brega pri Piaju (svinjski sejem) ; v Gradca (s^jem s klavno živino). Doe 29. januarja v Rajhenbargu**, okr. Sevnica; v Artičah**, okr. Brežice; pri Sv. Jurju**, okr. Vransko; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (sejem z zaklano klavno živino). Dne 30. januarja v Jadenbuigu*; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 31. januarja v Dobovi**, okraj Brežice. Dne 1. februarja v Radgoni**; v Voj-nikn**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško; v Celju«; v Gradcu (sejem z uporabno živim); v Ormožu*. Dne 3. februarja v Wiesu**, Gkr. Ivnica; na Vidmu*, okr. Brežice, v Windisch-Hartmannsdorfu, okr. Gleisdorf; v Admouta, okr. Liezen; pri Sv. Jarja na Ščavnici**, okr. Gornja Radgona; v Jarenini*, okr. Maribor; v Spodnji Polskavi*, okr. Slov. Bistrica; v Uuz-marktu**, okr. Jadenburg; v Weisskirchena*, okr. Judenburg; pri Sr Jakoba*, okr. Celje; v Trbovljah**, okr. Laško; v Scboderju**, okr. Murau; v Radgoni*; v Lučanah (sejem z drobnico), okr. Arvež; v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuja (sejem s konji, žrebetom in govedom). Dne 4 februarja v Gradca (sejem s . konji in klavno živino); v Ptuju (svinjski sejem); na Bregu pri Ptaju (svinjski sejem). Dne 5. f e b r aar j a pri Sr. Petra pod Sv. Gorami**, okr. Kozje; v W;nklern*, okr. Obeivvolz; v Gradcu (sejem z aaklano klavno živino); v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 6 februarja v Gornjemgrada**;. v Brežicah (Vinjaki sejem). Dne 8. februarja v Dobrni**, okr. Celje; v Lipnici. Dne 9. februarja v Pilštanju, okr. Kozje; v Gaasu**, okr. Feldbacb; v Konjicah**; v Gradca (sejem z uporabno živino); v Rogatca*. Dne 10. februarja pri Sf. Jarja as juž. žel.**, okr. Celje; v Maribora*; v Gross-Kleina (sejem zaklano klavno živino); v Imeuem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuja (tvinjski sejem). Dne 11. februarja v Gradca (sejem s klavno živino); pri Sv. Martinu**, okr. Slovenji Gradec; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Razno. Vpoklicanje vseh doslej izbranih črno-vojnikov. Kakor znaLo, so due 16. januarja 1915 črnovojniki rojstvenih letnikov 1887 do 1890, ki so bili od 16. novembra do 31. decembra p. 1. potrjeni, stopili pod orožje. Črnovojniki, ki so bili rojeni v letih 1884, 1885, 1886, morajo stopiti pod o r o ž j e dne 1. februarja 1915, oni pa, ki so rojeni v letnikih. 1878, 1879, 1880, 1881, 1882 in 1883, morajo vstopiti dne 15. februarja. Vpoklicanje v letih 1875 do 1881 rojenih črno vojni ko v na Ogrskem. Budimpešta, 17. januarja (K. u) Ogrski brzojavni m korespon-dečni urad javlja: Vsled naredbe ogrskega ministrstva z dne 10. januarja 1915 bodo v aktivno službovanje vpoklicani oni v letih 1875, 1876, 1877, 1878, 1879, 1880 in 1881 rojeni in e-eu-tualno mlajši vojaško neoboroženi, črnovojniški dolžnosti podvrženi in ogrski državljani razreda A, ki so slažili pri skupni armadi, pri bonveda — 6 — katerekoli orožne stroke ali pii orožuištvu in se nahajajo iz kateregakoli vzroka še v neaktivnem meščanskem razmerja, na primer kot prekošte-vilnibi, bolniki ali taki, ki so bili radi nespo-Robnosti za službo poslani na dopust, končno vsi oni, ki imajo vojaške namembnice, ne glede na djločila, zabeležena v tej namerubnici. Imenovani črnovojniki se n8J prijavijo za nabor — vsak letnik v svojem bivališča in sicer letniki 1881, 1880 in 1879 dne 21. januarja, letnika 1878 in 1877 dne 22. januarja in letnika 187G in 1875 dne 23. januarja. Ni treba slediti temu pozivu onim, ki so za nedoločen čas oproščeni črnovojniškega službovanja, in tisti, ki so bili superabitirani in torej spadajo v razred B črne vojske. Ptujska kopelj. Vsled raznih del je ptujska parra kopelj (Dampfbad) za okroglo 14 dni zaprta, Enaka mera za vse I Posl dr Oton Stein-wen-ler piše v „Tage8post": „Na nekem dunajskem trgu je zahtevala neka stara ženska eno k rot o za b&taro lesa, za katero je dala sama Je 73 vinarjev. Kazen 20 K. V Eggenbergu nakupi neki branjevac svinjske masti po 1 K 90 vin, ter jo predaja po 2 K 20 vin. Obsodba: 48 ur zapora in 20 K globe. Isto kazen se odmeri neki branje' ki v Gradcu, ker je zahtevala za jajce 18 vinarjev. V vseh teh slučajih so dotično blago tudi kontiscirali. Vse po pravici in na temelju ces. naredbe z dne 1. avgusta 1914 Prav! Prebivalstvo je treba ščititi in vojna se ne sme zlorabljati v oderuške svihe. Toda prav skromno bi opozorili na to, da no zvifta le kakšen majhen trgovec kritično cen za maslo ali jajce; temveč da delajo veliki gospodi pri drogem blsgu ravnotako, toda s tem razločkom, da pri njih ne gre za par vinarjev, temveč za milijone kron in da se za nje cessr-ska naredba z doe 1. avgusta še ni uporabila. V normalnih razmerah izvažamo iz Avstrije več sladkorja, kakor ga pa sami konzumiramo. Ker je vojna izvoz zelo omejila, ležijo sedaj milijoni nneterBkih stotov neprodanega sladkorja v raznih skladifckih. Smatrati bi bilo torej, da bo slacker v ceni padel; mesto tega pa je odredil sladkorni kartel v par presledkih zvišanje sladkorne cene za 4 K pri met. stotu, ne da bi bilo proti temu nastopilo kako sodišče, kaznovalo sladkorne barone z zaporom in globami in jim konfisciralo blago. — In vendar bi imela Telikanski potres v Italiji. Kakor smo že poročali in poročamo tudi danes na drugem mestn, zgodil se je v srednji Italiji grozoviti potres, katerega strašne posledice se dajo danss komaj pregledati. Dosedanja poročila pravijo, da so najbolj trpela mesta • /fartenskizze zurfrdtieberrkaf-aslrophe inJtetien. Aqaila, Cbieti, Monte Rotundo, Avezzano, An-versa, Veroli, Sora in Isola del Livi. Več kot 30.000 je našlo v tem potresu svojo smrt. Potres so čutili v vsej pokrajini pred Rimom in Neaplcm. Prinašamo mali zemljevid prizadetih pokrajin. sladkorna industrija dovolj povoda, daje skromna. Pred vsem v njenem interesu in da more Iom-bardirati svoje neprodatne zaloge so ustanovili vojne posojilnice in navzlic pomanjkanju vagonov pospešuje uprava državnih železnic po možnosti tkspoit sladkorja v S>ico. Na vse te pomožne ukrepe pa odgovarja kartel z zvišanjem cen, ne da bi mu to kdo branil ali ga klical na ugovor. — Stotisoči izgubljajo v vojni vse imetje, zdravje, življenje; zato pa se smejo nekateri bogateti. Tega ne moremo preprečiti in to moremo naknadno le deloma popraviti. Toda zakon mora veljati enako za vse, za branjevke, za kramarje, za sladkorne tovarnarje in za bančne ravnatelje. Razširjanje ruskih proklamacij na Slovane. Uradno se nam poroča: Znano je, da skušajo Rusi avstrijske slovanske narode z razširjenjem proklamacij v njihovi z»estobi do držaTe omajati in jih pridobiti s praznimi obljubami za smotre ruskega vojskovanja in politike. Razširjanje takih pozivov tvori hudodelstvo veleizdaje, na katero je stavljena smrtna kazen. Kdorkoli dobi tak letak — in naj si bo na ta ali oni način — v roke ali izve o njegovem razširjanju, se poziva, da ga takoj izreči oziroma to naznani pri najbližnji varnostni oblasti ali pri najbližnji orežniški postaji. Izrecno Be pa pov-darja, da bodejo v smislu kazenskih določb tudi že oni kazensko zasledovani vsled sokrivde na veleizdaji, ki imajo tak veleizdajniški poziv v svoji posesti ali kaj izvejo o njegovem razširjanju in vendar namenoma ne storijo takoj ovadbe. Slavohlepje. Naše holandsko strankino gla-„Het Volk" je prejelo z belgijske strani naslednje poročilo iz Londona : ..Belgijska vojska je v štirih mesecih vojne grozovito trpela. Ob začetka vojne je štela armada 225.000 mož. Ali veste, koliko jih šteje še sedaj? Nič več nego 75 000 mož. Izgubila je torej več nego dve tretjini moštva ! Z novinci, ki jih vežbajo v severofran-coskih taboriščih, v Calaisu, v Fecampu. v Bo-lonji, v Boyemeu itd., ter z ranjenci in bolniki, ki se povrnejo v vojsk«, bodo zbrali zopet komaj 100.000 mož. Zagotavljam Vas, da so ti podatki prav verodostojnega vira in da jih nihče ne more ovreči. Ali niste tudi tega mnenja, da je Belgija storila več nego svojo dolžnost, ter ali ne pričajo neštevilne razvaline, pornšeni domovi, da je dovolj trpela ? Takega mnenja je b lo tudi vrhovno vojno poveljstvo francosko, ki je priporočalo belgijskemu poveljstvu, da se naj belgijske čete, ki se bojujejo ob Iseri še vedno v ospredju, umaknejo v drugo vrsto. Prav odločno lahko potrdimo, da je belgijski kralj Albert zavrnil to ponudbo. Dokazati namreč hoče Nemcem, da se belgijska armada še vedno bojuje Ali ne mislite tudi Vi, da je to ravnanje kraljevo obžalovanja vredno ? Ali ni nezmiselno zaradi samoljnbja in slavohlepnosti žrtvovati toliko mož ? V Belgiji postajajo presenečeni nad tako velikimi izgubami v vojski. Bruseljec, ki se je ustanovil na potovanju ekozi London tukaj, je pravil, da so v Bruslju, ko so zvedeli. da so Belgijci v bitkah ob Iseri zopet imeli 12 000 mož izgub, vobče pripominjali, da, če bo to trajalo še nekaj tednov, pa belgijske armade sploh več ne bo ter bodo vničeni tudi vsi naši otroci!" 200.000 več brezposelnih delavcev je letos v Novem Joika v Ameriki nego jih je bilo lani. Tako je sporočil župan Mitchell komisiji proti brezposelnosti. Japonska oporeka. Glede vesti, da je poslala Japonska v Evropo častnike, ter da pošlje vojaštvo na evropsko bojišče, pravi japonska vlada, da so neresnične. Japonski častniki so navzoči na ruskem le kot vojaški atašeji. Vojne se je udeležila Japonska le zaradi tega, da izpolni svojo zavezniško dolžnost napram Angliji, in sicer le zaradi interesov na Daljnem izhodu. Kiavčav je sedaj v japonskih rokah, nemške ladje v Tihem in Atlantskem morju uničene in razo-rožene. Japonska sedaj mirno čaka konca splošne vojne. Nov denar. V prometu še vedno nedostaja drobiža, zaraditega izdajo v kratkem bankovce po eno krono in nikljaste novce po petdeset vinarjev. Tri nove Odredbe. Uradna „Wien