Poštnina plačana v gotovini «"9aW & ' afZ W *        *- S     • Domžale, 23. oktober 1975
izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72-082. -Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kusar. - Teh. urednik Franjo Ravnikar. - Izhaja 2-krat mesečno. Cena 2,00 din. Letna naročnina 50.00 din. - Žiro račun 50120-603-5029. Tisk: Delavska univerza Domžale.
LETO XIV   št. 17
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Samoupravljava - nosilci investicij
Ko razpravljamo o osnutkih srednjeročnega plana razvoja naše občine za obdobje 1976 — 1980, smo na mnogih zborih delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih slišali o veliki predvideni investiciji PAPIRNICE KOLIČEVO, ki po svoji velikosti presega ne samo občinske, ampak tudi republiške okvire. Ta predvidena investicija bo v marsičem vplivala na naše gospodarstvo, saj 880 milijonov pomeni tolikšen znesek, da bi na vsakega našega občana prišlo kar 30.000,00 din.
V petek. 10. oktobra, je bilo v Papirnici Količevo precej svečano vzdušje in to zaradi tega, ker je prišlo do podpisa pomembne pogodbe o soinvestiranju s strani KART0NAŽNE TOVARNE LJUBLJANA, in to v višini 30 milijonov din, ki jih je ta 1750-članki kolektiv dal kot prispevek k tej veliki investiciji.
Ob tej priložnosti so bile izrečene mnoge misli, ki so širšega pomena ker izhajajo iz dejanskega gospodarskega stanja in prizadevanj, da se tudi sedaj najdejo skupne poti in predvsem gledišča za naš razvoj in medsebojno sodelovanje. Če predstavlja za našo občino investicija velik gospodarski preobrat, katere pozitivne posledice bodo našle važno mesto v širšem prostoru, potem pomeni za ljubljanski kolektiv to pomembno odločitev, ki v sedanjem obdobju kaže na samoodpovedovanje z jasnim ciljem, da je potrebno misliti tudi vnaprej in na surovinsko osnovo. Poleg tega pa kaže tudi na to, da je mogoče z dobro organizacijo in veliko mero razuma doseči v samoupravnih organih in med kolektivom tako visoke zavesti, ki išče pota tudi za skupno sodelovanje. Sicer to ni prvi primer v slovenski papirni industriji — do sedaj je bilo v skupnih akcijah že veliko narejenega — vendar pa kaže, kako mora biti usmerjen razvoj, da bodo doseženi tudi rezultati. Tiste delovne organizacije, ki proizvajajo pol izdelke morajo vlagati v surovinsko bazo — kar Papirnica že dolgo dela - tiste, ki pa izdelujejo končne proizvode, pa morajo vlagati tja, od koder bodo dobivale surovine za svoje izdelke Dejstvo je, da sta oba delovna kolektiva to spoznala in si s tem v medsebojni povezavi ustvarjata ekonomsko osnovo za nadaljnji razvoj.
Čeprav bodo vse investicije v končni fazi vrednotene z dinarjem, pa vendar ne smemo pri tem pozabiti na zavest ljudi, ki jim je pred očmi velika naloga, da mora samoupravni sistem vedno iskati nove rešitve kajti spoznanje realnosti pomeni že spopad z vsem tistim, ki se v danem trenutku lahko pojavi kot zavora na začrtani poti napredka.
40 OBLETNICA STAVKE 25 LET SAMOUPRAVLJANJA 55 LET OBSTOJA TOVARNE
V1%
fra 1K «F''
mL 'f / y
Preživeli udeleženci stavke 1935. leta slikani ob svečani proslavi
Ce bomo ob podpisovanju še mnogih pogodb za to investicijo imeli to pred očmi, potem ne bomo samo izpeljali odgovorne in sila pomembne naloge, ampak bomo podrli pregrade; ki nas mnogokrat razdvajajo in zavirajo razvoj in sožitje. Drugače povedano: samo s samoupravno zasnovanimi cilji bomo dosegli preobrazbo naše socialistične družbe in oblikovali sistem, v katerem bo delovni človek postal še stvarnejši nosilec vsega tistega, kar je zraslo v času naše revolucije in ki nenehno ostaja kot neusahljiva gonilna sila svobodno oblikovanega ustvarjalca in samoupravljalca.
PRENOS OSEBNIH DOHODKOV NA HRANILNE KNJIŽICE
Pri gospodarskih dogajanjih, ki so predmet vsakodnevnih razprav, ni mogoče mimo tega, da uresničimo sklep o izplačilu osebnih dohodkov na hranilne knjižice. O tem je razpravljal tudi izvršilni odbor ljubljanske banke in sprejel sklep, da naj bi v okviru splošnih ekonomskih ukrepov o omejitvi obsega investicijske graditve dosegli realne osnove in zagotovili sredstva za investicije, ki so v teku. ter omogočili neobhodno potrebna sredstva za kratkoročno kreditiranje.
Med temi ukrepi zavzema pomembno mesto povečanje kreditne sposobnost i banke na tistih področjih, ki so zelo pomembna postavka v bilanci banke. Več kot polovico zbranih sredstev uporablja banka za kreditiranje gospodarstva in zaradi tega njihovo učinkovito zbiranje lahko bistveno pripomore k reševanju problemov, ki so sedaj zelo aktualni.
V naši občini je 27 delovnih organizacij preneslo izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice. To pomeni, da je od novembra lanskega leta do septembra letošnjega leta prejemalo na hranilne knjižice osebne dohodke 5.950 delavcev. Poleg tega je k tem priključenih še 115 pokojnin Rezultat takega načina izplačevanja pa je silno pomemben, saj je denarni znesek znašal koncem septembra v naši banki kar 1 milijardo 938 milijonov novih din. Postavlja se vprašanje, kako je s prenosom ostalih i osebnih dohodkov, če vemo, da je bilo ob polletju v naši občini zaposlenih nad J0.000 delavcev? Več, kot 4.000 delavcev še vedno prejema OD v stari obliki, kar pa brez dvoma predstavlja milijonska sredstva, ki jih naše gospodarstvo vsak dan potrebuje.
Sedanja prizadevanja za vključitev še ostalih v tak sistem izplačevanja, pa ne pomenijo samo povečevanja finančne zmogljivosti domžalskega gospodarstva, ampak tudi medsebojno solidarnostno obliko pomoči med vsemi delovnimi organizacijami. Zaradi tega je težko razumeti, da stojijo ob strani nekatere večje delovne organizacije - morda zaradi trenutnega dobrega stanja - in da se ne zavedajo, da jim že samo izplačevanje OD preko hranilnih knjižic daje zagotovilo, da bodo deležne pomoči v nepri-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Praznovanje v Papirnici Količevo
Delovna organizacija Papirnica Količevo je praznovala tri pomembne obletnice in sicer 40. obletnico velike stavke koliškOi papirničarjev, 55—letnico obstoja obstoja podjetja in 25—letnico delavskega samoupravljanja. Osrednja slovesnost je bila v soboto, 27. septembra, ko seje dopoldan zbral celotni kolektiv ob navzočnosti številnih gostov.
Svečanost je pričel predsednik delavskega sveta tovariš Roman Kopač, ki je pozdravil vse prisotne, posebno pa še člana sveta federacije tovariša Ivana Mačka in Viktorja Avblja ter člana Predsedstva CK ZKJ in pod predsednika Izvršnega sveta SRS tovariša Romana Albrehta, narodnega heroja Mirka Jermana, predstavnike skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter sorodnih in sosednih delovnih organizacij.
Po uvodni svečanosti, ko so delegacije odnesle vence na spomenik padlim in k spominski plošči vodja stavke koliških papirničarjev Franca Bukovca, je spregovoril podpredsednik izvršnega sveta tovariš Roman Albreht. V
Podpredsednik republiškega izvršnega sveta Roman Albreht med slavnostnim govorom
svojem govoru je najprej orisal pomen same svečanosti in se dotaknil nekaterih zgodovinskih dogodkov, predvsem velike stavke, ki je trajala 59. dni in je ena najdaljših stavk v Sloveniji 1935. leta. Ko je govoril o zgodovini,je med drugim dejal: „V borih 50. in nekaj letih, od kar je začela obratovati na Količevem tovarna in se je v njej začel oblikovati in kaliti sodoben revolucionaren delavski razred, je delavec na Količevem zrasel iz izkoriščanega mezdnega delavca v sodobnega samoupravljal ca v svobodni socialistični domovini, v kateri delavci in delovni ljudje sami oblikujejo temelje družbenega in gmotnega življenja in uresničujejo medsebojne odnose. V teh letih smo dosegli tako preobrazbo, o kateri so mogli delavci pred pol stoletja razmišljati
(Nadaljevanje s 1. strani)
jetnih situacijah, v katerih se lahko znajdejo.
Skratka, če gledamo realno, potem lahko rečemo, da v občini lahko ustvarimo solidno osnovo, izraženo v milijardah, ki bo nam zagotavljala tudi perspektivo za nadaljnji razvoj.
Odločitev je pred nami in na tehtnici razsodnosti sta naša zavest in pripravljenost, da se vključimo v gospodarske tokove in pomembne solidarnostno akcijo, iz katere bo črpalo osnovo za svoj razvoj naše domžalsko gospodarstvo in s katero bo zagotovljena tudi naša socialna in družbena varnost.
komajda v svojih najbolj smelih vizijah. Tega nam seveda ni nihče podaril. Vse to je delo našega slovenskega delovnega človeka, pri čemer delež delavcev s Količevega in delovnih ljudi iz teh krajev ni bil majhen, ampak prav nasprotno. V teh prelomnih obdobjih, v tem času so delavci s Količevega dali tak svoj prispevek, ki je imel velik odjek in vpliv tudi drugje na Slovenskem.
Kje so koreni za to? Delavci in delovni ljudje iz teh krajev so rano spoznali, da je možno uspešno bojevati borbo za delavske in narodnostne pravice in svoboščine, če to borbo idejno omišlja, organizira in vodi komunistična stranka in njeni člani. Zato so se je trdno oklenili in jo neprestano krepili tudi z najboljšimi iz svojih lastnih vrst. Prav tako so zgodaj spoznali, da so delavci močni in nezlomljivi v skupni fronti z ostalimi delovnimi ljudmi, ki jih teži kapitalistično izžemanje, socialne in človeške krivice, kulturno in narodnostno zapostavljanje in zatiranje. In še to so zgodaj spoznali, da so tembolj močni, čimbolj so enotni, da pa se enotnost kuje, oblikuje in obnavlja ter krepi samo v akcijah, v boju in v ustvarjanju. Vse to, kar je ustvarjenega v teh 50. in več letih je vtkano v delo in znanje, v znoj, solze in kri najboljših hčera in sinov, ki jih je rodila naša domovina.
To je beton, iz katerega je zgrajena današnja stvarnost. Stvarnost
ki pa je zgrajena iz takega betona, je neuničljiva. To je tisto, kar v tem trenutku slavja polni naša srca in naše misli s spoštovanjem, ponosom, samozavestjo, pa tudi z veliko mero odgovornosti, da bomo dostojni naše preteklosti z enako nezlomljivim betonom gradili našo današnjost in prihodnost."
Ko je govoril o novi ustavi in o dosežkih na tem področju, je tovariš Albreht izhajal iz tega, da smo začeli široko preobrazbo in da smo dosegli že nekatere vidne dosežke tako na družbenem, kot na materialnem področju.
„Če presojamo delo, ki smo ga sedaj opravili z vidika poti, kije še pred nami, potem je res, da smo naredili šele prve korake. Toda, doslej storjeni koraki, pa naj bodo še tako skromni, če jih merimo z merili poti, ki je še pred nami, pa so vendar odločilnega pomena, ker smo prav z njimi odprli delavcem pot, da začno neposredno oblikovati odnose, kakršni so opredeljeni z ustavo. S tem smo sprožili preobrazbo družbenih odnosov, ki se začenjajo oblikovati na dohodkovnih osnovah in spodkopavajo še razmeroma močna oporišča državno lastninskih in grupno lastninskih dobičkarskih odnosov. Preobrazbeni proces smo sprožili, vendar pa preživlja pri svojem delu mnogokatere in zelo raznovrstne težave ter preglavice. Pri njegovem nastajanju je veliko iskanja, tavanja in poiikušanja. Prav to pa je povsem nesporno, da se v vsem tem vrenju oblikujejo prvine tistega, kar je v ustavi zasnovano in ki še ni povsem dodelano. Delavci v vsem tem vrenju spreminjajo ne samo prvine, ki opredeljujejo njihov položaj v združenem delu in v družbeni reprodukciji, ampak tudi sami sebe. Osvobajajo se mezdne miselnosti in ravnanja, odpirajo se jim nova obzorja in tako intimno v sebi dozorevajo v samostojno, zrelo človeško osebnost, ki se vse bolj zaveda svoje odvisnosti od svoje tvornosti v združenem delu."
Ko je govoril o družbenih odnosih in o družbenoekonomskem razvoju in dajal oceno o doseženem delu, je  tovariš Albreht
poudaril, da je bilanca tega dela nesporno pozitivna in uspešna. Vendar pa je poudaril, da z rezultati dosedanjega dela ne moremo biti zadovoljni in da ne smemo smatrati, da smo vse delo že opravili. Vsi dosedanji uspehi ne dopuščajo, da bi se oddahnili, ampak zahtevajo nova prizadevanja. Opozoril je na to, da tega našega razvoja nočejo priznati tisti, ki ob tej družbeni preobrazbi stojijo ob strani in ki izražajo svoje nezadovoljstvo največkrat z nepopravljivimi birokratskimi težnjami, s katerimi želijo zatreti nadaljnji razvoj.
.»Posamezniki te vrste se ne morejo, ne znajo, ali nočejo vživeti in vključiti v preobrazbene tokove. Krčevito pa se navadno oklepajo takih opravil v združenem delu in drugih dejavnosti, katerih nosilci bi se morali ne samo do cela vživeti v preobrazbene tokove in jim biti povsem privrženi, ampak bi morali dajati delu pri preobrazbi spodbude, vzgled in neposreden delovni prispevek. Toda najraje stoje ob strani in se izgovarjajo, da gre za družbeno politično delo, ki ga morajo opraviti politični aktivisti. Izmikajo se neposrednim delovnim zadolžitvam. Vse, karkoli v delu pri preobrazbi dozori v obliko vane rešitve, gledajo z viška, prezirljivo in podcenjujoče. V kolikor se neposrednemu delu pri preobrazbi nikakor ne morejo izogniti, pa trmoglavo poizkušajo razprave o izpeljavi ustavnih opredelitev sprevleči v ponovno odpiranje razprav o ustvarjenih opredelitvah, o njihovi smotrnosti in uresničljivosti. Na ta način vnašajo v družbene tokove določen občutek, da ustavna zasnova ne stoji na trdnih tleh, da stvari niso do kraja premišljene, da so po sami zasnovi sporne. Tako ravnanje spodbuja kali vznemirjenosti, idejne zmote, zbeganosti. Tako politično rovarjenje, ker za to v bistvu gre, lahko še dosega določene učinke, zlasti zaradi tega, ker s preobrazbo začenjamo dejansko zamenjavati družbenoekonomske temelje družbenih odnosov. Osvoboditev dela in delavcev pa je lahko samo delo delavcev samih, seveda  v revolucionarno
Slovesnosti v PAPIRNICI so se udeležili tudi najvišji predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, med
katerimi sta bila tudi Ivan Maček in Viktor Avbelj
akcijski povezanosti z vsemi drugimi družbenimi sloji, ki v svojem interesu pristajajo na enak družbenoekonomski položaj, kot naj si p izbore delavci, to se pravi, da sta njihova svododa in blagostanje zasnovani na lastnem delu in osebnem delavnem prispevku, k skupnim rezultatom združenega dela."
Ko je govoril o nekaterih negativnih pojavih v našem sedanjem razvoju in o revolucionarni preobrazbi družbe, je tovariš Albreht poudaril, da vsaka revolucionarna preobrazba deluje neurejeno -kaotično in da se vedno pojavljajo nekatere negativne težnje. Poudaril je, da se v sedanjem času nahajamo v eni najbolj zahtevnih in najbolj občutljivih faz preobrazbe, na katero vplivajo tudi inflacijski tokovi, ki se pojavljajo v družbenih sredinah. Odstranjevanje vseh teh negativnih pojavov pa lahko sedaj rešujemo na dnigačnih osnovah, predvsem pa moramo vedeti, kako bomo to reševali v bodoče. Izhajal je iz tega, da pri oblikovanju družbenih planov ne smemo izhajati iz trditve nekaterih, da združeno delo še ni dovolj organizirano, da bi lahko odigralo svojo družbenoeko nomsko vlogo pri oblikovanju in sprejemanju družbenega plana.
„SAMOUPRAVNI DRUŽBENI PLAN je vsebinska sestavina združenega dela in samoupravnega sistema. Če bi pri sedanjem oblikovanju to zanemarili in sprejemali plane mimo materialnih odločitev, potem bi nesporno s takimi odločitvami za nadaljnjih pet let materialno blokirali in zakovali proces nadaljnjega razvijanja odnosov v družbeni reprodukciji na podlagi dejanske povezanosti, odvisnosti in odgovornosti med subjekti združenega dela in na podlagi dohodkovnih odnosov.
Gordijski vozel trenutnih raz mer na področju združenega deh ni v tem, da vse to ni ustrezno samoupravno organizirano v organizacijskem družbenem smislu. Osnovna naloga srednjeročnih planov je po nespornih skupnih ocenah, ki so dozorele v naši družbi, predvsem dvojna: da obvladamo notranja žarišča inflacije v naši družbeni reprodukciji in da preobrazimo družbenoekomsko podlago tokov sredstev družbene akumulacije od državno—lastninske, podjetniška in druge v samoupravno dohodkovno. Trenutno nas močno dušita predpostavka neobvladanih pojavnih oblik inflacije v naši lastni družbeni reprodukciji in na drugi strani administrativna regulativa borbe s številnimi stvarnimi posledicami, ki jih inflacija prinaša s seboj."
Ko je analiziral trenutno gospodarsko gibanje, je opozoril na to, da se pojavljajo momenti mirovanja, kar pa v bistvu kaže že na nazadovanje v samem proizvodnem procesu. Ta razvoj pa se zaostruje predvsem na protislovjih, ki izhajajo iz neustrezne razdelitve dohodka po namenu in porabe in po družbenih nosilcih te porabe. Edini izhod iz takega stanja je pot dinamičnega razvoja, kajti le-ta lahko rešuje vsa družbena protislovja in odstranjuje vse tisto, ki se pojavlja
Na slovesnosti so bili tudi številni prapori sosednjih delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij
Domžalska godba in recitator Mestnega gledališča Ljubljanskega.
Po končanem slavju je bilo tovariško srečanje, katerega so se udeležili tudi preživeli delavci stavke 1935. leta. Direktor delovne organizacije tovariš Miro Varšek je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril velik pomen tega sreča nja. katerega pomembnost je tudi v tem, da se zberejo vsi dokumenti o mezdnem in stavkovnem gibanju delavcev tudi v Papirnici Količevo in da se tako izpopolni to dokumentacijsko gradivo za območje celotne domžalske občine. Izrazil je posebno zadovoljstvo, da sta med pristojnimi tudi
tovariša Ivan Maček in Viktor Avbelj, ki sta bila neposredno povezana s samo stavko in dajala politično obeležje dogodkom pred 40. leti. '
kot zaviralni moment na naši poti materialno ekonomskega razvoja.
MINULO DELO je eden od bistvenih elementov, ki tvori izpeljavo načela delitve po delu in tudi na tisti del novoustvarjene vrednosti iz dohodka, ki po namenski razporeditvi ne gre v neposredno porabo in ki ostane družben. Dohodkovni odnosi, ki v njih ne bi vgradili sestavine, ki jo opredeljuje ustava pod razvojnim pojmom odnosov na podlagi minulega dela, očitno ne morejo postati podlaga, na kateri bi se družbenoekonomski odnosi osvobodili vsedlin državno — lastninskim odnosom, s čemer bi se tudi delavec osvobodil iz mrež mezdnega položaja. Zaradi tega nam v tem trenutku izgledajo posamezne samoupravne organizacije, v kateri niso vsa načela dovolj krepko izpeljana, zelo dopadljiv avto, vendar brez pravega motorja. Zaradi tega je potrebno v tem trenutku v žarišču protiinflacijske umeritve opozoriti na tri zadeve:
— strukturne neusklajenosti in njihov odraz v inflacijo;
— neustrezna razporeditev „družbenega kapitala", ki je taka, da si mora velik del ustvarjalcev nove vrednosti posojati „družbeni kapital" zato, da lahko delavci normalno proizvajajo in morajo zato plačevati visoke obresti;
— denarno kreditni sistem, ki še vedno ustvarja preko različnih kanalov za porabo vseh vrst porabe brez dejanskega pokritja.
Druga stran te iste medalje pa je, da se moramo po vsem nedvo-smiselno usmeriti v celokupnem združenem delu in v sleherni temeljni organizaciji. Osnovni družbeni pojav, ki se v njem nahajamo je ta, da več trošimo kot pa proizvedemo. Pravi zaključek, ki ga moramo narediti iz tega, pa ni v tem, da bi drug drugemu dopovedovali, kako je poraba vsakega med nami upravičena, da si škodoželjno gledamo drug drugemu v lonec in da z vso administrativno ihto tiščimo z eno roko porabo k tlom, z drugo pa jo vzpodbujamo.
Poleg tega pa se pri tem kar naprej jezimo, da administrativni ukrepi niso zadosti dobri in si izmišljamo vedno nove v trdnem prepričanju, da je to edina prava pot. Edini pravi zaključek pa je samo ta, da se z vsemi silami usme-
rimo v to, da bomo proizvedli več dobrin, ob manjših stroških v enoti proizvoda in več kakovostnih proizvodov. Ta usmeritev, ki nam edina omogoča, da potegnemo voz družbene reprodukcije iz blata inflacije, v katerem praviloma porabimo veliko sil in dobre volje, dosežemo pa majhne učinke, je pri nas močno obledela. Temu so doslej kumovali usmeritev, ki je hlastala za učinki, ki so se odrazili v inflaciji, pojavi administrativno — restriktivnih ukrepov in socialna demagogija, ki zlorablja zastavo samoupravljanja, da pod njo praviloma brani proizvodnjo nedisciplinirane delavce pred discipliniranimi, in ki se vedno postavi v obrambo neurejenih pojavov, slabega dela in nereda. To pa ni dejansko res in ne spodbuja pravih samoupravnih socialističnih odnosov. Da se bomo lahko vseh teh slabosti rešili moramo temeljito oceniti pravilnost administrativnih ukrepov in to z gledišča njihove materialne politične, družbene in idejne upravičenosti. Človek se ne more znebiti občutka, da so v tem pogledu nekateri znaki in nekatere zavore, da smo kratko malo postali premalo občutljivi in premalo kritični. Tu pa človek dobiva občutek, da so v posameznih primerih celo oživele iluzije o tem, kaj je vse možno doseči po tej poti. Morda je tu treba iskati vzroke za posamezne pojave, ki opozarjajo, da nekateri-»znotraj administracije vse skupaj ponovno leze v glavo, tu in tam se namreč kažejo posamezni primeri izrazite birokratske gospodova Inosti, ki pa se skriva za zastavo protiinflacijskega delovanja.
Čas, kije pred nami, je čas akcije, delovanja, pretvarjanja zamisli, dogovorov v delo v materialna dejstva. To je delo ljudi in po tem se merijo naše vrednote. Bodimo dostojni vseh tistih, ki se jih v današnjem slavju spominjamo, in bodimo dostojni vsega našega doslej opravljenega dela, je zaključil tovariš Roman Albreht.
KULTURNI PROGRAM
V kulturnem programu so sodelovali oktet TOSAMA, Mešani pevski   zbor   Svobode Mengeš,
Franček Drofelnik je s svojimi recitacijami orisal boj delavca za svoje pravice
Ob tej priložnosti je izšla tudi posebna publikacija, v kateri dr. Miro Stiplovšek kronološko obravnava delavsko gibanje na Količe-vem in opisuje posamezne dogodke v tem času. Poleg tega je v brošuri prikazan razvoj Papirnice Količevo in tudi nakazana izhodišča njenega bodočega razvoja.
Tako je to slavje bilo povezano tudi s podelitvijo priznanj nekaterim delavcem, za njihovo dolgoletno delo v delovni organizaciji in za uspešno delovanje v organih samoupravljanja. Predsednik skupščine občine Domžale tovariš Lenič Jernej je podelil priznanja tistim delavcem, ki jih je za odlikovanje predlagala delovna organizacija in katere je potrdila tudi občinska skupščina na svojem zasedanju v mesecu juniju. Poleg tega pa je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, da se podelijo priznanja tudi vsem tistim, ki že 20 ali več let delajo v delovni organizaciji.
Ta slovesnost ni bila samo spomin na polstoletno zgodovino koliške papirnice, ampak tudi začetek nove poti v njenem razvoju, ki bo z veliko razširitvijo brez dvoma predstavljala v občinskem gospodarstvu eno izmed tistih delovnih organizacij, ki bo s svojim dohodkom bistveno vplivala na nadaljnji gospodarski razvoj.
NAS RAZGOVOR
Ob tej priliki smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci stavke leta 1935 in skušali v razgovoru z njimi obuditi spomine na nekatere podrobnosti, ki so neposredno povezane s samo stavko. Glede na to, da je teh udeležencev bilo veliko in da so skoraj vsi opisovali same dogodke približno enako objavljamo nekaj zanimivosti.
MAKS LENCEK. Delal sem v stavkovnem odboru. Delo je bilo dobro organizirano, saj so neposredni organizatorji same stavke vedeli kaj hočejo. Posebno sem sodeloval s Francem Bukovcem in Tončko Bevčevo, ki sta bila glavna organizatorja te znane stavke. Že predhodno smo naredili podroben načrt, kako bo stavka potekala. Zaceli smo akcijo za zbiranje podpisov za pristop k Jugoslovanski strokovni zvezi, to je sindikalni organizaciji, kije do tedaj v Bonačevi papirnici ni bilo. Dobro se spominjam, kako je bilo tistega
straže, ki bi preprečile, da bi znotraj tovarne prišlo do kakršnihkoli izpadov ali požara. Dejstvo je, da vsi delavci niso bili v začetnem obdobju za stavko in da so kolebali, kar je razumljivo tudi zaradi tega, ker jim je bil zaslužek edini vir preživljanja. Toda dobra organiziranost je pomenila, da se stavka ni prekinila in da tudi tisti, ki so prihajali v tovarno niso mogli prepričati delavcev, da bi odstopili od ciljev, ki so sijih zadali.
Na vprašanje, kako je bilo urejeno glede prehrane za stavkajoče pa so sogovorniki Franc Bajec, Andrej Flerin, Franc Leveč in Franc Hribar pripovedovali, da so pri „FRONCU", to je v gostilni poleg tovarne imeli organizirano kuhinjo, v kateri so kuhali tople obroke za stavkajoče. Vsi so poudarili, da bi zmanjkako hrane, če okoliški kmetje predvsem v Dobu, ne bi prispevali toliko živeža in ostalih potrebščin za stavkajoče. Zanimivo je to, da so zbirali denarna
Ob podpisu pogodbe
OBLETNICA STAVKE LET SAMOUPRAVLJANJA rr ^T0JkHr0VAP^!
Oktet TOSAMA je sodeloval v kulturnem programu
dne, ko se je začela stavka. Ker je podjetnik Bonač zvedel, da je Bukovec organizator vseh naprednih gibanj znotraj tovarne, je dobil takojšen odpust s tem, da je pri vratarju pri vhodu v tovarno ob 14. uri dobil delovno knjižico in plačo za 14 dni. Toda Bukovec ni miroval-, čeprav ni imel več vstopa v tovarno, se je preoblekel in šel v obrate pod pretvezo, da se bo poslovil od sodelavcev. To postavljanje pa je v bistvu pomenilo začetek stavke. Ob 15. uri so se v skoraj vseh oddelkih ustavili stroji, tam kjer so pa še delali, pa so stavkajoči prisilili ostale, da so jih zaustavili. Takoj se je sestal stavkovni odbor in poskrbel zato, da ne bi prišlo do izpadov in neredov, ki bi jih lahko podjetnik in orožniki izkoristili zato, da bi zatrli stavko. Poskrbeli smo za stalne
sredstva in prehrambene artikle tudi v Moravski dolini in v Črnem grabnu s tem, da so nastopali na posameznih prireditvah, za kar so jim dajali denar. Vse to je vodil posebni odbor tako, da je delo nemoteno potekalo.
Vsi se strinjajo s tem, da je sama stavka pokazala veliko povezanost Bonačevih delavcev z okoliškimi kraji in da so vsi čutili potrebo po spremembi mezdnih odnosov in drugačnih pogojev za samo delo. V veliko pomoč pa so jim bili tudi predstavniki strokovne zveze, posebno tajnik te zveze Lombardo, ki so imeli že vrsto izkušenj iz drugih krajev. Ravno tej povezanosti gre tudi zahvala, da so delavci vzdržali 59 dni in da so dosegli vsaj del socialnih izboljšav in svobodo sindikalnega gibanja, za kar so se v sami stavki tudi borili. ar
OBVESTILO
Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale vabi sorodnike, bojne tovariše in občane na
ŽALNO SVEČANOST
v spomin padlim in umrlim v petek, dne 31. oktobra, ob 18. uri na pokopališču v Domžalah.
Krajevna organizacija ZZB NOV Domžale
K trem jubilejem Papirnice Količevo, ki jih je praznovala koncem meseca septembra, lahko dodamo še enega: podpis pogodbe o soinvestiranju, ki je bila podpisana s Kartonažno tovarno Ljubljana. Podpis pogodbe v višini 30 milijonov din pomeni prvo stopnico k realizaciji največje investicije v srednjeročnem obdobju v naši občini in sploh v zgodovini domžalskega gospodarstva.
ter podpredsednik ObSS Janez Cerar.
Podpisnika sta v svojih izvajanjih orisala dosedanje sodelovanje obeh kolektivov in opozorila na tradicijo, ki obstoja pri izdelovanju kartona na tem območju, saj ima po mnenju tov. Zupančiča že domicil, ki ga je potrebno še bolj utrditi.
Predsednik skupščine občine tov. Lenič pa je izrazil prepričanje
Generalni direktor KARTONAŽNE tovarne Ljubljana tovariš Franc Zupančič med podpisom pogodbe
O pomenu te investicije in o zavestni akciji sicer pišemo na prvi strani našega glasila, vendar ne bo odveč, če seznanimo naše bralce s samim podpisom. Pogodbo je v imenu petih temeljnih organizacij združenega dela KTL podpisal, ob prisotnosti predsednice centralnega delavskega sveta tovarišice Vide LOTRIČ in ostalih predstavnikov te delovne organizacije, generalni direktor tov. Franc ZUPANČIČ, v imenu organizacije združenega dela PAPIRNICE Količevo pa ob prisotnosti predsednika delavskega sveta in ostalih predstavnikov, direktor Miro VARŠEK.
vseh občanov domžalske občine, da pomeni podpis začetek uresničevanja tistega, o čemer smo že dolgo govorili in tudi težko pričakovali. Pridružil se je obema podpisnikoma, da bo potrebno še veliko prizadevanj in pomoči s strani mnogih delovnih kolektivov in Ljubljanske banke, da bo kartonski stroj III postal resničnost, ki bo odpirala pot v bodočnost.
Kljub temu, da je bil podpisan prvi sporazum, pa smo prepričani, da bo optimizem, kije bil prisoten pri tem podpisu, ostal tudi v bodoče. To prepričanje je še toliko
Direktor PAPIRNICE Količevo tovariš Miro Varšek je podpisal pogodbo
o soinvestiranju
Podpisu so prisostvovali tudi sekretar komiteja Občinske konference ZKS Domžale Milan Nara t, predsednik skupščine občine Jernej Lenič, predsednik Občinske konference SZDL Janez Vreček, predsednik izvršilnega odbora Ljubljanske banke Stane Rozman in direktor banke Albin Klemene,
trdnejše, ker se vsi zavedamo, da je to naša skupna stvar.
O poteku te investicije bomo še pisali tako, da bodo delovni ljudje in občani seznanjeni o naslednjih korakih k realizaciji same investicije in o uresničevanju v srednjeročnem planu postavljenih ciljev. Ku
Registracija društev
Glede na to, da je v Uradnem listu SRS, številka 37/74 izšel Zakon o društvih, ki prinaša veliko novosti, smatra Občinska konferenca SZDL Domžale za potrebno, da o tem obvesti obstoječa društva in tudi tista, ki še niso registrirana po določilih tega zakona.
KAJ MORATE STORITI?
1. Do 20. decembra 1975 morate svoja PRAVILA (ali statute) uskladiti z določili zakona, sicer bo društvo uradno prenehalo obstojati. To pa bi povzročilo motnje v dejavnosti in financiranju društva, kar bi bilo posebno boleče.
Nove osnutke pravil vam bodo pomagale pripraviti občinske zveze ali SIS, ki vas financirajo, zato se za pomoč obračajte nanje.
Svetujemo vam, da bi bilo bolje registrirati v eni krajevni skupnosti eno društvo, ki povezuje več sorodnih panog. N. pr. „Društvo za telesno kulturo Milan Janežič Moravče". V tem društvu pa bi delovale sekcije za nogomet, košarko, smučanje, šah itd. Pri tem si boste prihranili mnogo časa in nevšečnosti. Pri registraciji društva se bo še posebno gledalo na programske cilje društva in kako je zgrajena organizacija društva (občni zbor, delegatski organi!).
2. Drugi dokument, ki ga morate predložiti pri registraciji društva, je PROGRAM društva. V programu naj bo jasno zapisano, kakšen namen in cilje zasleduje društvo (treningi, rekreacija, tekmovanje, nastopi, masovnost itd.).
Program naj zajame časovna obdobja in starostno strukturo v programu sodelujočih članov.
3. Ko boste izdelali oba dokumenta —pravila in
-program, , ju dostavite na OBČINSKO KONFERENCO SZDL DOMŽALE (koordinacijski odbor za društva). Tu se bosta oba dokumenta pregledala in z vami uskladile nejasnosti.
4. Ko bo Koordinacijski odbor za društva pri Občinski konferenci SZDL Domžale dal pismeno priporočilo za registracijo društva, boste sklicali redni ali izredni občni zbor društva in sprejeli pravila in program.
5. Potrjena pravila in program društva (v dveh izvodih) ter pismeno priporočilo Koordinacijskega odbora za društva pri Občinski' konferenci SZDL vložite na Oddelku za notranje zadeve pri Skupščini občine Domžale, ki bo vaše društvo vpisal v register društev in vam izdal pismeno dovoljenje za delovanje društva.
Opozarjamo vas, da ie skrajni rok, da vse to opravite, 20. december 1975.
Občinska konferenca SZDL Domžale
času nacističnega divjanja po vasi skrili v bližnje gozdove.
Mladina bi lahko z ogledom tega in podobnih spominskih obeležij spoznala, v kakšnih težkih
okoliščinah je med vojno izhajala pisana beseda, ki sojo kurirji, mladinci in drugi ljudje raznašali po naši domovini.
Zorman
Partizanska tiskarna
Vas Trojica leži na obronkih Murovice, ki je nudila varno zavetišče partizanom. Prebivalci Trojice in okoliških vasi so se pred vojno preživljali le s poljedelstvom. Ljudje so bili pridni in marljivi. Zavedali so se, da je v slogi moč in napredek. Že leta 1936 so na podbudo sovaščana rojaka Rožiča s prostovoljnim delom in prispevki zgradili vodovodno omrežje, ki je takratno vas Viševk oskrbovalo s pitno vodo. Trojičani pa so si jo stregli iz higijensko urejenih virov. Tudi med vojno so bili enotni. Partizani so že leta 1941 dobivali hrano in streho pri teh domačijah. Ljudje pa so aktivno sodelovali v organizaciji OF, ki
NOVO V OBČINSKI KONFERENCI SZDL
Spominsko obeležje na Trojici, kjer je med vojno delala ilegalna tiskarna
je Trojičane poznala kot vestne in zanesljive člane, zato se je odločila, da v takratnem Viševku začne delovati okrožna partizanska tiskarna. Edina težava je bila v tem, da v vasi ni bilo elektrike. Zato so Viševk in okoliške vasi elektrificirali. K elektrifikaciji vasi pa je veliko prispeval pok. tovariš Kovic, kije bil rajonski monter. Za tiskarno so izbrali kleti posestnika Antona Rožiča.
Vsa dela so opravili v strogi tajnosti. Za tiskarno je vedel le ožji krog ljudi: Anton Rožič, kot lastnik hiše, sestri Ana in Amalija Rožič, ki sta prali in kuhali za tiskarje. Drugim osebam vstop v tiskarno ni bil dovoljen. Da bi tiskarno zavarovali pred morebitno izdajo, so v bližnjih gozdovih hranili nekatere tiskarske potrebščine in opravljali nekatera tiskarska dela. Papir pa so hranili v podzemskih skladiščih. Vendar okupatorju delovanje tiskarne ni ostalo prikrito. Sklenil jo je uničiti. Vaščanom in tiskarjem je uspelo, da so tiskarno rešili, čeprav je hiša, v kateri je delovala partizanska tiskarna, bila povsem uničena in požgana. Vaščani so se \
Na prvi seji se je sestal novo imenovani Svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk in družine. Svet sestavljajo: Marija Ivkovič -predsednica, Franc Mavsar, Marjan Merkužič, Marija Jemec, Pepca Juhant in Mira Žemljic kot člani.
Ni bil slučaj, da je seja sveta bila v prvem dnevu Tedna otroka, zato svet ob sodelovanju predstavnikov družbene skrbi za otroke v občini sklenil, da bo tvorno sodeloval v obravnavah o razvojnem planu občine in to s posebnim poudarkom glede na potrebe otrok in mladine.
Svet je sprejel programske osnove za svoje delovanje v letu 1976 in jih v obravnavi še dopolnil in to z vidika krepitve samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih, kjer delovni ljudje, ki jih povezujejo lastni in skupni interesi, lahko dosežejo večjo učinkovitost v vseh tistih vprašanjih, ki neposredno zadevajo položaj žensk in družine.
PROGRAMSKE OSNOVE za aktivnost Sveta za spremljanje družbenoekonomskega položaja žensk in družine v letu 1975-1976.
Osnove za razvijanje svoje aktivnosti bo svet v letu 1975 in 1976 črpal in družbene usmeritve, začrtane SZDL in izrečene v srednjeročnem programu razvoja občine.
Svet bo svoje delo zasnoval po načelih frontnega dela. V letu 1975 bo svet obravnaval zlasti:
— vsa vprašanja, ki zadevajo družbenoekonomski položaj žensk in družine in ki so ali naj bi bila vključena v predlog družbenega plana razvoja občine. Pri tem bo zlasti namenil pozornost udeležbi žensk v ustvarjanju družbenega bogastva ter skladno s tem tudi njihov vpliv na odločitve;
— razvoj tisth dejavnosti, ki lahko znatno pripomorejo k večji delovni učinkovitosti žensk v združenem delu ter hkrati pomenijo njihovo lastno razbremenitev (otroško varstvo, celodnevna mala šola, celodnevna šola, družbena prehrana itd.).
V letu 1976 bo svet spremljal uresničevanje prvega programskega leta srednjeročnega plana z vidika:
— stopnja izobraženosti žensk v združenem delu ter možnosti za sprotno izobraževanje ob delu;
— uresničevanje politike zaposlovanja ter usmerjanje ženske mladine v poklice;
— delež žensk v nočnem delu z izhodišči o popolni odpravi nočnega dela žensk
— udeležba žensk in ocena njihove aktivnosti v delegatski skupščini ter v SIS. Sočasno s tem tudi ocena udeležbe žensk v krajevni samoupravi in samoupravi v združenem delu;
— zaščita materinstva ter izhodišča za izpopolnjevanje sistema pred, ob in poporodne zaščite.
Poleg naštetih nalog bo svet obravnaval vsa tista vprašanja, ki jih bo treba reševati sproti ter pravočasno zavzemati stališča za njihovo rešitev. Zlasti bo usmerjal aktivnost za svečano proslavo 8. marca, kot zaključek leta žensk tako, da bodo proslave imele tak prizvok, da bo le ta pomenil oporo vsem ženskam in ženskim gibanjem v svetu v boju za mir, enakopravnost in neodvisnost.
Svet vabi k sodelovanju vse družbenopolitične organizacije, društva in samoupravne interesne skupnosti, da za svoja področja pripravijo konkretne programe aktivnosti v okviru teh programskih OSnOV. j ]y|
POMOČ PRI IZBIRI POKLICA
Upravni odbor SMada za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju je razpravljal o potrebi mladega kadra na vseh področjih obrtne dejavnosti in sprejel sklep, s katerim opozarja zasebne delodajalce, da prijavijo skladu za izobraževanju delavcev v zasebnem sektorju svoje potrebe po vajencih za vse poklice.
Na podlagi tako zbranih prijav bo upravni odbor sklada posredoval vaše potrebe vsem osnovnim šolam s tem, da že v času šolanja usmerjajo učence v posamezne poklice obrtne dejavnosti.
Vse zainteresirane prosimo, da prijavijo svoje potrebe 15 dni po objavi tega oglasa v Občinskem poročevalcu.
Predsednik Upravnega odbora: Janko Naglic
Z zborov občanov v krajevnih skupnostih
Na zborih občanov, ki so potekali v vseh krajevnih skupnostih, je bilo veliko razprav o srednjeročnih planih razvoja Jugoslavije republike in občine ter krajevnih skupnosti. Tako ti zbori predstavljajo izpolnjevanje tistega ustavnega določila, da naj občani na svojih zborih dajo svoje pripombe na osnutke planov in skušajo v te plane vtkati tudi razvoj krajevnih skupnosti. Nosilec teh razprav so bile krajevne konference SZDL, zbori delegatov v KS in družbenopolitične organizacije ter sveti KS. Čeprav moramo biti kritični glede udeležbe na posameznih zborih, pa vendar lahko rečemo, da je bilo veliko razprav in da so občani s predlogi dali veliko pripomb, ki jih bo potrebno upoštevati pri dokončnem oblikovanju tako srednjeročnega plana, kakor tudi programov za leto 1976.
O čem so razpravljali občani na uvodne misli, ki so jih podali predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti?
Največ razprav na osnutke srednjeročnih programov in predlogov je bilo danih na posamezne variante, tako gospodarskega, kot družbenega razvoja. Naj navedemo nekatere najbolj značilne, ki so prišli do izraza skoraj na vseh zborih:
— ali niso predvidevanja v planu, da bo proizvodnja naraščala po stopnji 16,3% previsoko postavljena, posebno še zaradi tega, ker je velika iztrošenost strojnega parka v delovnih organizacijah;
— ali bodo res vse predvidene investicije izvedene glede na to, da so v veliki meri odvisne od lastne akumulacije, predvsem pa od kreditnih sredstev;
— kako je z zaposlovanjem, ki je v osnutku dokaj visoko predvideno;
— kako najti pravilno usmeritev pri velikem dotoku ljudi iz drugih občin, ki se predvsem v Domžalah in posameznih stanovanjskih soseskah intenzivno naseljujejo in prinašajo s seboj vrsto odprtih vprašanj za izgradnjo družbenih objektov od otroškega varstva, šolstva, preskrbe in ostalih komunalnih problemov, za reševanje katerih že sedaj ni sredstev? Ta problem je bil na mnogih zborih največkrat razpravljan in terja od
organov in organizacij vso pozornost, kajti drugače bomo lahko leto za letom razpravljali o tem, da nimamo urejenih osnovnih vprašanj družbenega standarda in bomo vedno pred dejstvom, da so občani prikrajšani odnosno morajo stalno dajati sredstva. Zaradi tega je bilo upravičeno postavljeno vprašanje minulega dela in obveznosti, ki izhajajo iz njega in ki ko materialno vrednotene v drugih, predvsem ljubljanskih občinah:
— dnevna migracija ljudi iz občine in v občino je bila predmet mnogih razprav, kajti sedanji podatki kažejo, da dnevno odhaja iz občine na delo približno 4.000 ljudi, na delo pa jih prihaja okoli 1.800. To predstavlja na eni strani velik prometni problem, predvsem v konicah, na drugi strani pa veliko denarno izgubo za samo občino. Ravno tako je pereče vprašanje tistih delovnih organizacij, ki imajo sedeže izven občine, ker tudi od teh odteka veliko denarja z območja občine;
— ali so predvidevanja, da se bo leta 1977 izenačil uvoz in izvoz realen, če iz leta v leto ugotavljamo vedno večji zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki se je v letošnjem prvem polletju še povečal;
— kako je z zalogami, ki postajajo vedno večji problem v posameznih delovnih organizacijah, kar je brez dvoma tudi vzrok v zmanjšani kupni zmogljivosti prebivalstva?
— kako   bomo  reševali pro-
V Trzinu raste nova stanovanjska soseska, o kateri je bilo veliko razprav tudi na zboru občanov
bleme trgovine, da ne bomo stalno ugotavljali, da odteka zaradi njene neurejenosti velik del prometnega davka v druge občine;
— kakšna bo politika na področju obrtništva, za katerega vemo, da pomeni v domžalskem gospodarstvu veliko postavko.
zbrati okoli 30 milijard S din sredstev za njihovo uresničitev.
Že same razprave so bile dokaj realne, kajti vsi se zavedajo, da so želje nekaj, njihova realizacija pa je odvisna od samega gospodarstva oziroma ustvarjenega in dogovorjenega  dohodka  za financiranje
Delavci delovne organizacije MLINOSTROJ so razpravljali o programih samoupravnih interesnih skupnosti in o srednjeročnih planih razvoja
Otroški vrtec na Rodici bo lahko
Poleg teh je bilo na zborih odprtih še veliko vprašanj in tudi nakazanih poti za njihovo odstranjevanje. To pa pomeni, da bodo morali pri usklajevalnih postopkih plodno sodelovati vsi poklicani, predvsem pa organizacije združenega dela, kajti vsa ta vprašanja imajo svojo materialno osnovo v domžalskem gospodarstvu. Vsi občani, ki so sodelovali na zborih pa se zavedajo, da bo realno mogoče reševati odprte probleme samo ob veliki podpori tudi družbenopolitičnih organizacij in ne mimo krajevnih skupnosti.
Čeprav so roki kratki, pa vendar ne more biti to vzrok, da bi plani ne bili dogovorjeni in da bi morali zaradi tega odstopati od osnovnega načela, da moramo trošiti manj, kot ustvarjamo, pa čeprav bomo morali z nekaterimi zadevami kasneje v realizacijo, kot smo jih predvideli.
SREDNJEROČNI PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI so bili pripravljeni dokaj podrobno. Toda v njih lahko zasledimo tudi „zbir želja", ki so povsem upravičene, vendar pa se postavlja vprašanje, če bomo sposobni v tem obdobju
kmalu sprejel otroke v varstvo
potreb v krajevnih skupnostih.
Osrednje vprašanje, ki se je pojavljalo v razpravah je bilo vprašanje sredstev krajevnih skupnosti in virov financiranja. Dejstvo je, da so viri financiranja neurejeni in tudi sam sistem ni izoblikovan v takšnem smislu, da bi zagotavljal stalnost in predvsem tista sredstva, s katerimi bi bilo mogoče reševati najbolj pereče probleme.
V razpravah je bilo nakazanih več poti za reševanje teh vprašanj, zaradi tega bo potrebno v dogovarjanju za financiranje KS najti tak sistem, ki bo sprejemljiv in družbeno upravičen.
Še en problem je bil marsikje prisoten. To je vprašanje manj razvitih območij v naši občini, za katerega bo potrebno najti obliko solidarnostnega reševanja.
In katera vprašanja bodo krajevne skupnosti v svojih programih najprej  reševale, oziroma katere imajo prednostni značaj? Naštejmo jih nekaj:
— otroško varstvo in šolstvo in to ne samo v strnjenih nižinskih območjih, ampak tudi v vzhodnem predelu občine,
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
— elektrifikacija in izgradnja transformatorskih postaj, ker je sedanje stanje na tem področju zelo kritično, kar velja tudi za javno razsvetljavo;
— urbanistična ureditev posameznih krajev in okolišev, ki sedaj ni urejena in odpira mnogo problemov same gradnje in komunalne ureditve;
— ceste so se vedno osrednji problem, ki je se posebno pereč v manj razvitih KS, zaradi tega je to vprašanje bilo povsod osrednja — na žalost že dolgoletna - točka razprav;
— melioracija Rače, Radomlje in drugih voda je opozorila, da bo k njenemu reševanju potrebno resno pristopiti, kajti drugače bo vodna stihija nenehno povzročala škodo in ne moremo brez rešitve tega vprašanja govoriti o predvidenem razvoju kmetijstva v večih KS. Tudi vprašanje družbenih posestev je bilo odprto in to predvsem glede izkoriščanja arondi-ranih površin, s katerimi gospodari Emona;
— ker so nekatera območja postala posebno pomembna za izgradnjo vikendov — Moravska dobna, Dobeno in tudi druga — je bilo mnogo razprav o tem, kdo
gradi te vikende, če so v urbanističnem redu gradnje, kako je urejen nakup parcel, kakšne so pristojnosti KS, kdo je dolžan reševati njihove probleme in kakšne so obdavčitve in če je sedanja politika na tem področju sploh družbeno koristna.
Poleg tega so potekale razprave še o delu kmetijske skupnosti in o usmerjenem razvoju na tem področju, o vodovodu in kanalizaciji, o delu pošte in telefonskega omrežja, o ponovni uvedbi osebnega prometa na kamniški progi, o socialni skrbi za občane in o delu delegatskega sistema, ki še vedno ni našel popolne uvlejavitve mno-gokje, kar pa bo nujnost, če bomo hoteli reševati navedena in še druga odprta vprašanja.
Tudi v organizacijah združenega dela potekajo razprave o srednjeročnih planih in o financiranju samoupravnih interesnih skupnosti v prihodnjem letu. Ker bodo vse te razprave odprle vrsto vprašanj in nanje dale tudi že nekatere odgovore za nadaljnje dogovarjanje, bomo o tem še poročali, kajti zavedati se moramo, da se dogovarjamo za zagotovitev materialne osnove, od katere bo odvisen ves naš razvoj, ne samo v prihodnjem letu, ampak v daljšem obdobju. Ku
Kako je s stanarinami?
Izvršni svet pri skupščini občine je na svojih sejah večkrat razpravljal o poročilih glede stanarin v letošnjem letu. Glede na to, da je bilo vprašanje stanarin tudi javno publicirano v republiških glasilih in da to obveščanje ni bilo dosledno, je izvršni svet zadolžil inšpekcijske službe, da ponovno preverijo stanje na tem področju in jih zadolžil, da seznanijo stanovalce v naši občini s tem vprašanjem in s tolmačenjem obeh odlokov, ki jih je sprejela občinska skupščina glede plačevanja stanarin. Na podlagi razgovorov na Republiškem zavodu za cene in na Republiškem sekretariatu za urbanizem so bile zadeve razčiščene in ugotovljeno, da odstotek 45,73 ne drži, ker ne upošteva dejanskega stanja na tem
področju. Na vse ugotovljene zadeve znaša dejansko povečanje stanarin 25 % in to od 1. maja dalje, kar je tudi v skladu s sprejetimi resolucijami o družbenoekonomskem razvoju v letu 1975. Zaradi tega objavljamo v celoti vse ugotovitve, ki se nanašajo na plačevanje stanarin in to z namenom, da se vsi občani lahko seznanijo s tem, da je plačevanje stanarin zakonito in da niso kršeni tozadevni predpisi na območju naše občine.
UGOTOVITVE:
Osnova za določitev stanarine predstavlja zmnožek števila točk iz točkovanja v letu 1973 + vrednost točke 9,20 din ter površine stanovanja;
Skupnost slovenskih občin
Spoštovani občani!
V novembru bo izšel zbornik Prazniki slovenskih občin, posvečen 30. obletnici zmage nad fašizmom in 30. obletnici osvoboditve naše domovine.
Zbornik izdaja Skupnost slovenskih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, ki so jih sestavljali udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, So pri pripravi in urejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega poljudnostrokoven opis vseh dogodkov, ki so bili izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presoji vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter dali s tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe.
Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne preteklosti, saj posega z opisi praznikov, npr. prav v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, spopada revolucionarnega delavstva z orjunaši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter prek ustanovitve in organiziranja Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije ljudske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju.
To je prva publikacija pri nas, v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki na tak način obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja.
Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Imel bo format 22 x 22 cm in bo obsegal 200 strani.
Zbornik je rezultat prizadevanj vseh slovenskih občin in mesta Ljubljane, organov Skupnosti in nad 60 neposredno angažiranih sodelavcev.
Želimo, da bi ta publikacija prišla med čim širši krog naših delovnih ljudi in občanov. Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim pa naj bi služil še posebej kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom idr. ob raznih spominskih, jubilejnih in podobnih priložnostih, vsakomur pa bo tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke.
Prednaročniška cena zbornika je 100 din, prednaročila pa sprejemamo do 10. novembra 1975 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št.: 50101 678-48155.
V pričakovanju vašega naročila vas tovariško pozdravljamo!
Glavni in odgovorni urednik založniške dejavnosti        France Debeljak
Za izvršni odbor SSO Sekretar Ludvik Golob, dipl. pol.
— merila za točkovanje so določena v odloku o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj itd. (Ur. vestnik občine Domžale št. 5/73);
— vrednost točke 9,20 din je določena z odlokom (Ur. vestnik občine Domžale št. 6/75);
— površina stanovanja je ugotovljena s strani strokovne komisije in stanovalcev.
Višina  letne  stanarine znaša
3.65 % od vrednosti ugotovljenih navedenih osnov.
Tako pridobljena vrednot predstavlja stanarino in se v letu 1975 poveča za 25,% in to od 1. maja dalje.
Na podlagi vsega navedenega ugotavljamo, da je odlok o oblikovanju stanarin dosledno spoštovan, realno povečanje pa v skladu z odloki, ki jih je sprejela občinska skupščina.
^tefa na trgovsko stanovanjskem bloku v Mengšu se približujejo h koncu tako, da bodo stanovanja kmalu vseljiva
RAZPIS
Biotehniška fakulteta — Raziskovalna postaja Rodica objavlja sledeča prosta delovna mesta:
1) Delovno mesto tehnika živinorejske ali veterinarske smeri za delo pri perutnini. Zaželene so delovne izkušnje.
Kot poseben pogoj se zahteva trimesečna poskusna doba.
2) Delovno mesto treh delavk — delavcev za delo v perutnini. Kot posebni pogoj se zahteva trimesečno poskusno delo.
3) Delovno mesto delavca v nočni izmeni v valilnici.
Kot posebni pogoj je trimesečno poskusno delo in primerno zdravstveno stanje za nočno delo.
Delovno mesto pod točkol in 2 je za nedoločen čas, delovno mesto pod točko 3 pa je lahko tudi sezonsko.
Rok prijave je 15 dni po objavi. Prijavite se pismeno ali osebno na Raziskovalni postaji Rodica, p. Domžale, kjer dobite tudi ostale informacije.
Seja delegatske skupščine meseca septembra
Po enomesečnih počitnicah seje delegatska skupščina 18. septembra sestala na 12. skupni seji in nato na ločenih sejah posameznih zborov. Verifikacijski komisiji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter podpredsednik družbenopolitičnega zbora so ugotovili, da je vsak od zborov sklepčen. Vendar na seji ni bilo enega delegata TOZD I mi u plati, delegata KZ Metlika in druge poslovalnice, dveh delegatov skupnosti kmetov in enega delegata Papirnice Količevo. Od delegacij zbora krajevnih skupnosti so manjkali delegati KS: Preserje, Prevoje, Rafolče, Trojane, Zlato polje, en delegat KS Mengeš in en delegat KS Vir; od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je manjkalo devet delegatov. Na seji ni bilo skoraj 20 % delegatov občinske skupščine, zato je njen predsednik Jernej LENIČ opozoril delegacije, da se pogovore tudi o bodoči udeležbi na sejah skupščine, saj za delegatsko skupščino ni opravičila za nesklepčnost, ker mora delegacija v primeru zadržanosti enega delegata poslati na sejo drugega člana delegacije.
Na štiriurni skupni seji so delegati poslušali uvodne misli k osnutkom republiških in zveznih dokumentov, ki načrtujejo srednjeročni in dolgoročni razvoj Slovenije in Jugoslavije. Izvršni svet občinske skupščine je obravnaval družbeni plan SFR Jugoslavije in SR Slovenije in ugotovil, da sta pripravljena na podlagi političnih sklepov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS ter v ustavi opredeljenem samoupravnem planiranju.
Osnutka družbenega plana dajeta poseben poudarek gospodarski stabilizaciji, mednarodni menjavi, problemu inflacije, enotnosti jugoslovanskega trga, strukturnem neskladju, predvsem med energetiko, surovinsko bazo in predelovalno industrijo. Mimo tega dajeta oba osnutka družbenega plana posebno mesto kmetijstvu, še zlasti širjenju kmetijskih obdelovalnih površin in povečanju pridelovanja hrane.
Izvršni svet občinske skupščine meni, da sta oba osnutka družbenega plana realna podlaga, da se dosežejo postavljeni cilji, zato daje obema osnutkoma polno podporo, prav tako tudi vsi zbori občinske skupščine, ki so se v celoti strinjali z ugotovitvami in stališči izvršnega sveta. Pred svojo odločitvijo glede omenjenih dokumentov so delegati poslušali daljšo razlago dokumentov, ki jo je podal predstavnik zavoda za planiranje SRS. Med drugim je opozoril na novo obliko planiranja, ki bi jo morali določneje urediti ustrezni zakonski predpisi, ki pa vsi še niso izšli. Opozoril je na predvideno rast družbenega proizvoda, obdelal je problematiko in rast zaposlovanja in v zvezi s tem na specifičnost posameznih področij Jugoslavije in posebej Slovenije. Spomnil je na posebnost slovenskega uvoza in izvoza, na predvidene produkcijske komplekse, zadržal se je pri proble matiki razvitih in manj razvitih področij v državi in v zvezi s tem nakazal nadaljnjo potrebo po solidarnosti in tudi kontroli.
dogovor o osebni potrošnji, nadalje dogovor, da bi bilo zaposlovanje novih delavcev vezano na to, da imajo urejene stanovanjske in druge pogoje. Spregovoril je o rokih za sprejemanje dogovorov in resolucije za leto 1976 in enoletni plan ter opozoril na usklajevalni postopek občinskih planov z republiškim ter v zvezi s tem na primeren sestav delegacije za usklajevanje. Ob zaključku se je pohvalno izrazil o predlogu osnutka občinskega plana razvoja in ga uvrstili med boljše v SRS.
Razprava o navedenem občinskem dokumentu je bila naslednja točka dnevnega reda skupne seje. Osnutek družbenega plana občine za obdobje 1976 - 1980 je bil objavljen v posebni številki Občinskega poročevalca avgusta letos. Uvodne misli pred razpravo je povedal predsednik izvršnega sveta Viljem DRŽANIČ ter med drugim poudaril, da mora javna razprava dati odgovore tudi na vprašanja: kako bomo v naslednjih petih letih izrabljali prostor in v katere namene in kaj bomo storili za zdravo okolje; kako bomo reševali probleme velikega priseljevanja; kaj nameravamo storiti na področju združevanja gospodarstva; kako pospeševati razvoj manj razvitih območij občine; kakšne so možnosti za uvedbo celodnevnega šolanja in kaj moramo storiti, da bi zmanjšali dnevno migracijo delavcev, ki se vozijo na delo v druge občine in podobno. Predstavnik BIRO 71 je podal strokovno razlago v zvezi s pripravo osnutka družbenega načrta, ki je bila poverjena omenjeni organizaciji z ozirom nato, da pripravlja urbanistični program občine Domžale po taki metodologiji in v takem obsegu, da je že vključen v določenem smislu v občinski družbeni plan.
Ivanka ZAJC, članica izvršnega sveta, je obrazložila ekonomski del družbenega načrta. Najprej je podčrtala značilnosti gospodarskega in drugega razvoja občine Domžale v preteklem petletnem S problematiko zaposlovanja je obdobju. Omenila je hitro rast povezal sprejem nekaterih družbe- gospodarstva v tem obdobju ter nih dogovorov, ki morajo temeljiti naraščanje števila prebivalstva, ki na samoupravnem dogovarjanju, je bilo dvakrat hitrejše, kot je slo-Najpotrebnejši bo dogovor o skup- vensko poprečje. V zvezi s tem je ni in splošni porabi, kakor tudi navedla podatke o priseljevanju ter
Ljubljanska banka - podružnica Domžale s pionirsko hranilnico
opozorila na hitro upadanje kmečkega prebivalstva. V skupnem številu stanovanj predstavlja individualna gradnja 90 % vseh stanovanj, kar ima za posledico dražjo izgradnjo komunalnih objektov, ki je približno petkrat dražja, kot na urbaniziranem področju. Glede rasti gospodarskega razvoja je ugotovila, da je bila v letih od 1961 do 1971 relativno nizka rast družbenega gospodarstva (4,6%), medtem ko se je po tem letu pričela hitrejša rast, in sicer po 9,4%; nasprotno pa je v istem obdobju 1961 - 1971 zasebni sektor imel hitro rast, in sicer 12,8%, po letu 1971 pa je bila stopnja razvoja 10,5 %. Pripomnila je, da je delež zasebnega sektorja v domžalskem gospodarstvu dvakrat večji, kot v republiki. Nadaljnja značilnost razvoja je tudi v veliki zaposlenosti žensk v domžalskem gospodarstvu, kar narekuje tudi večjo potrebo po izgradnji vrtcev in objektov za vzgojo otrok. Glede zdravstva je ugotovila, da je za približno 20 tisoč prebivalcev, to je v zapadnem delu, dobro organizirano, medtem ko ima približno 12 tisoč občanov slabše organizirano zdravstveno varstvo. Pri stanovanjski izgradnji se stanovanjski deficit iz leta v leto zmanjšuje, predvsem zaradi usmerjene in organizirane gradnje in je predvideno, da bo do leta 1980
odpravljen ves stanovanjski primanjkljaj za domžalske prebivalce.
Nato se je v svojem izvajanju dalj časa zadržala na ekonomskem delu osnutka družbenega plana, ki je pripravljen na podlagi dosedanjih gibanj gospodarskega razvoja, na osnovi razpoložljive delovne sile, razpoložljivih sredstev, investicijskih programov OZD, na podlagi ocene razvoja zasebnega sektorja ter drugih elementov. Nanizala je podatke o predvidevanjih glede zaposlovanja, naraščanja prebivalstva, rasti produktivnosti, zmanjšanju deleža zasebnega sektorja, pravtako se bo zmanjšal delež primarnega sektorja, medtem ko bo razvoj sekundarnega sektorja tekel hitreje, razvoj tercialne dejavnosti pa bo še vedno zaostajal za ostalimi področji; na področju prometa in zvez je potrebno, da se ponovno uvede potniški promet po železnici in da se izboljša PTT omrežje. Pozitivne tendence so tudi v predlogu gibanja zunanjetrovinske bilance in se bo izvoz in uvoz v letu 1977 pokril, in v nadaljnjih letih izvoz celo povečal.
Opozorila je na pomembnost gospodarskega razvoja za ustvarjanje sredstev za družbeno dejav-
(Nadaljevanje na 9. strani)
OBVESTILO
Krajevna skupnost Domžale obvešča vse lastnike grobov na novem pokopališču v Domžalah, da poravnajo svoje obveznosti glede plačila grobov, v kolikor je ta rok plačila že potekel.
Krajevna skupnost bo grobno takso sprejemala do konca meseca novembra. V kolikor do tega roka ne boste poravnali svojih zapadlih obveznosti, bo Krajevna skupnost koristila neplačani prostor za pokop drugih pokojnikov in to brez predhodnega obvestila sedanjega lastnika groba.
Ta ukrep smo sprejeli zaradi tega, ker smo primorani zaradi pomanjkanja prostora dosledno upoštevati pokopališki red in tudi zaradi tega, ker hočemo, da poravnate svoje obveznosti, ker je že pretekel 10 letni rok vašega plačila.
To obvestilo daje Krajevna skupnost Domžale zaradi tega, ker je s takim načinom pokopavanja v letošnjem letu že pričela, vendar pa hoče urediti zadeve tako, da bi bili lastniki grobov obveščeni o tem in da bi pozneje ne prihajalo do neprijetnih nesoglasij.
Prosimo vas, da to obvestilo vzamete z razumevanjem na znanje in da do konca meseca novembra poravnate zapadle obveznosti priKrajevni skupnosti Domžale.
KRAJEVNA SKUPNOST DOMŽALE
nost. Ugotovila je, da so potrebe krajevnih skupnosti za dva do trikrat večje kot so možnosti po varianti maksimalnega gospodarskega razvoja. Glede na to bo v usklaje-valnem postopku še veliko dela in bo nujno potrebno sestaviti prioriteto vseh predvidenih gradenj ter določiti sredstva za funkcionalno dejavnost in sredstva za investicije. Mimo tega bo treba tudi določiti v kakšni meri se bodo zbirala dodatna sredstva, ker bodo sicer nakazane potrebe z rednim zbiranjem sredstev realizirane v manjši meri.
Razpravljal je v zvezi s to točko na skupni seji le predstavnik delegacije Poklicne kovinarsko usnjarsko galanterijske šole Domžale, ki je predlagala ustreznejšo formulacijo v zvezi s srednjim šolstvom, medtem ko so na ločeni seji zbora krajevnih skupnosti delegacije predlagale še potrebne ukrepe za koriščenje opuščenih kmetijskih površin, s čemer se že ukvarja kmetijska zemljiška skupnost skupaj s kmeti s posameznih območij. V pristojnost komunalne skupnosti pa bo sodilo reševanje oziroma določitev prioritetnega reda rekonstrukcije cest, tudi tistih, na katere je opozorila delegacija KS Vir in leže v krajih z močno partizansko tradicijo.
Na ločenih sejah zborov so delegati soglasno sprejeli sklep, da gre osnutek družbenega plana razvoja občine Domžale za naslednje petletno obdobje v javno razpravo, ki bo trajala 30 dni. Delegati občinske skupščine morajo pri organizaciji in v sami javni razpravi posebno aktivno sodelovati.
Nadaljnja zadeva na skupni seji je bilo poročilo o gibanju gospodarstva in analize poslovnega uspeha OZD v prvem polletju 1975. Iz navedenih dokumentov izhaja, da je za gospodarstvo občine v letošnjem prvem polletju značilen hiter dvig celotnega dohodka, počasnejše naraščanje porabljenih sredstev pa se je odrazilo v ugodnejši ekonomičnosti poslovanja in tudi v dohodku, ki seje povečal še hitreje kot celotni dohodek.
Pozitivne dosežke v gospodarstvu, ki se odražajo v povečanem fizičnem obsegu industrijske proizvodnje, večji prodaji na domačem in tujem trgu, povečani produktivnosti, boljšem izkoriščanju kapacitet, so spremljale negativne tendence: poslabšana likvidnost, večji primanjkljaj v plačilni bilanci in rast stroškov proizvodnje kot posledica hitrega naraščanja cen. Izvršni svet občinske skupščine je prav tako obravnaval poročila o gibanju gospodarstva, kakor tudi poročilo o družbenopolitični aktivnosti v občini Domžale za dosego stabilizacije. Ta akcija naj bo nenehna družbenopolitična dejavnost, s katero naj se zagotovijo prizadevanja vseh dejavnikov družbenega razvoja za obvladovanje tekočih gospodarskih tokov. Tudi občinska skupščina se Pridružuje skupni družbeni akciji, daje ji odločno politično podporo in bo tudi stalno spremljala uresni-
čevanje sprejetih nalog. Podpira tudi stališče, da je treba odločno ukrepati proti tistim, ki se ne bi vključili v skupne napore za premagovanje nastalih težav. Organizacije združenega dela in TOZD morajo iskati rešitev predvsem v povečanju produktivnosti in v večji samoupravni organiziranosti, ne pa s pritiskom na neupravičeno zviševanje cen. Posebno pozornost morajo OZD in TOZD posvečati zmanjševanju negativne zunanje-trgoviske bilance, nelikvidnosti ter zaposlovanju preko dogovorjenih okvirov.
Skupščina ugotavlja, da se morata skupna in splošna poraba gibati v dogovorjenih okvirih, za kar so zadolženi občinski izvršni svet in izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnosti. Le-ti in občinski upravni organi so dolžni, če tega še niso storili, v najkrajšem času pripraviti stabilizacijske programe, v katerih naj bo konkretizirano varčevanje z družbenimi sredstvi.
Delegacije so prejele z gradivom za sejo tudi poročilo o realizaciji posebnega samoupravnega sporazuma za nepokrite naloge v šolstvu, otroškem varstvu in krajevnih skupnostih, V zvezi s tem so delegati potrdili predlog predsednika občinske skupščine in zadolžili vodje delegacij TOZD, predvsem tistih, ki še niso izpolnile obveznosti iz omenjenega sporazuma, da stopijo v stik s svojimi službami in samoupravnimi organi glede izpolnitve sporazuma in na naslednjih seji poročajo, zakaj te obveznosti niso izpolnili. Ta obveznost delegatov TOZD velja ne samo za izpolnitev posebnega, ampak vseh dogovorov oziroma sporazumov in je to njihova dolgoročna naloga.
Na ločenih sejah so nato delegati potrdili še finančni načrt sklada za urejanje mestnih zemljišč v letu 1975, odlok o obvezni deratizaciji na območju občine Domžale, nadalje razdelilnik ervencij-skih sredstev krajevnim skupnostim v letu 1975; sprejeli sklep, da se pri organu za kaznovanje prekrškov sistemizira še delovno mesto referenta za izvršitev kazni - računovodje; odobrili izplačilo iz rezervnega sklada proračuna občine v višini 15 milijonov starih dinarjev KS Ihan za delno kritje stroškov pri gradnji novega mostu preko K. Bistrice v Biščah (starega je 1973. leta uničilo neurje); potrdili so spremembo statuta komunalne delovne organizacije Vodovodna skupnost Pre-serje, in sicer zaradi spremembe firme, ki se odslej glasi: Vodovod Preserje, Preserje p. o., p. Radomlje. Zbor združenega dela je še prejel sklep, da se Primož Grošelj iz Češenika in Ivan Lebar iz Vrhpolj, iz objektivnih razlogov razrešita dolžnosti člana oziroma namestnika člana skupine delegatov, ki delegira delegate v zbor združenega dela skupščine SRS s področja kmetijske dejavnosti za 1. okoliš. Za novega člana navedene skupine je zbor izvolil Ivana NASTRANA iz Radomelj in Ignaca LEVCA iz Mengša.
Ker v Domžalah nimamo parkirnega prostora za tovornjake, so najrazličnejša prevozniška podjetja nasla svojo „lokacijo" na prostorih železniške postaje v samem srediSču Domžal
..Vprašanja in predlogi delegatov' so bili na dnevnem redu vsakega zbora. Na seji zbora združenega dela je delegacija Universale dobila pojasnilo na vprašanje glede izvajalca deratizacije in dostave večjega števila izvodov gradiva za seje občinske skupščine; delegati tega zbora so tudi vzeli na znanje pojasnilo delegata iz TOZD Prašičereja Ihan, da je omenjena temeljna organizacija izpolnila obveznosti iz posebnega samoupravnega sporazuma, medtem ko se v poročilu ustrezne občinske službe obravnava EMONA kot celota, ki te obveznosti še ni poravnavala.
Delegati zbora krajevnih skupnosti so postavili vprašanje, kako je z organizacijo prevoza otrok iz Velike vasi v Moravče, zahtevali večjo aktivnost Zavoda za spomeniško varstvo Kranj na območju domžalske občine ter postavili zahtevo za ureditev nekaterih dotrajanih občinskih cest ter predlagali, da Komunalno podjetje Domžale položi obračun za denar, ki ga prejme za vzdrževanje občinskih cest.
Družbenopolitični zbor je pri tej točki dal predloge glede prostorskega plana razvoja občine v zvezi s kmetijskimi zemljišči in melioracijskimi deli. M. P.
SPOŠTOVANI OBČANI!
Rdeči križ Slovenije se pridružuje splošnim prizadevanjem za gospodarsko stabilizacijo, za večje varčevanje ter ohranitev naravnih bogastev -zlasti gozdov in napredek higiene. Zato bo redno organiziral akcije za zbiranje starega papirja in papirne embalaže. Tako bomo dosegli večji standard delovnih ljudi in pridobili osnovna sredstva za humanitarno dejavnost. Vabimo vas, da sodelujete pri tem tudi vi.
Prav gotovo je pri vas doma, v stanovanju, podstrešju, kleti, v pisarni in drugod odvečen in neuporaben star papir. Zato ga čimprej zberite, zve-žite v svežnje in ga ob akciji za zbiranje zložite pred vhodna vrata na ulico. Tako boste tudi v v najkonkretnejši obliki neposredno prispevali k splošnemu varčevanju, varstvu gozdov in napredku higiene, obenem pa omogočili humanitarno dejavnost.
Časovni razpored akcij v občini domžale je že določen. Akcije bodo v naslednjih krajevnih skupnostih in dneh:
Občina Domžale	oktober
Domžale	24
Mengeš	27
Jarše	27
Dob	27
Ihan	27
Radomlje	28
Vir	28
Trzin	28
Moravče	28
Blagovica	29
Krašnja	29
Lukovica	29
Prevoje	29
V navedenih dneh oddajte zvezan star papir pred vhodna vrata na ulico do 10. ure dopoldne.
Rdeči križ Slovenije bo s podjetjem Unija papir servis poskrbel za takojšen odvoz darovanega papirja.
Za sodelovanje se vam Rdeči križ Slovenije že vnaprej zahvaljuje.
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Občinski odbor RK Domžale
Pred ustanovnimi občnimi zbori upokojencev
Društvo upokojencev v Domžalah je bilo ustanovljeno kot podružnica Društva upokojencev SR Slovenije leta 1947. Ob 10-letnici obstoja je podružnica razvila svoj prapor. Od leta 1960 dalje pa deluje pri društvu moški pevski zbor, znan po številnih nastopih na vseh proslavah in svečanostih v občini in tudi v drugih krajih. V društvu je sedaj 1500 članov.
Poleg izvršnega odbora in pevskega zbora sta v društvu posebno aktivni komisija za stanovanjska vprašanja upokojencev in komisija za kulturo in rekreacijo. S sredstvi zbranimi v 4 % skladu za gradnjo stanovanj za upokojence smo kupili 20 stanovanj v Župančičevi in v Jenkovi ulici. Ta stanovanja so namenjena za trajno uporabo upokojencem in ima nad njimi razpolagalno pravico Društvo upokojencev v Domžale, vselitveno pravico pa vsak upokojenec s področja občine Domžale. V zadnjem letu pa je 21 upokojencev dobilo manjša stanovanja potom solidarnostnega sklada, več drugih pa posojila za adaptacije. V skrbi za ostarele so naše tri podružnice t. j. približno 12,000.000 din prispevajo za gradnjo novega centralnega doma upokojencev t. j. približno 12,000.000 din prispevajo za gradnjo novega centralnega doma upokojencev v Domžalah. S pomočjo Stanovanjske skupnosti in Ljubljanske banke se novi dom že gradi. V njem bo imelo 120 ostarelih občanov popolno oskrbo in tudi potrebno zdravstveno nego. Za nadaljnja leta pa so vsa sredstva 4% stanovanjskega sklada namenjena za prepotrebno sanacijo in povečanje Doma počitka v Mengšu. Za odpravo posledic potresa na Kozjanskem smo vsi upokojenci v občini Domžale prispevali po 1 % mesečne pokojnine, kur je zneslo 11.450 din. Pred letom pa smo vse nad 80 let stare člane podružnice Domžale obiskali in jih primerno obdarili, teh je bilo skupno 115.
Komisija za kulturo in rekreacijo organizira vsako leto najmanj deset izletov po domovini in tudi na Koroško in v Slovensko Benečijo. Na teh izletih je navadno prijetno združeno s koristnim. Ogledali smo si že menda vse hidro in termo elektrarne, muzeje in galerije na Ptujskem gradu, Trako-ščanu, na Brežiškem gradu v gradu Miramar, na Visoki Ostrovici (Hochosterwitz) Brestanico, Begunje, Kumrovec, Jurčičevo in Prešernovo rojstno hišo, podzemske jame Postojnjsko, Škocjanske in Taborsko jamo. V počitniških domovih društva upokojencev SR Slovenije v Piranu, Izoli in v Rogaški Slatini pa letuje vsako leto približno 40 članov D U iz naše občine.
V podružnici Domžale imamo sklad vzajemne samopomoči, v katerega prispevajo člani letno po
15 din. Ob smrti člana pa prejmejo svojci po 34 0 din. Z ozirom na visoke podražitve pogrebnih stroškov v zadnjih letih bi kazalo prispevek primerno povišati tako, da bi bilo izplačilo vsaj še enkrat večje. Tu naj omenim, da ima društvo upokojencev v Trbovljah takšen sklad, v katerega vplačujejo mesečno članarino 10 din ne le vsi upokojenci temveč skoro vsi občani. Zato pa svojci ob smrti člana prejmejo nič manj kot 5.000 din enkratne samopomoči. V Zagorju pa je prispevek nekoliko nižji, zato pa svojci prejmejo le 3.000 din, novih seveda.
Vse ostale materialne probleme pa upokojenci v naši občini rešujemo izključno z lastnimi sredstvi, t. j. s prihranki od članarine.
Večje število članov-upokojencev sodeluje aktivno v organih samoupravnih interesnih skupnosti, krajevnih skupnosti, v stanovanjski skupnosti in kot delegati v skupnosti socialnega varstva in zlasti v konferenci delegatov po -kojninskega in invalidskega zavarovanja ter v ostalih družbenopolitičnih organizacijah in društvih.
Upokojenci smo bili doslej pravzaprav potom naših podružnic organizirani v edinem društvu upokojencev v naši republiki in podružnice niso bile pravne osebe, kar je marsikdaj povzročalo določene težkoče. Sedaj pa se vsa naša zakonodaja uska j u je z določili in duhom nove ustave. V tem smislu je bil sprejet tudi novi zakon o društvih, na podlagi katerega bomo imeli v novembru ustanovne občne zbore društev upokojencev v Domžalah, Mengšu in Moravčah, t. j. v okoliših, kjer so doslej delovale podružnice društva upokojencev. V vseh treh društvih je nekaj nad 2000 članov, v naši občini pa je nad 4000 vseh upokojencev. Torej polovica vseh upokojencev ne čuti potrebe niti zavesti biti član svoje organizacije.
Ko se upokojenci včlanjujemo v svoje društvo, se zavedamo, da smo po 75. členu statuta sindikatov Slovenije, kolektivni člani Zveze sindikatov Slovenije, ter s tem povezani z delovnimi ljudmi, med katerimi smo bili soustvarjalci dobrin, pokojnina pa je le ena od oblik minulega dela. Zavarovanci, ki prispevajo sredstva za obveznosti, ki izhajajo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s tem zagotavljajo socialno in materialno varnost ter uresničujejo resolucijo kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije o dolžnostih sindikalnih organizacij do urejanja zadev s področja tega zavarovanja. Naše kolektivno članstvo je s tem pridobilo na pomenu povezave ne le s sindikati, temveč tudi s temeljnimi organizacijami združenega dela.
Povezanost med živim in minulim delom, je ustvarjena tudi z delegatskim sistemom, ko zavaro-
vanci in upokojenci kot delegati delajo v interesnih skupnostih, zlasti pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi v skupnostih socialnega varstva in otroških dajatev. Skupno reševanje zadev, ki izhajajo iz teh interesnih skupnosti, je še zlasti pomembno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje glede na ustrezno financiranje tega zavarovanja, ki je povezano z usklajevanjem pokojnin z ekonomskimi gibanji in realno vrednostjo pokojnin.
Kot del naše socialistične skupnosti, smo upokojenci povezani s Socialistično zvezo delovnega ljudstva s tem, da uresničujemo statut in programska določila, ki smo jih osvojili, bodisi kot člani ali odborniki   te družbenopolitične
organizacije.
Upokojenci delamo v svojem društvu v smislu pravil in nalog, ki jih društvo ima, se vključujemo v klubsko življenje, v kulturna in rekreacijska dogajanja, sodelujemo pri reševanju stanovanjskih potreb upokojencev, pri uresničevanju domskih zmogljivosti za ostarele, gojimo tovarištvo ter izpolnjujemo obveznosti, ki jih kot člani imamo do svojega društva.
Na ustanovne občne zbore društev upokojencev vabimo vse upokojence, tudi tiste, ki še niso člani društva, kajti iz programa in pravil naših društev je razvidno, da bodo tudi nova društva delovala v korist vseh upokojencev.
Ivan Redenšek
S sprejema pri predsedniku skupščine
Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je sprejel domžalske šahiste, ki so se uvrstili v prvo zvezno ligo
Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je sprejel člane Šahovskega društva Domžale in igralce, ki so se na turnirju v Medu-linu ponovno uvrstili v I. Šahovsko ligo. To je brez dvoma velik uspeh domžalskih šahistov, še posebno zaradi tega, ker v prvi zvezni ligi nastopajo najboljša društva iz vse Jugoslavije in s tem v bistvu predstavljajo sam vrh našega šaha. Poleg tega pa je ta uvrstitev še toliko bolj pomembna, saj je Jugoslavija druga šahovska velesila v svetu takoj za Sovjetsko Zvezo.
Uvodne misli na tem srečanju je podal tovariš Ljubo Milic, ki je seznanil predsednika s potekom samega turnirja in velikimi prizadevanji za ponovno uvrstitev med najboljše šahovske ekipe v Jugoslaviji. Ko je tovariš predsednik odgovarjal na nekatera vprašanja igralcev in predstavnikov društva, se je najprej v imenu skupščine in vseh občanov zahvalil za dosežene uspehe in prijetno presenečenje. Izrazil je prepričanje, da se vsi naši občani zavedajo velikega uspeha tega amaterskega šahovskega kolektiva in znajo ceniti entuziazem posameznikov, ki jim je odprl vrata v same vrhove jugoslovanskega šaha. Spremljanje takih dogodkov je prazaprav naša dolžnost in zaradi tega moramo znati ceniti tako velike dosežke, posebno še zaradi tega, ker so bili doseženi v dokaj
težavnem položaju. Zavedamo se tega, je poudaril tovariš predsednik, da imamo z vrhunskimi športi pri nas veliko grenkih izkušenj in da ne vladajo povsod fair odnosi, kar seveda negativno vpliva na sam razvoj.
V razgovoru je prišlo do izraza tudi vprašanje množičnosti šaha v naši občini. Zanimive so ugotovitve, da je mladine dovolj, saj imamo organizirane pionirske in mladinske lige, ki med seboj tekmujejo, da pa nastaja vrzel takrat, ko dijaki zapustijo osnovno šolo in nimajo možnosti stalnega mentorstva, ki bi jim omogočilo poglobljeno znanje. Ravno ta vrzel pa povzroča nekatere težave pri tistih, ki imajo talent, pa niso dovolj sposobni, da bi že nastopali med člani.
Rešitev tega problema je možna samo v tem, če se bodo dobili ustrezni prostori, kjer bi ob pomoči starejših nudili mladim tudi več pomoči. Prostor pa je nujno potreben tudi za same člane, kajti sedaj je opaziti to, da niso dovolj pripravljeni, ker ne morejo stalno izpopolnjevati svojegaznanja.
Glede na to, da so Domžale ponovno v prvi zvezni ligi, bo potrebno razmišljati tudi o organizaciji kakšnega turnirja z medna-
(Nadaljevanje na 11. strani)
Štipendije in stabilizacijski ukrepi
Izobraževanje ob delu
Ob razpravah o stabilizacijskih ukrepih ter vsesplošnem varčevanju so bili tudi na področju štipendiranja v občini Domžale sprejeti naslednji sklepi, o katerih morajo biti nujno seznanjeni vsi občani, še predvsem pa sedanji oz. bodoči štipendisti:
1. Cenzus za pridobitev pravice do štipendije iz združenih sredstev je do nadaljnjega 2.200 din dohodka na družinskega člana — za viso-košolce in 1.800 din dohodka na družinskega člana za srednješolce,
dogovoriti o prenosu štipendij na hranilne knjižice. Ta akcija že poteka enotno za vso Slovenijo in jo podpira tudi izvršni svet SOb Domžale.
Poleg teh sklepov je 10 skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini Domžale na seji, dne 16. 9. 1975 sprejel tudi sklep:
- da se TOKO-TOZD Usnjami začasno odloži plačevanje prispevka 0,5 % v sklad združenih sredstev
SMatelji III. letnika Tehniške tekstilne srednje šole
Iz leta v leto je večje število takšnih, ki si želijo pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo ob svojem rednem delu, poleg tega pa je ogromno takih, ki imajo še polno družinskih obveznosti. Od vsakega je potreben maksimalen napor če hoče, da uspešno študira. Poleg tega, da so trikrat tedensko predavanja, so potem še izpiti pri tekstilni šoli ob sobotah, dopoldne še praktični pouk v Kranju. Letos smo ponovno odprli 1. letnik Tehniške tekstilne srednje šole in sicer konfekcijsko in tkalsko smer. Vpis je bil večji, kot pa sedaj, ko slušatelji hodijo na predavanja. Poleg omenjene šole pa imamo eno generacijo, kije že v 3. letniku, ki je zelo vestna in prizadevna pri učenju in ki bodo strokovno močno okrepili naše delovne organizacije.
Močan vpis je bil letos v 1. letniku dveletne Administrativne šole, čeprav pa iz dosedanje prakse lahko vidimo, da je precejšen osip. Osip je povezan s predmetom stenografija, ki zahteva ogromno domačih vaj, poleg tega pa je to
2. Vsi prosilci, ki so končali osemletko z zadostim uspehom nimajo pravice do štipendije iz skladov združenih sredstev.
3. Prosilci, ki odklonijo kadrovsko štipendijo v organizacijah združenega dela, pri skladu združenih sredstev, do le—te nimajo pravice.
4. Vsak prosilec za štipendijo iz skladov združenih sredstev se mora izkazati s potrdilom, da ni uspel pridobiti kadrovske štipendije, ali pa mu je bila le-ta odbita (za prosilce iz gimnazij to ni potrebno).
5. Vsi štipendisti, ki bodo imeli negativen učni uspeh za stalno zgubijo pravico do štipendije.
6. Skupni komisiji za štipendije na ravni republike se posreduje predlog za dopolnitev samoupravnega sporazuma v 3. in 9. členu v tem smislu, da naj bosta mnenje službe poklicnega usmerjanja glede usmeritve in sposobnosti prosilcev za štipendijo in mnenje krajevnih skupnosti, odločujoča faktorja za pridobitev pravice do štipendije.
Izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Domžale je predloga pod točko 6 sprejel zato, da bo bodoči kader bolj kvaliteten, ker služba poklicnega usmerjanja pri KZZ usmerja v šolanju oz. študij vse dijake oz. študente po njihovih poklicnih sposobnostih v skladu s kadrovskimi potrebami v občini. Mnenje krajevnih skupnosti pa je potrebno zato, ker je krajevnim skupnostim najbolj znano materialno stanje vsakega prosilca za štipendijo.
7. Med prednostne kriterije za pridobitev pravice do štipendije je potrebno, na predlog ZSMS Domžale, upoštevati tudi družbenopolitično aktivnost prosilca.
8. Z Ljubljansko banko — podružnico Domžale se je potrebno
za štipendije, ker je pri tem TOZD-u izkazan prevelik primanjkljaj in so v težki finančni situaciji. Odločitev je do zaključnega računa za leto 1975, ko bodo s strani SDK posredovani finančni podatki.
Skupno je v naši občini trenutno 494 štipendistov sklada združenih sredstev za štipendije. Štipendijo je do zaključka šolskega lega 74/75 prejemalo 335 dijakov in študentov, od tega se jih je zaposlilo 28, negativen učni uspeh pa je imelo 20 dijakov oz.študentov in so tako zgubili pravico do štipendije. 10 je v času od julija do septembra odobril že 207 štipendij. Nekaj prosilcev za štipendijo štipendijskih pogodb ni podpisalo, bodisi zaradi premajhne višine štipendije ali pa celo zato, ker ne želijo biti po končanem šolanju oz. študiju zaposleni na območju naše občine.
To je zelo presenetljiva ugotovitev, saj je že okoli 4000 naših občanov zaposlenih izven občine, da pa obstaja ta moment tudi pri mladem - bodočem kadru, je skoraj neverjetno, nerazumljivo in zaskrbljujoče spričo številnih neustrezno zasedenih delovnih mest v naši občini in kjer struktura strokovnosti že sedaj ni zadovoljiva.
N.H.
ko bo sprejet, stvarno temelj, na katerem bo v bodoče zasnovana vsa kadrovska politika v naši občini seveda, če jo opredelimo vsebinsko kot sistem norm, načel in temeljnih odločitev o kadrovskih zadevah in ki morajo temljiti na strokovnih dognanjih in biti sprejete po demokratični poti.
Kaj nas moti? 40. člen, ki govori o izrednih študijskih dopustih. V prilogi piše med drugim naslednje:
— Izredni študijski dopust in sicer: najmanj en dan za vsak izpit iz enega predmeta in 7 dni za zaključne izpite na srednji šoli.
Bojim se, da bodo organizacije združenega dela sprejele ta dogovor, vendar, da bodo izpustile besedo ,,najmanj". Toda, kaj pomeni en dan izrednega študijskega dopusta, recimo matematike za srednje šole? En dan dopusta je praktično tisti dan, ko izpit opravljajo. Vemo, da trpi delovni proces, produktivnost in drugo, vendar pa le dajemo v premislek 40. člen vsem samo-upravljalcem  v delovnih organi
Slušatelji I. letnika Tehniške tekstilne srednje šole
tudi predmet, ki ga pozneje v praksi zelo poredlo uporabljajo. Na drugi strani pa lahko ugotovimo, da pa so v občini redki dobri stenografi.
Drugi letnik dveletne Administrativne šole pa bo koncem julija 1976 zaključil šolanje, seveda pa bo potrebna velika prizadevnost, če bodo slušateljice hotele, da bodo dobile diplomo.
Pri tekstilnih šolah je vprašanje plačevanja šolnin rešeno, vsaj za 3. letnik, dočim pa so v administrativnih šolah v pretežni večini, če že ne skoraj 100 % plačnice šolnine slušateljice same.
Ne moremo mimo tega, da se ne bi dotaknili ..Družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Domžale", ki je prav sedaj v javni razpravi in ki je priobčen v prilogi občinskega poročevalca. Predvsem izhajamo iz tega, da bo tak družbeni dogovor,
Slušateljice II. letnika dvoletne Administrativne šole
zacijah, ko bodo o dogovoru razpravljale.
Zaskrbljujoč je tudi 41. člen. Kako vzpodbujati in drugače ukrepati, da dokončajo osnovno šolo tisti, ki niso stari več kot 40 let. Dobro vemo, da imamo v občini ogromno ljudi, ki nimajo dokončane osnovne šole, da pa je vpis kljub temu slab.
Trenutno bi lahko pričeli z 8. razredom, ker je zadosti prijavljenih, vendar nam Občinska izobraževalna skupnost ni dala v ta namen niti dinarja. Vsi pa vemo, da je osnovna šola za odrasle brezplačna. Torej, kako iz tega začaranega kroga? ? ! R Radmelič
(Nadaljevanje z 10. strani)
rodno udeležbo, kajti sedaj ne gre več toliko za same naslove šahi-stov, ampak za tako imenovani „rating", ki je važnejši od naslovov. Z organizacijo takega turnirja pa bi tudi Domžale dobile večjo veljavo v šahovskem svetu, predvsem pa bi opozorile na to, da tudi z amaterskim delom lahko dosežejo mnogi v različnih športih tudi vidne rezultate.
Na kraju razgovora je bila izražena obojestranska pripravljenost, da se vsi maksimalno anga žirajo za to, da se reši vprašanje prostorov in s tem tudi nadaljnji razvoj samega šaha na območju naše občine. „
Dolgoročnejša kadrovska politika, ustreznejše zaposlovanje in izobraževanje
Nepoznavanje resnične kakovostne strukture kadrovskih potreb je velika ovira ne le pri zaposlovanju in poklicnem usmerjanju, temveč tudi pri ustreznem razvijanju in usklajevanju vrst in zmogljivosti izobraževalnih organizacij ter programiranju izobraževanja.
Izgradnja izobraževalnega sistema in zaposlovanja mora biti odraz družbene in delavske samouprave in njene skrbi za dolgoročno kadrovsko politiko. Pri tem ne smemo pozabiti, da so kadri najpomembnejši faktor napredka ike družbe.
Klelia Gabrič
vsa
Problematika zapoc.^nosti, zaposlovanja in brezposelnosti postaja danes vse bolj kompleksna. Proces zaposlovanja se' začenja s pokliim usmerjanjem mladih in odraslih, posredovanjem zaposlitve, razporejanjem delavcev na posamezna delovna mesta, pomoči pri uvajanju na njem in spremljanjem uspehov delavca ter strokovnim usposabljanjem. Za izvedbo procesa zaposlovanja so potrebni ob določenih metodah dela tudi ustrezni podatki.
Zelo važen podatek, ki se ga strokovna služba za zaposlovanje poslužuje pri svojem delu, so letne potrebe po kadrih. Skupnost za zaposlovanje Ljubljana izvaja vsako leto akcijo zbiranja letnih potreb po kadrih. Organizacije združenega dela in ostali prijavljajo zavodu na obrazcu LP (letne potrebe) planirane potrebe po novih delavcih, pripravnikih, štipendistih in učencih v gospodarstvu. Tu gre za prijavljanje potreb, ki so potrebne za kritje enostavne in razširjene reprodukcije in sicer dejanskih potreb, novih, ne tistih, ki jih poraja fluktuacija delavcev. Zbrani podatki služijo strokovni službi pri operativnem delu za uspešnejše usklajevanje ponudbe in povpraševanja po posameznih profilih, kakor pri analiziranju tržišča dela.
Letne potrebe po učencih v gospodarstvu in štipendistih služijo službi za poklicno usmerjanje pri informiranju in svetovanju le-teh. Za dosego učinkovitejšega usklajevanja potreb po kadrih s sposobnostmi učencev, mora štipendiranje zagotavljati materialno osnovo. Postati mora vsebinski element kadrovske politike. S to funkcijo pa mora biti iz štipendijske politike izključena funkcija socialne pomoči kot primarna, saj izhaja štipendiranje iz potreb posameznika v združenem delu. V kolikšni meri bomo pomagali mladini pri njenem nadaljnjem izobraževanju, je odvisno prav od kvalitete kadrovskega planiranja v organizacijah združenega dela. Plan kadrov bi moral predstavljati v sodobnem gospodarstvu enega temeljnih planov vsake delovne organizacije.
Skupnost za zaposlovanje Domžale je v letošnjem letu prejela od organizacij združenega dela na območju občine Domžale 60 % pozitivnih odgovorov - letnih potreb, 21% negativnih, 19% organizacij pa ustreznih obrazcev sploh ni vrnilo. V zasebnem sektorju pa je bilo to stanje porazno, saj je bil službi za zaposlovanje poslan le 1 odgovor. Čeprav je izostanek odgovorov pri obeh kategorijah precejšen, je bil glede na prejšnje leto odziv boljši, kar je verjetno odraz bolj razvitega kadrovskega planiranja. Strokovna
služba za zaposlovanje je zainteresirana, da dobi vsako leto plan kadrov od vseh organizacij združenega dela in ostalih, saj je kadrovanje velikega pomena. Prav zaradi njene pomembnosti ne bi smela biti vsakoletna akcija zbiranja letnih potreb po kadrih le administrativno izpolnjevanje določenih obrazcev Skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
Za realizacijo procesa zaposlovanja služijo strokovni službi za zaposlovanje poleg letnih potreb po kadrih tudi sistem PD (prijava potrebe po delavcu); PD4 (sporočilo o zasedbi delovnega mesta) in DOK sistem (osebni delavčev karton).
Sistem PD (prijava potrebe po delavcu), iz katerega črpa strokovna služba podatke o prijavljenih delovnih mestih in o zasedbi, je utečen, čeprav pri nekaterih delovnih organizacijah še ni našel pravega mesta. Le spoznanje o pomembnosti podatkov iz PD bo zagotovilo rednega in skrbnejšega vnašanja podatkov v obrazce „prijava potrebe po delavcu", kar bi bilo v veliko pomoč strokovni službi za zaposlovanje pri operativnem delu, pa tudi analitične obdelave bi bile tako kvalitetnejše. Iz prakse nam je znano, da so te prijave večkrat površno izpolnjene, predvsem pa je del prijave, ki vsebuje kratek opis delovnega mesta, pogojev dela ipd., površno izpolnjen ali kar prazen. Za vsak uporaben opis delovnih mest so vedno osnova ustrezni minimalni opisni podatki, med katerimi so zlasti važni opisi nalog oziroma področja dela, sredstva za delo, pogoji dela in podobno. Le skrbno zbrani podatki o delovnih mestih so lahko osnova za opredelitev žalitev do oseb, ki naj določena dela opravljajo. Če bi organizacije združenega dela in ostali to upoštevali pri izpolnjevanju PD obrazca, bi bilo posredovanje zaposlitev brezposelnim uspešnejše in skoraj ne bi moglo priti do nesporazuma na relaciji Skupnost za zaposlovanje -delavcev organizacija združenega dela.
Med iskalci zaposlitve ima služba za zaposlovanje Domžale vrsto oseb, ki jih označujemo kot težje zaposljive. Taki iskalci zaposlitve ostajajo prijavljeni dalj časa pri zavodu, ker imajo delovne organizacije še vedno premalo razumevanja za njihovo zaposlitev. Čeprav se tako oblikuje kategorija iskalcev zaposlitve, ki predstavljajo rezervo sedanje delovne sile,ki je pa objektivno manj sposobna za zaposlitev, ni v letu 1975 nobena organizacija združenega dela na območju občine Domžale prijavila delovnega mesta, ki bi ustrezalo tej kategoriji brezposelnih.
OBČINA DOMŽALE po  BIRO  71   Domžale, podjetju  za  projektiranje  in urbanizem, stanovanjsko gospodarstvo in inženiring, Ljubljanska 110 a, Domžale
razpisuje
po 16. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/74 in 3/75) in 11. člena zakona o ure janju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66, 20/71)
JAVNI NATEČAJ
za oddajo stavbnega zemljišča na območju stanovanjskih sosesk v občini Domžale za stanovanjsko gradnjo:
1. TRZIN: 1 parcela za gradnjo objekta za servisno dejavnost mehanične smeri na parceli št. 836/1 in 835/1 v izmeri ca. 3900 m
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 250,00 din zal m2.
2. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR OB KAMNIŠKI BISTRICI
1 parcela za gradnjo vrstne atrijske hiše na parceli št. 5632 v izmeri 472 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 104.248,15 din.
3. DOPOLNILNA ZAZIDAVA VIR OB KAMNIŠKI BISTRICI:
1 parcela za gradnjo samostojne visokopritlične hiše na parceli št. 1187/3 v izmeri 601 m2.
Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 69.394,55 din.
4. Vsa zemljišča pod zaporednimi številkami 1 do vključno 3 so družbena lastnina.
5. Zemljišče se oddaja komunalno urejeno. Komunalna ureditev zajema:
— pod zaporedno številko 1: pripravo, asfaltne ceste, vodovod, kanalizacij, elektriko, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
— pod zaporedno številko 2: pripravo, vodovod, elektriko, asfaltne ceste, kanalizacija s skupinsko
— elektriko, asfaltne ceste, kanalizacijo s skupinsko greznico in ponikovalnico ter javno razsvetljavo;
— pod zaporedno številko 3: pripravo, vodovod, elektriko, javno razsvetljavo in cesto v asfaltni izvedbi.
6. Odškodnina za zemljišče znaša 40,00 din za 1 m2 in jo je treba plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji. Najboljši ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišča.
7. Stroški za pripravo in komunalno ureditev so izračunani iz predračunske vrednosti in jih je treba plačati v naslednjih rokih pod zaporedno št. 1 do vključno 3 v 8 dneh po sklenitvi pogodbe o komunalni ureditvi. Končni obračun stroškov komunalne ureditve bo izvršen po tehničnem prevzemu zgrajenih komunalnih naprav.
8. Natečaja za pridobitev stavbnih zemljišč pod točkol, 2 in 3 se lahko udeležijo pravne in fizične osebe.
9. Na natečaju uspe najboljši ponudnik. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
10. Pismene ponudbe je treba vložiti na „BIRO 71" Domžale v zapečateni ovojnici z oznako „JAVNI NATEČAJ". Ponudnik mora vplačati pri Ljubljanski banki v Domžalah pod zaporedno številko 1 varščino 50.000,00 din, pod zaporedno številko 2 in 3 pa 5.000,00 din na račun 50120-781-26000 Biro 71 Domžale, ter odrezek o plačani varščini priložiti k ponudbi.
Neuspelemu ponudniku se varščina rne, uspelemu ponudniku pa se vračuna v izklicni ceni za komunalno ureditev.
11. Začetek gradnje bo možen v šestih mesecih po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. Investitor pod točko 1 do vključno 3 mora z gradbenimi deli pričeti v roku enega leta.
Natečaj pod točko 1 vključno do 3 je odprt do oddaje vseh parcel, posebna komisija pa bo ponudbe odpirala vsakih 15 dni. O izidu natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni z odločbami v smislu določil odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Domžale.
Vse informacije v zvezi z natečajem in splošni pogoji so na razpolago pri Biro 71 Domžale, Ljubljanska 110 a.
Splošni urbanistični pogoji so sestavni del javnega natečaja.
BIRO 71 DOMŽALE Ljubljanska 110 a
Zborovanje prosvetni« delavcev
V Domžalah je bilo zborovanje prosvetnih delavcev domžalske občine ki ga je vodil predsednik komisije za vprašanja znanosti in kulture tei idejnopolitičnega usposabljanja komunistov pri CK ZKS tovariš Emil Roje.
Na dnevnem redu posvetovanja so bila aktualna vprašanja delovanja osnovne šole, vprašanja dela celodnevne šole in vprašanja usmerjenega izobraževanja.
V 1 svojih uvodnih besedah je tovariš ROJC kritično ocenil stanje na področju prosvete in to v slovenskem merilu, tako v materialnem, kot v kadrovskem smislu. Poudaril je, da so bili narejeni sicer v zadnjem obdobju veliki premiki in da so bili doseženi tudi ohrabrujoči rezultati. Vse to pa je treba pripisati ne toliko materialni stimulaciji prosvetnih delavcev kot njihovemu zalaganju, da bi skušali vnesti v programe osnovnošolskega izobraževanja del tistega, kar je bilo postavljeno pred njihovo delo — to se pravi, kako sprovesti v življenje nova prizadevanja za čim-popolnejšo osnovno šolo. Ne moremo mimo dejstva, da se je v zadnjih letih močno povečal procent tistih, ki redno končajo osnovno šolo, saj beležimo, da je bilo to pred 17. leti 38%. v lanskem letu pa že 80 %.
Drugo vprašanje, ki je pri tem bistvenega pomena, pa je delo na področju celodnevne šole. Tovariš ROJC je izhajal iz tega, da materialno nismo tako bogati, da bi lahko povsod začeli s celodnevno šolo, ampak da je to proces, ki ga bo potrebno zaključiti v daljšem obdobju.
Materialna osnova bo brez dvoma tista, iz katere bo lahko rasla celodnevna šola, pri tem pa ne smemo pozabljati tudi na vprašanje pedagoškega kadra. Opozoril je na to, da sedaj gradimo šolske prostore predvsem s samoprispevkom in da so zaprti mnogi viri financiranja izgradnje šolskih prostorov. Zaradi tega tudi srednjeročni program postavlja v ospredje izgradnjo šolskega prostora predvsem na osnovi dogovorov z združenim delom in izhaja iz potreb kadrov. Če govorimo o samem kadrovskem vprašanju na področju prosvetnih delavcev,   potem   lahko ugotav-
TovarišEmil Roje med predavanjem prosvetnim delavcem
učiteljev za pouk na nižji stopnji 340, na srednji stopnji 1580, in na višji stopnji približno 300 učiteljev. Sicer se v zadnjem obdobju kažejo nekateri premiki, saj je na pedagoških gimnazijah vpisanih preko 3000 dijakov in preko 2000 študentov na posameznih višjih in visokih šolah.
Seveda bo pri tem potrebno voditi računa o tem, da se bodo pedagoške gimnazije razvijale v tisto smer, da bodo lahko dajale potrebne kadre tudi za nove oblike, ki se uvajajo na področju šolstva. Bistveno pri tem pa bo, da tega vprašanja ne bo mogoče rešiti brc/ prave materialne osnove samih prosvetnih delavcev. Drugi moment, ki močno vpliva na pomanjkanje prosvetnih delavcev, pa je brez dvoma stanovanjsko vprašanje, ki je zelo pereče v posameznih krajih. Ob dejstvu, da prosveta sama ne more nakupovati stanovanj za svoje prosvetne delavce, bo potrebno najti skupni jezik z združenim delom in s solidarnostnim stanovanjskim skladom v posameznih občinah.
■ljamo, 'da tmamvmanjka* .yeliko»* Zavedati; sev moifuno,--da. tukaj rva^
gre za reševanje socialnih primerov, ampak za potrebe, ki imajo svoje korenine tudi v razvoju kadrov za gospodarstvo.
CELODNEVNA ŠOLA mora biti pogojena v samem kraju in mora biti odraz vseh dejavnikov na posameznih področjih. Do sedaj smo imeli nekatere negativne pojave in to zaradi tega, ker nismo znali pravilno razlagati pojma celodnevne šole in smo s tem ustvarili nepravilno informiranost ne samo v šolskih kolektivih, ampak tudi med občani. Vendar so se zdaj stvari spremenile in gledamo na ta pojav z drugega zornega kota, kajti spoznali smo, da je pot do celodnevne šole tudi celoletna mala šola in podaljšano bivanje otrok v šoli.
Vsi spremljajoči problemi, ki so povezani z interesnimi dejavnostmi, so med seboj prepleteni in jih bo treba vtkati v prizadevanja in s tem najti pravo vsebino dela v celodnevni šoli. S tem bo pa tudi rešeno osnovo vprašanje, da bo morala šola postati žarišče vsega življenja in dela in seveda pri tem prelomiti z miselnostjo, da je odstranjena od gospodarstva in da je pogojena samo kot družbena institucija. Če ustvarja odnosno izobražuje ljudi za gospodarstvo, potem je sestavni del razvoja celotne družbe.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE je tisti pojem, s katerim se v zadnjem obdobju vse pogosteje srečujemo. Prvi koraki pri tem so bili na Slovenskem že narejeni s tem, ko so bili ustanovljeni šolski centri. Vendar pa moramo pri tem izhajati iz tega, da je obstojala do sedaj določena miselnost, ki jo je zelo težko lomiti. Ta miselnost je bila v tem, da so gimnazije za učence iz ..boljših" družin, vse ostale šole na srednji stopnji pa za ostale dijake. Ta prelomnica pa izginja tudi zaradi tega, ker se menja struktura zaposlenih v delovnih organizacijah in tudi zaradi tega, ker smo prišli do spoznanja, da Slovenci zaostajamo na izobrazbenem področju za ostalimi republikami. Usmerjeno izobraževanje pa zahteva odpravljanje razlik na področju srednjega šolstva in seveda odpira vrsto vprašanj, kako sedaj s šolanjem v 9. in 10. letu. Nekateri mislijo, da je to prenos sistema iz socialističnih držav, kjer imajo 10-letno šolanje, .vendat je, resnic*.* tem, da sku-
Zborovanja so se udeležili prosvetni delavci iz vseh šol na območju domžalske občine
šamo v teh dveh letih preiti na vsebinsko tako preusmeritev, ki bo že grupirala učence po interesih in jih s tem usmerjala tudi v poklice. Jasno se pa pri tem zavedamo, da to izobraževanje zahteva dodatnih šolskih prostorov in tudi večje materialne osnove.
Vsa ta prizadevanja pa ne bodo uspešna, Če ne bomo istočasno reševali tudi problema reorganizacije in dela višjih in visokih Šol. Sedanje razprave so bile pozitivne in so prelomile miselnost „akademske nedotakljivosti". Ce bodo doseženi vsi rezultati tako, kot je to zamišljeno in do česa mora priti, potem se bo tudi skrajšal čas študija na visokih šolah od sedanjih 8 na 5 let in na višjih šolah od sedanjih 4,5 na 2,5 leta. S tem bo tudi doseženo, da univerza ne bo sama sebi namen in da bo našla tudi močne povezave z gospodarstvom, ki bo soustvarjalec programov in tako dajala kadre, ki jih gospodarstvo potrebuje.
SREDNJEROČNI PLAN RAZVOJA predvideva, da bo na področju šolstva prišlo do bistvenih premikov in tesnejše povezave z združenim delom in do velikih kadrovskih premikov. Plan predvideva, da bo potrebno uskladiti potrebe po kadrih in to na osnovi dogovarjanja in tudi v tej smeri voditi štipendijsko politiko. Te dinamične predpostavke pa slonijo na čvrstem povezovanju z gospodarstvom.
V zadnjem času sicer prihaja do nekaterih nejasnosti in do sprejemanja pavšalnih ukrepov. Verjetno ni sprejemljivo, da zahtevamo 50 % polog za investicije od tistih sredstev, ki jih delovni ljudje in občani združujejo s samoprispevkom, da bi izgrajevali šolski prostor. Take ukrepe bo potrebno odpraviti in narediti še korak naprej s tem, da bodo morale postati samoupravne interesne skupnosti tudi nosilci določenih investicij, vendar pa ob pomoči bančnega kapitala. Dejstvo je, da ne moremo prepustiti stihiji vprašanje našega šolstva in da tudi z administrativnimi ukrepi ne smemo zavirati dinamiko razvoja, ker bi s tem onemogočili nadaljnji razvoj izobraževanja na vseh nivo-jih.
Ko je tovariš Emil Roje odgovarjal na zastavljena vprašanja je konkretno odgovoril na nekaj vprašanj, ki so še posebej zanimiva. Izhajal je iz tega, da smo v zadnjem obdobju dajali za področje vzgoje in izobraževanja 3,9,% narodnega dohoda, da pa predvideva srednjeročni program 5,1 %, kar je bistveni premik in močna materialna osnova, na kateri bi lahko zgradili celotni sistem vzgoje in izobraževanja in se približali tudi evropskim poprečjem-
Glede na to, da je bilo odprto vprašanje uveljavljanja oziroma gledanja sredine na prosvetnega delavca, je tovariš Roje odgovoril, da je to posledica tega, ker smo ločevali pojem ustvarjalnega dela od področja izobraževanja, ali drugače povedano, ker mo ločevali tiste, ki dajejo in tiste, ki spreje-
(Nadaljevanje na 14. strani)
majo. Vzroke za to pa lahko iščemo tudi v tem, da je bila šola premalo povezana z okoljem in da se sedaj prizadevamo, da bi potom šolskih svetov, organov krajevne skupnosti in delegacij postavili šolo v sredino dogajanja in s tem tudi samega prosvetnega delavca.
Glede materialnega reševanja ..starejših" prosvetnih delavcev je bila podana misel, da bodo prišli v poštev novi normativi, ki seže pripravljajo in ki bodo odstranili z dnevnega reda to dokaj perečo problematiko na področju šolstva. Pri tem prihaja do tega, da se bodo besede o minulem delu resnično odrazile tudi v materialnem stanju prosvetnih delavcev.
Posebno vprašanje je bilo zastavljeno tudi glede samega razvoja usmerjenega izobraževanja. Tovariš Roje je poudaril, daje sprejemljiva samo tista varianta, ki predvideva, da se iz osnovnega šolstva razvija na eni strani poklicno šolanje, na drugi strani pa, da se načrtno razvija delošolskih centrov, v katerih pa morajo najti solidno mesto
tudi delavske univerze. Le taka oblika usmerjenega izobraževanje je sprejemljiva in nedvoumna.
Verske skupnosti so velikokrat predmet širših razora v med prosvetnimi delavci. Glede na to, da se v republiki pripravlja nov zakon o verskih skupnostih, je tovariš Roje menil, da bodo sedaj točno razmejene pristojnosti med družbo in verskimi skupnostmi, vendar pa da še vedno ostajamo pri doslednem načelu, da je cerkev ločena od države in da je s tem ločena od cerkve tudi šola. Tako bo novi zakon odpravil mnoge nejasnosti in ustvaril pogoje, da se bodo odpravili tudi nekati razkoraki pri sedanjem gledanju na celotni sklop vzgoje in izobraževanja, tako v samih šolah, kakor tudi v družinskem okolju.
Zborovanje prosvetnih delavcev je bilo dobro organizirano in bo verjetno potrebno taka zborovanja še organizirati, kajti drugače si težko predstavljamo novo vlogo in pomen vzgoje in izobraževanja pri celotni preobrazbi naše družbe.
Dnevna oskrba za otroka je znašala 52,20 din, štirinajstdnevna pa 730,10 din; kalorična vrednost hrane v poprečju pa 2721 kalorij.
Če hočemo obdržati bazo v Izoli, ki nam jo Osnovna šola gostoljubno ponudi vsako leto, bomo morali nabaviti precej novih ležišč, ker je večina postelj dotrajanih. Pomagamo si z dokupovanjem blazin in otroci ležijo na blazinah, ki so nameščene po podu. Bolje bo treba stimulirati pedagoški kader, sicer letovanje ne doseže namena, za katerega je organizirano. Več bo treba tudi športnih rekvizitov, saj mora biti prosti čas, ko ni kopanja pravilno izkoriščen za rekreacijo. Skratka, vsi činitelji, katerim je poverjena skrb za otroka, bomo morali imeti več posluha za to dejavnost, ki je še kako potrebna in v skladu s tem odmeriti več sredstev, ki niso vržena v prazno.
Rajko Hafner predsednik Občinske zveze prijateljev mladine Domžale
Letovanje naših otrok v bazi ZPM Domžale v Izoli
Tudi letos je Občinska zveza prijateljev mladine že enaindvaj-setič zapored organizirala dvakrat po 14-dnevno letovanje predšolskih in šolskih otrok v Izoli. Letovanje je trajalo v dveh izmenah od 3. do 31. julija 1975 v prostorih Osnovne šole VOJKE ŠMUC v Izoli, ki nam že 21 let nudi gostoljubje. V obeh izmenah je letovalo 315 otrok, letos prvič tudi 41 predšolskih, kar je novost pri organizaciji letovanj. Tako smo letos sprejeli v kolonijo skoraj vse otroke, ki so bili predlagani po zdravstveni indikaciji, manj pa otrok iz drugih družin v naši občini. Prijave smo zbirali od meseca marca in v akcijo vključili zdravstvene, socialne in pedagoške delavce ter društva prijateljev mladine. Tudi letos smo lahko ugotovili, da smo sprejeli na letovanje mnogo takih otrok, ki bi morali v zdravstveno kolonijo. Pod silo razmer smo imeli v koloniji tudi te, ter bi sicer odpadli od tega preventivnega okrevanja. V prihodnje bodo predlagatelji, zlasti šole, morali zdravstvene liste bolj natančno izpolniti, ker sicer vzgojitelji ne morejo s takimi otroci pravilno ukrepati.
Povprečni prispevek staršev za otroka je 350 dinarjev, najvišji pa 500 din, kar je v primeru z drugimi občinami absolutno premalo, zlasti še, ker so se življenjski stroški v letošnjem letu občutno povečali. Letos smo prvič sklenili samoupravne sporazume za letovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in so se našemu pozivu odzvale Občinska izobraževalna skupnost, Občinska skupnost otroškega varstva in Telesno-kulturna    skupnost, Domžale.
Priporočamo naše i/delke v lastni prodajalni v Jaršah
induplati
Nismo pridobili niti dinarja od zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega varstva, kar se ne sme nikoli več ponoviti.
Vzgojni kader smo izbirali preko razpisa v Občinskem poročevalcu. Ker1 pa to delo v naši občini ni vrednoteno tako, ko bi ga glede na vzgojni pomen, ki ga imajo kolonije, morali vrednotiti, smo se morali zadovoljiti z absolventi ali pa še celo dijaki srednjih šol, nekaj je bilo študenov, pedagoškega kadra pa skoraj nič. Vodja skupine je prejel namreč za 14-dncvno delo z otroki in to praktično za delo od 6. do 21. ure samo 400 dinarjev. Komentar torej ni potreben! Tudi osebje v kuhinji je glede na delo, ki traja od 5. do 21. ure premalo stimulirano in imamo težave pri zagotovitvi tega kadra.
V obeh izmenah je bilo vključenih naslednje število delavcev: 26 vzgojiteljev, 2 plavalna učitelja, 2 upravnika, dve medicinski sestri, en ekonom, 5 kuharic in ena snažilka.
Obračun letovanja je naslednji:
Prispevki- dohodki: Prispevki staršev 90.300,00 Obč. izobr. 85.000,00 Skupnost otr. varstva 35.000,00 Telesnokulturna skupnost 10.000,00
Skupaj
220.300,00
Izdatki:
Funkcionalni izdatki 218.049,00 Nabava inventarja-postelje
13.276,00
Skupaj izdatkov 231.325,00
Razlika v breme Občinske zveze prijateljev mladine znaša torej 11.025,00 dinarjev.
V primera okvare na cesti se lahko poslužite »VLEČNE SLUŽBE., ki jo opravlja Pavel Novak, Preser-je. Tovarniška 27. Radomlje, telefon (061) 72 784. *
IN MEM0RIAM
V prvih dneh lepe in sončne jeseni smo spremili na njegovi zadnji poti TONETA TAVČARJA, gostilničarja iz Loke pri Mengšu. Zopet smo izgubili iz svoje srede nekdanjega predanega borca NOB in iskrenega tovariša. Pokojni Tone je bil sin malega kmeta številne družine in je že v detinski dobi okusil trdo življenje in delo na kmetiji. Po končani osnovni šoli je postal zidar in doživljal prve trde življenje preizkušnje ki so ga utrjevale v pravo smer na njegovi življenjski poti.
Tone Tavčar
Že v letu 1942 je postal aktiven član OF. Vendar ga je okupator nasilno mobiliziral. Tone pa je izrabil dopust, da je pobegnil k partizanom. Boril se je v Kamniškem bataljonu in Šlandrovi brigadi vse od leta 1943 pa do osvoboditve. Zlasti je doživel težke boje v okolici Šentvida, kjer je bil težko ranjen v glavo. Kot vojni invalid pa je še kljub vsemu sodeloval v NOB, bil je bolničar. Po osvoboditvi
si je ustvaril v Loki pri Mengšu nov in lepši dom in svojo družino. V družini se mu je rodilo pet otrok. Z ženo Jelko sta jih vzgojila v poštene in napredne državljane. Pokojni Tone je prejel za svoje zasluge v NOB medaljo za zasluge za narod in dva ordena ZN.
Poleg svojih vsakdanjih skrbi pa se je Tone aktivno udejstvoval v raznih organizacijah, bil je član občinske organizacije ZZB NOV in predsednik krajevne organizacije ZZB NOV v domačem kraju.
Kako priljubljen in spoštovan je bil pokojni tov. Tone je pokazal njegov pogreb, saj ga je spremljalo na njegovi zadnji poti veliko njegovih prijateljev in tovarišev—borcev s prapori, obnem s številnimi gasilskimi prapori. Od njega so se poslovili z lepimi nagovori narodni heroj Franc Av-belj Lojko, ravnatelj mengeške osnovne šole Roman Maligoj v imenu družbenopolitičnih organizacij Mengša in predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV Mengeš. V slovo pa so mu zapeli pevci DU Domžale. Še zadnji pozdrav številnih praporov ob igranju žalo-stinke mengeške godbe in spet je naša slovenska zemlja zagrnila za vedno enega izmed naših tovarišev. Za Tonetom pa bo ostal v nas vseh svetal spomin tovariša in borca, ki je kot mnogo drugih nesebično žrtvoval za svobodo   svoje dragoceno
Nace Vodnik
Jesenski sejem v Domžalah
Trgovsko podjetje Napredek je odprlo jesenski potrošniški sejem, na katerem razstavljajo veliko po-trošnega blaga po znižanih cenah. Otvoritve se je udeležilo več predstavnikov skupščine občine in izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij ter ostali gostje, med katerimi je bil tudi generalni direktor ABC tov. Lojze Skok. O pomenu same sejemske prireditve je govoril direktor NAPREDKA Domžale tov. Stane SKOK, ki je spregovoril tudi o preskrbi občanov in med drugim dejal:
„Ta skrb se nedvomno kaže v prizadevanjih naše delovne skupnosti za zgraditev novih prodajnih prostorov, za obnovitev in modernizacijo trgovske mreže ter tudi z organiziranjem priložnostnih sejemskih prodaj, kolektiv napredka se dobro zaveda, da bo lahko uspešno posloval le, če bo znal zadovoljiti potrebe občanov, ki pa so iz leta v leto večje. Nimam namena, da v tem trenutku obširneje obravnavam problem trgovine, ker ga kot družbeni delavci dobro poznate. Omenim naj samo, da je ta položaj težak, ker je kupna moč prebivalstva realno padla, ker so se ob skoraj istih maržah občutno povečali stroški poslovanja, kar vse ima za posledico doseganje slabših rezultatov od predvidenih. Tako stanje povzroča vrsto težav pri uresničevanju načrtov naše delovne organizacije, ki je glede na svoj položaj najpomembnejši nosilec razvoja trgovine v domžalski občini. Glede na objekt, ki ga gradimo, pa bo delovna skupnost Napredka postala tudi nosilec razvoja gostinske dejavnosti, kar predstavlja nove in velike obveznosti. Zavedamo se, da stojimo pred izredno težavno in zahtevno nalogo, da dogradimo novo veleblagovnico in da usposobimo ta objekt, da bo lahko služil svojemu namenu. Omenim naj samo, da bo za usposobitev objekta potrebno zaposliti približno 100 novih delavcev, kar predstavlja bistveno povečanje zaposlenili in da se bo predvideni cehtni dohodek povečal za 30 %. Na nas samih bo ležalo breme organizacije poslovanja nove hiše, kjer je posebno zahtevno vprašanje usposobitve gostinske dejavnosti. Po dograditvi tega objekta mora trgovsko podjetje Napredek zgraditi nujno potrebna skladišča ter vrsto objektov široke potrošnje na območju občine. Delovna skupnost Napredka bo te napore zmogla le ob vsestranski podpori družbeno-' politčne skupnosti. Ljubljanske banke in s pomočjo vseh, ki morajo biti glede na svoje mesto v družbeni strukturi zainteresirani za solidno preskrbo občanov. Vsi se moramo zavedati, da nerešeno vprašanje preskrbe ni samo problem delovne skupnosti Napredka. Zahvaljujemo se vsem, ki prizadevanja Napredka podpirajo, smo pa proti takemu pojmovanju, kjer se od Napredka samo zahteva,
se ga neargumentirano kritizira, ne stori se pa ničesar, ali pa zelo malo, da bi delovni skupnosti pomagali. Mislim, da so taka gledanja osamljena in da jih bo vse manj, vse več pa široke podpore.
Danes odpiramo sejem, na katerem sodeluje nad 55 dobaviteljev. V organizacijo sejma so bili vloženi veliki napori naše delovne skupnosti, ki pričakuje, da bo sejem tudi komercialno uspešen. Popuste na posamezno blago so nam dali dobaviteljji, omogočil pa jih je tudi odlok Občinske skupščine. Vsem, ki so nam pri organizaciji sejma, ki afirmira Domžale tudi v širši slovenski okolici, kakor k)li pomagali, posebno pa podružnici Ljubljanske banke, ki nam je odobrila občuten potrošniški kredit, se najlepše zahvaljujemo."
Nato so si gostje ogledali razstavljene predmete in nov objekt Veleblagovnice, na kateri gradbena in ostala dela hitro napredujejo, tako, da bo tudi ta prepotrebni objekt narejen do roka, to je maja 1976.
Z otvoritve jesenskega sejma Trgovskega podjetja NAPREDEK Domžale
V razgovoru je prišla do izraza tudi misel, da bi bilo potrebno v prihodnje razmisliti o tem, da bi bil sejem širšega značaja v tem smislu, da bi na njem sodelovala vsa domžalska podjetja, kajti s tem bi brez dvoma lahko nudili potrošniku vse tisto blago, ki ga izdelujejo naše delovne organizacije. To pa   verjetno   postaja   tudi del
resnice, ker sedaj večkrat lahko ugotavljamo, da na domžalskem tržišču ne najdemo proizvodov, ki so predmet poslovanja naših delovnih organizacij.
Tako bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med trgovino in gospodarstvom, kar je v danih momentih zelo velikega pomena.
ar
Bliža se praznovanje dedka Mraza
Zveza prijateljev mladine občine Domžale se že leta in leta trudi, da bi vsem otrokom od 1. do 15. leta pripravili za Novo leto, ki je največji in najradostnejši praznik, čimbolj prijetno in tudi v nekem smislu vzgojno in ustvarjalno praznovanje. Ni namen praznovanja tekmovanje delovnih kolektivov, kako bi čimbolj bogato obdarili naše malčke, ampak predvsem številne prireditve, ki jih pod mentorstvom tistih, ki jim je poverjena skrb za otroka, v teh dneh pripravijo otroci sami in pri tem pokažejo svojo ustvarjalnost in bujno fantazijo. Po tolikih letih se pa pri nas v naši občini ne moremo zediniti, da bi bilo praznovanje za vse otroke enako in to po krajevnih skupnostih, kjer otroci živijo in obiskujejo šolo in vrtce. Ne moremo se strinjati z ugotovitvijo, da je oblika praznovanja in obdaritve stvar delovnih kolektivov, ki so bolj ali manj širokogrudni z odobravanjem sredstev v te namene. Dogaja se celo, da zaradi lažjega dela razdelijo kar plačilne bone in so lansko leto celo otroci sami kupovali sebi darila za bone. To je po mnenju Zveze prijateljev mladine popolno razvrednotenje in izmaličenje praznovanja. Nekatera društva prijateljev mladine, kot na primer v Radomljah, se trudijo in zbirajo sredstva za 1000 otrok, ki živijo na našem območju, da VSE ENAKO obdarijo, seveda ob zabavnih prireditvah za predšolske in šolske otroke, katerih pa se udeležujejo radi tudi starši otrok. Dogaja se, da je nek otrok trikrat obdarovan in sicer tam, kjer je zaposlen oče, tam kjer je zaposlena mati in pa seveda
še v šoli oz. v KS, kjer prejme najmanj, kajti v delovnih organizacijah dobimo največkrat odgovor: ,,Mi imamo svojega DEDKA MRAZA." Tisti revež iz samotnih kmetij po hribih pa je za to prijetno praznovanje po navadi opeharjen.
Zveza prijateljev mladine poziva sindikalne organizacije v TOZD, delavske svete, direktorje, Občinski sindikalni svet, Občinsko konferenco SZDL, da odločno stopimo v akcijo in poskrbimo, da ne bo najlepši praznik otrok izzvenel kot najbolj grobo socialno razlikovanje, ki ga ob svojem največjem prazniku občuti naš najmlajši občan.
Zveza prijateljev mladine predlaga, da delovne organizacije s podporo sindikalnih organizacij in Občinskega sindikalnega sveta združujejo sredstva, ki jih imajo v
ta namen planirana pri Občinski zvezi prijateljev mladine, kjer nai društva prijateljev mladine, šole in krajevne organizacije SZDL pripravijo čimbolj prijetno praznovanje s skromno, a enotno obdaritvijo naših otrok. V naši občini imamo okrog 8500 otrok od I do I 5. leta in če bi delovne organizacije prispevale za vsakega otroka 100,00 dinarjev, bi bilo treba zbrati okrog ■ 840.000,00 dinarjev in bi bili vsi otroci enotno obdarjeni tam, kjer živijo in rastejo. Prepričani smo, da je tako praznovanje v skladu s stabilizacijskim obnašanjem, saj bi bili stroški manjši, kot pa ,,praznovanje po TOZD"
Rajko Hafner predsednik Občinske zveze prijateljev mladine Domžale
BIRO 71 — Domžale Ljubljanska cesta 110 ■
Priporočamo svoje storitve
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
»TERMIT« DOMŽALE
EKSPLOATACIJA.
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
Peta obletnica stilnih koncertov Groblje
V 4. številki Občinskega poročevalca 15. aprila 1971 je bila v seznamu prireditev prvič objava stilnih koncertov v Grobljah, ki jih vsa ta leta uspešno prirejata Društvo glasbenih umetnikov Slovenije in Kulturna skupnost Domžale.
22. maja 1971 se je ^prvi predstavil Mešani pevski zbor Domžale, ki je pod vodstvom dirigenta Toneta Juvana zapel pesmi Gallusa, Montcverdija, Bacha, Tomca, Adamiča in Focrstcrja. Za njim so nastopili še Slovenski godalni kvartet z mezzosDpranistko Milko Evtimovo z deli Mozarta in Osterca; violinist Rok Klopčič, ki ga je spremljal pianist Ranko Filjak iz Zagreba z Brahmsovimi violinskimi sonatami; godalni orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale, ki je pod vodstvom diregenta Tomaža Habeta igral dela Handla, Mozarta in Cimarose; baritonist Vasilc Micu iz Bukarešte, ki ga je spremljal pianist Leon Englman, z deli sodobnih romunskih skladateljev, nastop svetovno znanega Tria Lorenz iz Ljubljane in v mesecu septembru še nastop godalnega orkestra Zavoda za glasbeno izobraže vanje Domžale, ki je pred večernim koncertom izvajal skladbe Bacha. Cimarose, Vivaldija, Dvoraka, Bach-Gounoda in Handla tudi za učence višjih razredov osnovnih šol iz Domžal in Mengša.
Odziv je bil izredno lep, saj so poslušalci z veseljem prihajali na koncerte v čudoviti ambient restavrirane baročne grobeljske cerkve, ki jo krasijo prekrasne freske freskanta Franca Jclovška, ki je bil leta 1700 rojen v Mengšu in 1764 umrl v Ljubljani. Grobeljske freske, ki jih je slikal v letih 1759-1761 pomenijo višek njegovega za slovensko umetnost tako plodnega dela.
V letu 197?. so bili v mesecu juniju štirje koncerti. Prvi koncert 9. junija je imel violinist Rok Klopčič, ki ga je spremljal violinist Ranko Filjak iz Zagreba. Izvajal je francosko glasbo. Za njim so sledili koncert pianista Igorja Deklcve in basista Jožeta Stabeja z deli Musorskega, koncert godalnega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale z dirigentom Tomažem Habctom in predklasično glasbo ter koncert Ljubljanskega pihalnega tria z dunajsko klasično glasbo in slovensko sodobno glasbo.
7. julija 1972 je bila v grobeljski cerkvi otvoritev Muzeja Jelovškovc umetnosti in prva podelitev Kersnikovih nagrad, v okviru praznovanja občine Domžale. Ob tej priliki sta na koncertu nastopila pianist Aci Bertoncelj in godalni orkester Zavoda za glasbeno izboraževanje Domžale pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta in solistkama Marijo Škofovo in Branko Rogličevo. Muzej je odprl takratni podpredsednik Skupščine občine Domžale prof. Ivan Vidali, slavnostni govor je pa imel prof.
dr. Stane Mikuž, ki je v govoru podal življenjepis slikarja Frača Jclovška. Prve Kersnikove nagrade je ob tej priliki podelil predsednik Kulturne skupnosti Domžale dr. Miroslav Stiplovšck.
V mesecu septembru je bil še koncert slovenskega instrumentalnega tria v sestavi Aci Bertoncelj - klavir, Dejan Bravničar - violina in Ciril Skcr-janec - violončelo.
Še bolj, kot prvo leto, so postali stilni koncerti Groblje 72 znani že daleč izven občinskih, republiških in celo državnih meja. O koncertih so pisali časopisi Delo, Ljubljanski dnevnik. Naši razgledi, Jana, o njih je poročal RTV Ljubljana in celo celovški list Tages Zcitung.
Leta 1973 je bilo šest koncertov. Prvi 1. junija je bil koncert domačina pianista Acija Bertonclja z deli F. Chopina; nato koncert flavtista Borisa Campc,« Jožeta Falouta in pianista: Leona Engclmana s francosko in italijansko glasbo; koncert Tria Lorenz s tenoristom Mitjo Grcgoračem in dunajsko klasično glasbo; koncert mezzosopranistke Božcnc Glavakove, basista Jožeta Stabeja in pianista Igorja Dckleva z medžimurskimi ljudskimi in črnskimi duhovnimi pesmimi; koncert violinista Roka Klopčiča, ki ga je spremljala pianistka Zdenka Novakova z glasbo 20. stoletja in koncert godalnega orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale z dirigentom Tomažem Habctom in baročno glasbo italijanskih mojstrov. Na tem zadnjem koncertu so bile podeljene tudi Kersnikove nagrade ter nagrade in priznanja Občinskega sveta ZKPO Domžale.
V mesecu septembru je nastopil še Slovenski trio, ki je izvajal skladbe L. M. Škerjanca, M. Rawcla in F. Mendcl-sona -Bartholdija.
V okviru stilnih koncertov Groblje 74 je bil prvi koncert 31. maja. Na tem koncertu so nastopili baritonist Marcel Ostašcvski, sopranistka Ileana Bratuž Kacjanova ter pianistka Zdenka Luk-čeva in Andrej jarc, ki so izvajali dela Sostakoviča in Lipovška; Nato so sledili koncerti Slovenskega godalnega kvarteta, kije izvajal dela Barbere, Ukmarja in Francka; ob podelitvi Kersnikovih nagrad pa komerni orkester Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik z dirigentom Tomažem Habctom, s solistom pianistom Acijcm Bertoncljem in violinistom Markom Zupanom in izvajal dela dunajskih klasikov. Kersnikove nagrade je ob tej priliki podelil predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič, priznanja in nagrade Občinskega sveta ZKPO pa predsednik Slavko Pišek.
Jeseni 1974 so bili še koncerti Godalnega orkestra ,,Pro arte" iz Zagreba in klarinetista Pictra Cavaliere iz Du-
brovnika, ki so izvajali dela Mozarta, Markovića, Hillerja, Brahmsa in Sakača. Za njimi je nastopil Oktet Gallus in blokflautist Erncst Kolz, čembalistka Grovseck in čelist Martin Hochstetter -vsi iz Celovca. Prvi nastop v jesenski sezoni je imel domačin pianist Aci Bertoncelj s skladbami J. S. Bacha in W. A. Mozarta.
V letu 1975 je bil prvi koncert 6. junija z nastopom Okteta bratov Pirnat, ki jih vodi umetniški vodja Tone .luvan. Izvajali so dela iz obdobja renesanse ter slovenske narodne in umetne pesmi. Za njim je bil koncert prvega slovenskega pevskega društva LIRA iz Kamnika pod vodstvom zborovodje prof. SamaVrem-šaka z deli Gallusa, Focrstcrja, Pahorja, Srebotnjaka, Ravnika, Marolta, Vrcmšaka in Simonitija; koncert Tria Lorenz z večerom češke romantike in nastop godalnega orkestra Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom dirigenta Tomaža Habeta in solisti Marijo Škof - oboa, Branko Bcčaj violina in Igorjem Švaro -orgle, z deli J. K. Dolarja, Albinonija, Cimarose in Haendla. Pri nastopu godalnega orkestra so bile podeljene tudi
Kersnikove nagrade ter nagrade in priznanja Občinskega sveta ZKPO Domžale.
V jesenski sezoni so pa bili še tile koncerti: koncert pianista Acija Bertonclja z večerom slovenske romantike; koncert Okteta Gallus z renesančno in jugoslovansko ljudsko pesmijo in koncet violinista Roka Klopčiča, ki ga je spremljala pianistka Nada Omanova z deli Vivaldija, Bacha, Dcbussvja, Bar-toka in baročna glasbo in glasbo 20. stoletja.
V letošnji sozoni je bil največji obisk pri domačih izvajalcih, kakor tudi pri koncetih vokalnih skupin. Predvsem obisk v letošnjem letu je pokazal, da tako domačini in številni tuji obiskovalci predvsem iz Ljubljane in Kamnika kaj radi obiskujejo sedaj žc tako poznane stilne koncerte v Muzeju Jelovškovc umetnosti v Grobljah in hvalijo predvsem akustiko in čudoviti ambient s prekrasnimi Jclovškovimi freskami. S stilnimi koncerti smo obogatiti na našem območju zelo razvito vokalno in instrumentalno dejavnost, ki je tako postala znana širom naše domovine in tudi izven njenih meja.
Tone Ravnikar
V okviru mednarodnega leta žensk - delegacija holandskih žensk na obisku v Domžalah
Svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri Občinski konferenci SZDL, ki ga vodi Marija Ivkovicje bil gostitelj ženske holandske delegacije, ki je prispel v Domžale v petek, 10. oktobra.
ustanovi na Viru in v Radomljah. Izrazile so prijetno presenečenje ter zaprosile, če lahko posnamejo nekaj fotografij v oddelkih za predšolske otroke.
V nadaljevanju razgovora je gospa Tatti na vprašanje, kako pri
Panorama značilne holandske pokrajine
Na stilnih koncertih Muzeju Jelovškove umetnosti v Grobljah je nastopil tudi svetovno znani oktet GALLUS
Sprejemu delegacije, spremljanje s strani predstavnice KDAŽ Slovenije, je v prostorih občinske skupščine prisostovali še sekretar OK SZDL Marijan Stopar, Marija Avbelj Nadja, Janko Gedrih, sekretar SOb ter predstavniki Vzgojno varstvenega zavoda Domžale.
Po programu bivanja naj bi se gostje, gospa Tatti in gospa Inna seznanili v Domžalah predvsem z dosežki in problemi otroškega varstva, razgovor pa je poleg tega potekal še v smeri prizadevanj za čim-večjo učinkovitost dela žensk in ženskih organizacij v okviru mednarodnega leta žensk.
Tako so si gostje in gostitelji ogledali   dve   vzgojno varstveni
njih potekajo aktivnosti v okviru leta žensk povedala tole: „Vlada jim je odobrila 2 milijona guldnov (približno 140.000 din), da jih porabijo v namen aktivnega praznovanja, njihov osnovni smoter pa je v prizadevanjih za hitrejše in ustreznejše izobraževanje žensk in ženske mladine. Prav tako so njihove organizacije, povezane v nacionalni svet žensk, predlagale vladi nekaj ukrepov, ki naj bi jih sprejela za izboljšanje položaja žensk in za njihove aktivnosti."
Obisk holandske delegacije žensk je imel povratni značaj, kajti septembra 19/4 je delegacija jugo-
(Nadaljevanje na 17. strani)
slovanskih žensk (Dr. Etela Rajčič iz Vojvodine in Marija Ivković iz Domžal) obiskala Holandijo in se tam zadržala 8 dni na študijskem obisku.
Ob koncu prisrčnega srečanja je gospa Tatti izročila velik emblem holandskih žensk z znakom mednarodnega leta žensk, ki ponazarja obliko goloba, kot simbol miru, rojstvo otroka stlas.
Nekaj podatkov iz leta 1974: V Holandiji je od vseh prebivalcev 50 % žensk. V predstavniških organih nimajo znatnega deleža, saj je od 16 ministrov le 1 ženska, v zgornjem domu pa imajo 3 % žensk in v svetu provincij 1 ženska. Najbližje jim je vprašanje proučevanja človeka in njegovih življenjskih pogojev. Kot zagotavljajo, nimajo političnih ambicij in ciljev in njihova aktivnost ni politična. Organizacijsko se povezujejo
izven političnega sistema (ne v okviru političnih strank), federacija žensk za celo Holandijo pa jih povezuje v akcijah. Vlogo ženske federacije smatrajo kot pogoj za progres in mir.
Same zaznavajo svoje lastne probleme in spremembe, ki se pri njih dogajajo, ker mlajša populacija žensk želi biti zaposlena in jih poroka, kot nekdaj ne zadržuje več toliko pri zaposlenosti. Tako tudi njihovi družbeni odnosi dobivajo
drugačno vsebino in obliko. Po podatkih Biroja za zaposlitev, ki ga vodi ženska organizacija, je od vseh prosilcev za delo četrtina poročenih žensk. Sindikati in organizacije žensk si prizadevajo, da se pravice žensk z moškimi izenačijo.
(V naslednji številki bomo objavili povzetek o tem, kako razrešujejo vprašanje otroškega varstva)
Uredništvo
Šahovsko društvo Domžale spet v prvi zvezni ligi
Našim občanom, ki jih količkaj zanima šahovska igra, je prav gotovo dobro znano, da je dom žalsko šahovsko društvo v maju
1973. leta prvič nastopilo v drugi zvezni ligi in se leto dni kasneje, v maju 1974. leta, prvič uvrstilo med deseterico najboljših jugoslovanskih šahovskih moštev prve zvezne lige. Tedaj smo v našem časopisu izrazili bojazen, da se bo Domžalčanom v družbi najboljših silno težko obdržati in bodo prvo ligo morali najbrž hitro zapustiti. Natanko tako se je v septembru
1974. leta res zgodilo. Kljub izredni borbenosti je bila domžalska ekipa na turnirju v Poreču le za las prekratka zasedla je deveto mesto, celih 10 točk predzadnje uvrščeno Mladostjo iz Zemuna. Samo še nekaj točk bi bilo treba za osvojitev osmega mesta, kar pa takrat čisto preprosto ni bilo moč doseči in vrnitev v drugo ligo je bila neizbežna. In prav zategadelj, ker smo vsi realno in objektivno tak razplet tudi pričakovali, slovo iz prve lige ni bilo tragično, niti ni domžalskega moštva kakorkoli demoraliziralo. Pri tem pa se je v ekipi utrdilo prepričanje, daje njena šahovska moč tolikšna, da stvarno sodi med izbrance v drugi ligi, kaj več pa je lahko samo res izjemen dosežek.
Zavedajoč se tega dejstva je izbrano moštvo šahovskega društva Domžale odšlo na letošnje tekmovanje druge zvezne lige z namenom, da se v njej kar najbolje uvrsti in da v njej ostane tudi v naprej, kakšnih večjih ambicij pa spričo razmeroma skromnih šahovskih naslovov svojih igralcev niti ni imelo. Moštvo pa je kot homogen, borben šahovski kolektiv ponovno presenetilo in si za naslednje leto spet rezerviralo častno mesto v družbi najboljših, ki smejo tekmovati v prvi zvezni šahovski ligi!
Ob tem, za Domžale tako pomembnem in razveseljivem dogodku, najbrž ne bo odveč, če vsaj  bežno obvestimo bralce o
Eoteku tekmovanja, ki je ime omžal poneslo po vsej Jugoslaviji in so ga večkrat spoštljivo zapisali v šahovske stolpce vsi naši vodilni časopisi.
Srečanja v obeh zveznih šahovskih ligah so bila tokrat v času od 15. do 23. septembra 1975 blizu Pulja v turističnem Med ul inu. drugi zvezni ligi je tekmovalo osem
moštev z desetimi igralci. Na prvih šestih deskah so se merili člani, na sedmi in osmi so se borile članice, na zadnjih dveh pa so se udarili mladinci. ..Barve" Domžal so branih' Ivo Bajec, Iztok Jelen, Marjan K a m ar. Marjan Slak, Vide Vavpe-tič, Vlado Ivačič, Srečko Kolar, Pavla Košir, Kati Dedič , Marjana Jelen, Leon Mazi, Samo Bevk in Milan Oso lin.
Oglejmo si najprej prikaz, kakšna je bila mera točk posameznih ekip od I. do zadnjega VII. kola:
Naziv in kraj ekip
bila drama končana. Prvo mesto je pripadlo Domžalkam, ki so le en dvoboj igrale neodločeno, vse druge pa odločile v svojo korist medtem ko je moral SŠK dvakrai kapitulirati.
Rezultati vseh dvobojev so razvidni iz naslednje razpredelnice:
Šahovsko društvo Domžale je torej spet v prvi ligi! Zasluge za tako odličen ponovni vzpon med najboljše ima celotna ekipa, zlasti uspešni pa so bili naslednji posamezniki: Marjan Slak je na 4. deski
ŠD Domžale, Domžale Sarajevski ŠK, Sarajevo „Željezničar", Sarajevo „Titograd", Titograd „Kvarner", Rijeka „Bar", Bar Celjski ŠK, Celje „Varaždin," Varaždin
Že izkupiček prvih treh kol je bil za Domžale tolikšen, da je vsaka bojazen o morebitnem izpadu iz druge lige docela izginila. Se več, začelo se je porajati upanje, da je na tekmovanju z nadaljnjo dobro igro možno celo zmagati in se preseliti v prvo ligo. To upanje se je močno okrepilo po predzadnjem kolu, ko so Domžale pobegnile svojemu najbližjemu zasledovalcu za celo točko in pol. Ko pa so Domžalčani v zadnjem kolu zmagali proti Željezničarju 5,5 : 4,5, je nastopilo moreče vždrušje polno dvomov, ali bo ta minimalna zmaga zadostovala za osvojitev prvega mesta. Še huje je postalo ob prekinitvi dvoboja med Sarajevf skim ŠK in Barom. Iz osmih odločenih partij so Črnogorci dobili le pol točke, sedem in pol pa so jih pospravili Sarajevčani. Le—ti so za popolno zmago potrebovali eno samo točko, za kar bi bilo dovolj v obeh prekinjenih partijah le remizirati. Pa vendar se to ni zgodilo! Simpatična ekipa iz Bara, ki pravzaprav s pridobitvijo ali pa z izgubo obeh preostalih točk ne bi spremenila vrstnega reda svojega moštva v tumirski tabeli, pač pa bi s sprejetjem dveh remijev odločimo vplivala na vrh tabele, se je do konca borila športno in pošteno! Ko so bili podpisani formularji z rezultatom 8 : 2 v korist SŠK, je
Seštevek točk po kolih					
I.	II.	III. IV.	V.	VI.	VII
6,5	15	20,5 26,5	31,5	38,5	36,5
7,5	15	21,5 26	33	36	44
6,5	9	17 22	29,5	35	39,5
8	16	20,5 26,5	29,5	34	39
3,5	9,5	9,5 13	18	25,5	31,5
3,5	7,5	12 16	21	27	29
2	3,5	9 14,517	21	25.5	44
2,5	4,5	6,5 10,5	13	17	22,5
II. zvezna liga v Medulinu 1975
Razvrstitev ekip
1. ŠD Domžale
2. Sarajevski ŠK
3. Željezničar
4. Titograd
5. Kvarner
6. Bar
7. Celjski ŠK
8. Varaždin
brez poraza iz sedmih partij dosegel 6 točk, Iztok Jelen je na 2. deski prav tako brez poraza iz sedmih dvobojev priboril 5 in pol točke, enak rezultat je ob enem porazu uspel mladincu Leonu Maziju, Dedičeva pa je nabrala 4 in pol točke iz šestin srečanj. Dobro so igrali še Vavpetič, Koširjeva in mladinec Bevk. Obetajoče pozicije si je znal ustvariti tudi Marjan Karnar. čeprav njegov polovičen uspeh tega ne izpričuje. Preostali igralci so iztržili nekaj manj, pa vendar je bila vsaka njihova zmaga ali polovička izredno dobrodošla in pomembna za končno zmago.
Uspeh Domžalčanov je glede na šahovske kategorije igralcev vsekakor presenetljiv. Naj navedemo za primer, da so za drugouvrščeno ekipo SŠK igrali trije mednarodni mojstri Bogdanović, Meštrović in Gašić, z najvišjim naslovom pri ŠD Domžale pa se lahko predstavi le mojster Ivo Bajec. Če torej uradno priznana šahovska moč igralcev ni (Nadaljevanje na 18. strani)
1.	2.	3.	4.	5.	6.	7.	8.	Točke
	7	5,5	5,5	6,5	5	8,5	6	44
3		7,5	7	6,5	8	4,5	7,5	44
4,5	2,5		5,5	5	6,5	7,5	8	39,5
4.5	3	4,5		5	6	8	8	39
3,5	3,5	5	5		6	6	7,5	36,5
5	2	3,5	4	4		4,5	6	29
1,5	5,5	2,5	2	4	5,5		4,5	25,5
4	2,5	2	2	2,5	4	5,5		22,5
V hali Komunalnega centra v Domžalah so tekmovali šahisti iz vse Jugoslavije na VIII. športnih igrah papimičarjev. Prvo mesto na tem tekmovanju je dosegla ekipa Papirnice KoUčevo
bila osnovni pogoj za blestečo zmago, potem se lahko vprašamo, kaj je pravzaprav ponovno pripeljalo Domžalčane v družbo elitnih moštev Jugoslavije? Najboljši odgovor na to nam daje zapis v 7. številki Šahovskega glasnika 1974, ki komentira lanskoletno uvrstitev Domžal v prvo zvezno ligo in hkrati išče razloge za izpadanje Maribora iz te lige:
„Drugo mesto (H pomeni uvr stitev v I. ligo) je zasluženo osvojila ekipa iz Domžal, kar za nepoučene prav gotovo predstavlja presenečenje. Pa vendar, kdor je po zorno spremljal igro tega moštva, je lahko ugotovil, da je to zelo solidna in izenačena ekipa, brez zvenečih imen in velikih naslovov, toda z mnogo resnosti! Tretje mesto (W je premalo za uvrstitev v I. ligo) Maribora je prav gotovo neuspeh za to ekipo, ki ima veliko znanih imen in visokih naslovov. Če iščemo vzroke za ta neuspeh, potem jih moramo iskati v nehomogenosti te ekipe!"
V naslednjem tekmovanju se je lani v septembru Maribor prebil v I. ligo, Domžale pa so iz nje izpadle. Letos pa se je zgodovina tudi v šahu ponovila. Domžale so ponovno uspele, Maribor pa je spet zdrknil nazaj. Vzroki za tako spremembo so v dobršni meri zajeti v prej citiranem komentarju Šahovskega glasnika 1974.
Tekmovanju, ki je letos drugič pripeljalo Domžale v družbo najvidnejših šahovskih ekip v naši domovini, je precej pozornosti posvečal tudi predsednik domžalske občinske skupščine, ki je borbenim igralcem že med nastopom poslal bodri!iio brzojavko, po zmagoviti vrnitvi iz Medulina pa jih je prijazno sprejel in jim k uspehu iskreno čestital. Njegovim besedam, polnih priznanja in pohvale, se pridružujemo številni ljubitelji šahovske igre v Domžalah in v občini nasploh z najboljšimi željami: Šahovsko društvo Domžale, vso srečo vi. zvezni ligi!
IS.
VIDE VAVPETIČ - ZMAGOVALEC BRZOPOTEZNEGA PRVENSTVA SLOVENIJE 1975
Večina Domžalčanov dobro pozna Videta Vavpetiča, vsestranskega športnika in organizatorja mnogih športnih dejavnosti v naši občini. Vide ni le odličen šahist, temveč tudi priznan kegljač in igralec namiznega tenisa. Pred leti je bil celo vodja napada v domžalskem nogometnem moštvu in je gledalce vrsto let razveseljeval z duhovitimi kombinacijami, ki so neredko končale z efektnim golom v nasprotnikovi mreži. V zadnjem času je nogomet in kegljanje precej opustil nastopa le kdaj pa kdaj za Papirnico Količevo pač pa je zelo aktiven pri namiznem tenisu in zlasti pri šahu.
Uspehi šahovskega društva Domžale, od osvojitve republiškega moštvenega prvenstva pa do uvrstitve v prvo zvezno ligo, so prav gotovo plod njegovega neumornega prizadevanja. Kot dolgoletni kapetan tega vzornega šahovskega kolektiva, hkrati pa tudi zelo uspešen igralec prve ekipe, zna vselej razumno razporediti tekmovalce in mednje vnesti kolektivnega duha,
.-..as.   t SIH i
kar je vsekakor osnovni pogoj za pozitiven skupni rezultat.
Številnim priznanjem, ki jih je Vide dobil v svoji dolgoletni športni karieri, je letos dodal še enega -naslov republiškega prvaka v brzo-poteznem šahu.
Letošnje brzopotezno prvenstvo posameznikov je bilo meseca aprila v Zagorju ob Savi. Nastopilo je 108 tekmovalcev iz vse Slovenije. Po hudih bojih se je v finale uvrstilo 16 znanih šahistov, ki so v medse-bojih spopadih skušali doseči laskavi naslov zmagovalca. Tb je na koncu uspelo našemu občanu, kije zasluženo osvojil prvo mesto. Finalisti so to množično tekmovanje končali z naslednjo razvrstitvijo:
1. Vavpetič      10 in pol točke
2. Vošpernik    10 in pol točke
3. Musil 10 in pol točke
4. Stciner        10 točk
5. Pešec 10 točk
6. Karnar 9 točk itn.
Zaradi boljšega rezultata proti najvišje uvrščenim, je prvo mesto
Mojstrska kandidata Karnar in Slak sta dala velik prispevek k uspehom
domžalskega šaha
pripadlo mojstrskemu kandidatu Videtu Vavpetiču, drugi pa je bil po enakih kriterijih mojstrski kandidat Zdravko Vošpernik. Mednarodni mojster Vojko Musil, kije na tovrstnih tekmovanjih že več let zaporedoma zmagal, se je moral tokrat zadovoljiti šele s tretjim mestom.
Z osvojitvijo prvega mesta borbenega Domžalčana je pridobilo na ugledu tudi njegovo in naše šahovsko društvo, zato Videtu Vavpetiču, letošnjemu slovenskemu brzo-poteznemu prvaku, k uspehu prisrčno čestitamo!
IS.
Vide sprejema eno izmed številnih priznanj za svoje šahovske uspehe
r \
PAVLA KOŠIR - SLOVENSKA PRVAKINJA V 2ENSKEM SAHU
Izbrane slovenske šahistke so svoje republiško prvenstvo letos odigrale v Zagorju. Tekmovanje je
bilo že v mesecu aprilu in je imelo 14 udeleženk. Po zanimivih medsebojnih obračunih je prepričljivo zmagala članica šahovskega društva Domžale Pavla Košir, ki je iz trinajstih dvobojev zbrala 12 točk in pol. To pomeni, da je dvanajstkrat zmagala in le enkrat remi/i rala.
Za tako izdatno zmago — osvojila je 96 % možnih točk - zasluži Koširjeva javno priznanje in pohvalo z najboljšimi željami k nadaljnjim uspešnim nastopom!
I.S.
Zmagovalka Koširjeva sprejema čestitke ob osvojitvi slovenskega prvenstva
Medulin - prizorišče šahovskih bojev v I. in II. zvezni ligi 1975
Sprejem za člane harmonikarskega orkestra
Zlatko Šugman v osnovni organizaciji ZSMS Lukovica
V eni izmed prejšnjih številk sem pisal o velikem uspehu harmonikarskega orkestra Glasbene šole Domžale, ki je pod vodstvom Majde Golobove na tekmovanju harmonikarjev in harmonikarskih orkestrov v Trstu zasedel prvo mesto. Mlade izvajalce je ob tem velikem uspehu povabil na sprejem predsednik Skupščine občine Domžale Jernej Lenič. Sprejema so se poleg članov harmonikarskega orkestra udeležili tudi predsednik skupščine Kulturne skupnsoti Domžale dr. Miroslav Stiplovšek, predsednik Občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Domžale Slavko Pišek ter ravnatelj šole Stane Habe.
meja naše domovine v sosednji Italiji.
Sedaj boste lažje razumeli, da glasba ne pozna meja ter združuje narode in države, spoznali pa ste tudi, da je to glasba, ki pomeni kvaliteto, ki jo dosežemo s predanostjo in ljubeznijo do dela, podrejanjem osebnih interesov skupini, ki ji v vašem primeru pravimo orkester.
Vaš uspeh ima toliko večjo vrednost, ker ne pomeni uspeha posameznika, ampak skupine mladih članov harmonikarskega orkestra Glasbene šole Domžale. Vsak, ki to delo vsaj malo pozna, ve kaj to pomeni
Z vami vred se veselimo doseže-
Predsednik skupščine občine tovariš Jernej Lenič je ob prisotnosti predstavnikov kulturnega življenja sprejel mlade harmonikarje, ki so na mednarodnem tekmovanju v Trstu zasedli I. mesto
Ob tej priliki je predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič imel sledeč nagovor:
„Leto dni mineva od našega srečanja, ko sem vam mladim članom harmonikarskega orkestra in vašim prizadevnim učiteljem čestital za uspeh na srečanju jugoslovanskih harmonikarskih orkestrov v Pulju.
Če se prav spominjam, sem vam tedaj dejal, da je že nastopanje na takem srečanju uspeh in pogum, še toliko večje zadovoljstvo pa je na takih kvalitetnih prireditvah doseči kakršnokoli priznanje. To je možno doseči le, če je med vsemi nastopajočimi soglasje, enotnost, volja do dela in uspeha.
Mislim, da ste vi tisti srečni mladi ljudje, ki ste se z zagrizenostjo in vso razpoložljivo dobro voljo zajedli v delo, se odrekali marsikateri uri prostega časa ter se posvetili trdemu in vztrajnemu delu. Če kdo, potem sem prepričan, da ste vi spoznali resnico tisoč in več let starega pregovora: Repe-titio est mater studiorum ponavljanje je mati učenosti in znanja. Če ne, • bi dosegli uspeha, ki ne presega le občinskih in republiških meja, ampak ste ga dosegli zunaj
nega uspeha v Trstu, z vami vred smo ponosni, da ste harmonikarski orkester iz Domžal, iz SR Slovenije.
Iskreno čestitamo vsem članom orkestra in vaši dirigentki tovarišici Golobovi ter skladatelju tovarišu Tomažu Habetu. Tudi v bodoče vam želim še veliko vztrajnosti in dobre volje pri glasbenem delu. Vse priznanje gre tudi vodstvu Glasbene šole Domžale, kije vedno bolj množična šola kvalitetnega dela.
Vsem iskreno priznanje za trud in čestitke k uspehu ter hvala za vaš trud in dobro voljo, da ste ime središča naše občine ponesli tja čez našo mejo!"
Članom harmonikarskega orkestra sta spregovorila in čestitala tudi predsednik skupščine Kulturne skupnosti dr. Miroslav Stiplovšek in predsednik Občinskega sveta ZKPO Slavko Pišek. V imenu članov harmonikarskega orkestra se je nato zahvalil Miran Pezdirc, v imenu šole pa ravnatelj Stane Habe.
V prijetnem razgovoru je nato minul sprejem, ki je dal mladim izvajalcem še večjo vzpodbudo pri nadaljevanju uspešnega dela.
Če imaš uspeh, te spoznajo ljudje, in to vsekakor velja za uspešnega igralca Zlatka Šugmana iz Mestnega gledališča Ljubljanskega, če nimaš uspeha, spoznaš ti druge. Vendar za nas je bU ta obisk uspeh v okviru naše klubske dejavnosti.
Naša 00 ZSMS Lukovica sc je vključila v republiško tekmovanje „KLUB 75", kar naj bi še bolj vspodbujalo mlade k takoimenovani klubski aktivnosti.
V ta namen smo si v februarju organizirano ogledali predstavo MGL, Had-žičevo delo „Naročena komedija" v Ljubljani. Dvorana je bila polna in med gledalci je bilo tudi 15 mladih iz Lukovice. Eno izmed vlog v tej komediji igra Zlatko Sugman, ki seje povabilu našega kulturnega referenta Capuder Franca, naj pride v Lukovico na pogovor, ljubeznivo odzval.
Prav gotovo je za vsakega mladinca pogovor z igralcem zanimiv in zato smo se ob tem srečanju v velikem številu zbrali v sejni sobi Zadružnega doma. V začetku je govoril tov. Šugman največ sam, kmalu pa smo se tudi mi opogumili in spraševali o vseh mogočih stvareh. Ker so razgovoru prisostvovati tudi mladi igralci amaterji, je bilo zanimanje še tem večje. Zanimalo nas je kako to, da je sploh začel igrati in zvedeli smo, da je bil njegov oče amaterski igralec in je tudi on šel tako po njegovi poti. Z lončano gimnazijo sc je vpisal na igralsko akademijo, ki jo je končal leta 195 7 in zatem odšel k vojakom. Potem je tri leta igra] v Celjskem gledališču, ki je takrat veliko gostovalo. Nato je odšel v Maribor, od tam pa v Ljubljano, kjer živi in dola sedaj. Sicer pa je doma iz okolice Ptuja. V Ljubljani je najprej igral v Drami, zaradi stalnih prepirov, je po treh letih odšel v Mestno gledališče. Odigral je približno osemdeset vlog, nekaj pa tudi v filmih. Zadnji film, v katerem je igral jc bil „Na klancu".
Zlatko Šugman pravi, da najraje igra v komedijah, malo za šalo, malo za res pa je tudi pristavil, da kakšnega kmečkega vasovalca ne bi znal dobro odigrati
Nas pa jc nadalje zanimalo v kakšnih razmerah dela MGL in kako jc nastalo. In sicer je pri ustanavljanju veliko pripomogla mestna skupščina in sc zato po njej tudi imenuje. V MGL igra petintrideset igralcev. Je zelo obiskovano in ima največ publike v Jugoslaviji. Povedal je, da novih igralcev ne sprejemajo radi in so v zadnjih letih sprejeli samo dva ali tri, med njimi tudi Mileno Zupančičevo. Nekaj igralcev uči tudi na akademiji.
Zlatko Šugman nadalje zatrjuje, da mu je v tem gledališču všeč, moti ga le to, da veliko gostujejo. Lansko leto so gostovali kar 160-krat, letos pa bodo menda „samo" 90-krat. V nekaterih krajih, kot npr. v Kamniku imajo stalne predstave.
Lahko rečemo, da v Mestnem gledališču odigrajo zelo veliko predstav, saj za vsako slovensko gledališče petdeseta predstava nekega „komada" pomeni praznik. MGL pa redno igra eno delo po sedemdesetkrat ali celo leta 1965 komedijo „Reforma 65" kar 105- krat.
Med mladimi v Lukovici je veliko igralcev amaterjev in zato nas je še posebej zanimalo, kako sploh naštudirajo igro. Zlatko Šugman nam je povedal, da umetniško vodstvo določa, kdo naj bi dobil posamezno vlogo. To pa je težko, saj  so vsi igralci profesionalci.
Pri samem začetku se najprej lotijo razčlenjevalne vaje. Režiser razčleni igro in pove svoje misli. Seveda še vse oblikujejo in izdeljujejo igro približno tri tedne, le-ta pa ne sme iz osnovne zamisli režiserja. Po treh tednih gredo igralci na oder in scenograf izdela sceno. Igro nato študirajo približno tri mesece. Pred premiero se začno glavne vaje. Deset dni prej pridejo kostumografi. Treba je urediti še luči, postaviti kolise in s tem so priprave za igro končane.
Zanimal nas je tidi delovni čas igralcev, in sicer delajo od 9.30 do 14., zvečer pa so predstave, če pa jih ni imajo vaje. Prav gotovo je potrebna za uspeh v tem pokbcu najprej možna volja in izkušnje, ki so najboljša šola. vse to pa igralec kot je Zlatko Sugman, ima.
Po enoumem bolj resnem razgovoru pa nam je povedal še nekaj anekdot, saj kot igralec doživi marsikaj. Kdor je pričakoval, da bo tov. Šugman tako, kot na odru, tudi osebno, se je zmotil. Je čisto navaden človek in takega smo spoznali, zato ga še bolj cenimo, zahvalili za obisk. Še naprej bomo radi obiskovali MGL, saj nam je prav s tem srečanjem postalo bližje. Zagotovo pa bodo tudi naši igralci amaterji iz Luko-vice še bolj zagnani, Helena Serša-Kralj
DOPISUJTE V OBČINSKI POROČEVALEC!
Nastop harmonikarjev v Trstu
Nekaj ovir, ki motijo delo delegatov
Prvi koraki delegatov so našli trdna tla. Izpit je položen, ni pa še v celoti potrjen. Zavest delegatov, čut odgovornosti in interes se že odražajovdelu skupščin.
Kljub vsej zagnanosti pa moramo ugotoviti, da je še nekaj napak, ki so coklja razvoja. V tej razpravi bi se dotaknil treh temeljnih nalog, katere so se pojavile kot pomanjkljivosti pri delu delegatov. Seveda bilo bi nepravilno, da jih skritiziramo in ožigosamo, kajti objektivno povedano so te pomanjkljivosti odraz dela in pa izpolnjevanje nalog.
Prva in osnovna pomanjkljivost je se vedno neobveščenost delegatov v bazi. Osnova dela delegatov in delegacij je pravočasna obveščenost. To smo opazili pri delu v raznih skupščinah, da delegati, ki niso dovolj obveščeni in seznanjeni z gradivom niso, oziroma kot sami pravijo" smo premalo ali smo bili prepozno seznanjeni z gradivom, ali nismo se mogli pogovoriti z bazo"... Vsa ta naniznana opravičila so dokaz, da se delegati zavedajo nalog in odgovornosti. Posledice prepoznega obveščanja - dostava gradiva delegatu povzroči to, da zaradi pomanjkanja Časa ne more kontaktirati z bazo, zato ne dobi ustreznega mnenja ali predloga in izgubi vezo med plačniki ali korist-niki ter skupščino kot delovnim telesom. Izguba te vezi pa pomeni, da delegat odloča in dela brez vednosti baze. Takšno delo in odnosi so pa za razvoj posamezne skupnosti kot bazo škodljivi in tega se delegati dobro zavedajoi. Seveda bilo pa bi nepravilno, če bi sedaj to obesili posameznim strokovnim službam. Dosedanje delo teh služb pa je
pokazalo drugo stran, ki jo nc moremo in ne smemo spregledati. Strokovne službe, kot organi posameznih Skupnosti, stojijo danes večkrat pred težkimi problemi. Sestava posameznih statutov in drugih aktov ni lahka stvar. To pa zaradi tega nc, ker se tu prepletajo na eni strani interesi občanov, na drugi pa zakonski predpisi. Vse to usklajevati in priti na „čisto" pa zahteva precej več dela, kot samo nekakšen administrativni ukrep.
To se pravi, da se strokovne službe vzporedno z delegatskimi nalogami dograjujejo. Drugo pa še to, da je marsikdaj neka „hitrica" ali končen kratek rok kriv, da se marsikateri akt ali člen popravlja. Preprosto povedano, da smo še vsi učenci prvega in ne osmega razreda.
Druga hiba, ki povzroča težave pri delu v skupščinah in ostalih organih pa je „udeležba" ali prisotnost. Bilo je že več primerov, ko sklic skupščine ni bil sklepčen. Iz opravičil pa je bilo razvidno, da so to večina službeni zadržki. Biti moramo odkriti, daje prvo tovarna, to je tam, „kjcr je kruh". Delegati iz TOZD nimajo samo častne funkcije, temveč jih vežejo službene obveze. Jasno je, da te obveze morajo biti opravljene, kajti tu gre za kruh. Odsotnost delegatov zaradi službenega potovanja ali zasedanja DS, opravičuje izostanek. Druga stran pa je izostanek tistih, ki so prišli na skupščino, ne morejo pa delati, ker ni sklepčnosti To pa pomeni dvojno škodo. Ena je v gospodarstvu, kjer je delegat minimalno dve uri neproduktiven, to je škoda za TOZD: druga škoda na bremeni skup-
nost, ki mora ponovno sklicevati delegate, to pa spet stane, čas pa hiti in zastoji » neizbežni Človek ima občutek, da nekateri mislijo, da je veljaven samo tisti delegat, ki je za posamezno skupnost imenovan. Po mojem mnenju je to zgrešeno, kajti, če ni en delegat pri roki, bo šel drugi, ki je isto delegat. S takšnimi ukrepi bi ne bilo težav pri sklepčnosti Drugo, kar je pomembno, pa je to, če je delegat odsoten, skupščina pa dela in sprejme določene sklepe, je zaradi odsotnosti delegata pretrgana nit, ki lahko spet povzroči v KS ali TOZD določene pomisleke glede na sprejete sklepe brez vednosti ali pristanka prizadetih. Naloge, ki se sprej6i>iajo v posameznih skupnostih, so obveze, katere moramo izpolnjevati, zato pa je sodelovanje delegatov obvezno.
Pod kritiko pa je ..neupravičeni izostanek". Delegat, ki so mu proizvajalci kot občani izkazali zaupanje, se mora zavedati, da je za delo odgovoren tem ljudem. Res je, to je častna funkcija, ki pa je v razvoju našega samoupravnega sistema ogromne važnosti Danes ne moremo imeti funkcijo, ker smo pač to in to, temveč zato, ker nam je dano zaupanje, da bomo delali pošteno in zavestno. Mišljenje, da bodo že brez „nas" naredili, je zgrešeno in kaže manj vreden odnos do svojih sodelegatov. Skupščina, ki je zaradi neopravičene odsotnosti nesklepčna, je dejansko udarec tistim, ki so navzoči in pa samemu delu, ki je v delovnem programu skupščine. Vsak pošten delegat s čutom odgovornosti se mora zavedati, da ni sam kot delegat, temveč so tu
delovni ljudje. iM katere dela. Ce pa to
zaupanje ne upoštevamo, potem pa moramo biti toliko korektni, da rečemo „nimamo interesa delati", določite drugega.
Kot tretjo hibo bi pa nakazal »izpolnjevanje obvez" po posameznih skupnostih. Ce sprejmemo „sporazum" in ga podpišemo, je to „zakon", ki smo si ga sami na podlagi naših interesov, želja in potreb sprejeli To je velika sprememba v našem „domaćem" življenju, da to tako imenujem, da si sami režemo kruh.
Neizpolnjevanje obvez pa povzroča določene težave pri delu posameznih skupnosti Zaradi neizpolnjevanja finančnih obvez so npr. težave pri „ Skupnosti socialnega varstva". Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so prizadeti stari in bolni ljudje. Mislim, da kot ljudje ne moremo dopuščati, da bi vsled neizpolnjevanja obvez trpeli ti ljudje. Veste, celo življenje so trpeli, na stara leta pa si toliko zaslužili, da preživijo večer svojega življenja v miru in skromnem zadovoljstvu. No, navedeni primer nam pove, kako globoko poseže takšen odnos do obvez. Res je, da so razne finančne težave, toda te skromne obveze, pa le lahko prebrodimo, nc da bi bili kolektivi pri tem prizadeti
Vodeb
MELODIJA MENGEŠ
ZNAK KVALITETE
#© ljubljanska banka     podružnica Domžale
SPOŠTOVANI OBČANI!
Obveščamo vas, da vse posle v zvezi s hranilnimi vlogami, deviznimi in dinarskimi računi — tekočimi in žiro — lahko od 1. novembra 1975 dalje opravite v LJUBLJANSKI BANKI - podružnici Domžale, Ljubljanska cesta 62
VSAK DAN od 7. do 18. ure IN V SOBOTO od 7. do 12. ure
V posebnih primerih lahko vse vaše posle opravite tudi v kateremkoli oddelku naše podružnice.
Za mlade člane vaših družin redno posluje naša PIONIRSKA HRANILNICA
VSAK DAN od 8,30 do 12. ure in od 14. do 17. ure
IN V SOBOTO od 8,30 do 12. ure
Priporočamo vam, da čimveč bančnih poslov opravljate v PODRUŽNICI, kjer vodimo vso evidenco o vaših hranilnih vlogah.
IN ŠE TO: Naši uslužbenci vam bodo na voljo za vse INFORMACIJE, ki so povezane z vašim bančnim poslovanjem.
PRIČAKUJEMO VAS V NAŠI PODRUŽNICI IN PIONIRSKI HRANILNICI !
LJUBLJANSKA BANKA PODRUŽNICA DOMŽALE