IkadM vestnik
'v. ijve'-v
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042-0778
Leto: XIX
Ptuj, dne 7. oktobra 1982
Številka: 17
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
198.	Odlok o razširitvi obveznosti plačevanja posebnega krajevnega samoprispevka, uvedenega za naselje Tibolci v KS Gorišnica
199.	Sklep o pristopu k družbenemu dogovoru o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
200.	Soglasje k določitvi sodnika za vodjo Enote v Ptuju Temeljnega sodišča v Mariboru
201.	Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v svet Centra za socialno delo Ptuj
202.	Sklep o imenovanju predstavnika družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Majšperk
203.	Sklep o Imenovanju predstavnika v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
204.	Sklep o določitvi občinskega komiteja za družbeno ekonomski razvoj in planiranje, da daje soglasje k imenovanju komisij
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
205.	Poslovnik skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj in njenih organov
POPRAVKI
Odloka o davku na promet nepremičnin
Odloka o določitvi imen in območij »l>c v KS Kidričevo za naselji Kidričevo in Njivcrce
Sklepa o uvedbi samoprispevka za financiranje redne dejavnosti in programa razvoja od leta 1981 do 1985 v KS Središče ob Dravi
198.
Po 8. členu zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73) in 169. členu Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora krajevnih skupnosti, dne 27. septembra 1982, sprejela ODLOK
o razširitvi obveznosti plačevanja posebnega krajevnega samoprispevka, uvedenega za naselje Tibolci v krajevni skupnosti Gorišnica
1.	člen
Obveznost plačevanja samoprispevka, ki je na območju naselja Tibolci v krajevni skupnosti Gorišnica, uvedenem s sklepom št. 212/82 z dne 6/7-1982, (objavljenim v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 13/82), se s tem odlokom razširi tudi na občane, ki v krajevni skupnosti nimajo stalnega prebivališča, imajo pa na območju naselja Tibolci počitniško hišo, zidanico ali drugo zgradbo.
199.
Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78 in 2/82) ter po 62. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 27. septembra 1982, sprejela
SKLEP
o pristopu k Družbenemu dogovoru o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF
1.	člen
Skupščina občine Ptuj pristopi k Družbenemu dogovoru o podeljevanju domicilov enotam in službam NOV in POS ter aktivistom OF.
2.	člen
Za podpisnika se določi predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ.	3. «en
Ta sklep se objàvi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in začne veljati osmi dan po objavi.
Številka: 17/1/82
Datum: 27/9-1982	Predsednik
Skupščine občine Ptui Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
Zapadli obroki morajo biti plačani v 30 dneh.
6.	člen
Samoprispevek po tem odloku pobira krajevna skupnost. Sredstva, zbrana po tem odloku, se smejo uporabiti le za financiranje programa modernizacije cestnih odsekov na območju krajevne skupnosti Gorišnica, ki ga je krajevna skupnost sprejela s sklepom iz 1. člena tega odloka.
7.	člen
Od zavezancev, ki samoprispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 420-5/82 Datum: 27/9-1982
Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
SOGLASJE
k določitvi sodnika za vodjo Enote v Ptuju Temeljnega sodišča v Mariboru
1.
Elizabeti SOSTARlC, dipl. pravnici, rojeni 7. novembra 1943 v Rucman-cih, stanujoči v Ptuju, Osterčeva 2, se daje soglasje k določitvi za vodjo enote v Ptuju Temeljnega sodišča v Mariboru.
2.
Mandatna doba vodje Enote v Ptuju Temeljnega sodišča v Mariboru traja na podlagi 61. člena Zakona o rednih sodiščih 8 let.
3.
To soglasje se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 111-132/78-1
Datum: 27/9-1982	Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
201.
Na podlagi 59. člena statuta Centra za socialno delo Ptuj, 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 27. septembra 1982, sprejela	' SKLEP
2. člen
Zavezanec za plačilo samoprispevka je občan, ki ima na območju naselja Tibolci v Krajevni skupnosti Gorišnica počitniško hišo, zidanico ali drugo zgradbo.	3 j|cn
Obveznost plačevanja samoprispevka se uvaja za čas od dneva uveljavitve tega odloka do 31. juli-
ja 1984'	4. člen
Samoprispevek se plačuje v denarju in znaša letno 1.000 din za počitniško hišo, zidanico ali drugo zgradbo.	5 eien
Zavezanec je dolžan plačati samoprispevek v dveh obrokih, od katerih zapade prvi v plačilo 1. januarja, drugi pa 1. julija vsakega koledarskega leta.
Za leto 1982 in leto 1984 plača zavezanec sorazmeren del letnega zneska, ki zapade v plačilo za leto 1982 dne 1. oktobra 1982, za leto 1984 pa 1. maja 1984.
200.
Na podlagi 50. člena Zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS St. 10/77) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne
27.	septembra 1982, sprejela
o imenovanju predstavnika družbeno politične skupnosti v svet Centra za socialno delo Ptuj 1.
Sajla ŠTROS, inženir kemije, stanujoča Ziherlova ploščad 6, se imenuje za predstavnico družbeno politične skupnosti v svet Centra za socialno delo Ptuj.	2.
Mandatna doba imenovane predstavnice družbeno politične skupnosti v svetu Centra za socialno delo Ptuj traja dve leti.
3.
Naloge člana sveta določa statut Centra za socialno delo Ptuj.
4.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-41/82
Datum: 27/9-1982 • Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
202.
Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 154. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 27. septembra 1982, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika družbeno politične skupnosti v svet Osnovnt šole
Majšperk
1.
Marija VUK, medicinska sestra v Združenem zdravstvenem centru Ptuj, TOZD Splošna medicina, stanujoča Majšperk 58, se imenuje v svet Osnovne šole Majšperk.	2.
Mandatna doba imenovane predstavnice v svetu šole traja dve leti.
3.
Naloge predstavnice družbeno politične skupnosti v svetu osnovne šole določa statut Osnovne šole Majšperk.
4.
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem Vestniku občin Or mož in Puj.
Številka: 021-2/82
Datum: 27/9-1982	Predsednik
Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r.
203.
Na podlagi 16. člena Družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči (Uradni list SRS, št. 37/81), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbeno političnega zbora, dne 27. septembra 1982, sprejela
SKLEP
o imenovanju predstavnika v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči
1.
Jože VIDOVIČ, dipl. pravnik, predsednik Temeljnega sodišča Maribor, stanujoč Muršičeva 9, Ptuj, se imenuje za predstavnika v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči.	2
Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-7/fj2	Predsednik
Datum: 27/9-1982	skupščine občine Ptuj
Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog, 1. r.
204.
Izvršni svet skupščine občinč Ptuj izdaja po 22. členu zakona o temeljih sistema državne uprave in zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78 in 21/82), po 4. členu odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) in po obravnavi na 14. seji dne 15/9-1982
SKLEP
1.	Soglasij k imenovanju komisij v srhislu 2. odstavka 3. člena o spremembah zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih investicij v letu 1982 (Uradni list SFRJ, št. 42/82) daje Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje Ptuj.
2.	Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 020-43/82-2
Datum: 15/9-1982	PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SÙ PTUJ Janko Bezjak 1. r.
205.
Na podlagi 18. člena Statuta Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj, sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev dne 12.5.1982 sprejela
POSLOVNIK
skupščine občinske zdravstvene skupnosti Ptuj in njenih organov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja način dela in sprejemanje sporazumnih rešitev oziroma odločitev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj (v
nadaljnem besedilu: skupščina) ter skupnih organov uporabnikov in izvajalcev v skladu s statutom Občinske zdravstvene skupnosti.
2.	člen
Posamezna vprašanja o načinu dela ter sprejemanja skupnih rešitev oziroma odločitev skupščine ali njenih organov in delovnih teles, ki ne ureja ta poslovnik, po potrebi uredi skupščina oziroma njen organ in delovno telo s sklepom.	^
Delo skupščine je javno. Skupščina mora omogočiti vsakomur, ki je zainteresiran za njeno delo, da lahko prisostvuje sejam. Javnost je mogoče mejiti ali izključiti le, če zavoljo družbenih interesov tako sklene skupščina ali če je potrebno po določbah zakona zagotoviti tajnost podatkov.
II.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV
4. člen
Delegat sodeluje v delu skupščine oziroma ustreznega zbora in skupnih organov uporabnikov in izvajalcev v mejah pooblastil svoje delegacije oziroma konference delegacij.
Pri delu v skupščini mora delegat upoštevati temeljna stališča, ki jih je opredelila delegacija oziroma konferenca delegacij, upoštevaje pri tem interese in smernice svojih temeljih samoupravnih organizacij in skupnosti pa tudi splošne družbene interese in potrebe. Pri izrekanju in glasovanju na seji je delegat samostojen.
O delu skupščine, zbora ali drugih organov ter o svojem delu v skupnosti mora delegat obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacij ter temeljno samoupravno organizacijo ali skupnost, ki gaje delegirala in ki ji je odgovoren za svoje delo. ^
Delegacije oziroma konference deleagacij delegirajo na sejo skupščine oziroma ustreznega zbora skupščine izmed sebe delegata oz. toliko delegatov, kot določa sklep o določitvi števila delegatskih mest posameznih delegacij oziroma konferenc delegacij.
Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo, ima pravico pošiljati na zasedanje skupščine oziroma seje zbora drugega delegata. Delegat, kije izvoljen za stalno funkcijo, nima glasovalne pravice.
6.	člen
Ce se delegat zaradi nujne zadržanosti ne more udeležiti seje skupščine. mora nemudoma obvestiti svojo delegacijo ali konferenco delegacij, da določi drugega delegata.
Če je delegat zadržan neposredno pred sejo in ni več možno določiti drugega delegata, mora prizadeti nemudoma sporočiti predsedniku zbora m svoji delegaciji oziroma konferenci delegacij, daje zadržan, ter pojasniti vzrok za to.	_ ,,
7.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost, da se udeležuje sej zborov in sej delovnih teles, da sodeluje pri njihovem delu oziroma odločanju ter da opravlja naloge, za katere gaje zadolžila skupščina ali drug organ.
8.	člen
Delegatu gre povračilo potnih stroškov in povračilo izgubljenega osebnega dohodka v skladu z družbenim dogovorom in sklepom skuošči-
III.	KONSTITUIRANJE ZBOROV IN SKUPŠČINE
9.	člen
Sestava skupščine oziroma obeh zborov mora ustrezati številu delegatskih mest. določenih v statutu skupnosti.
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev se konstituirata na prvi seji po vsakokratnem izteku mandatne dobe delegacij za delegiranje delegatov.
Vsak zbor izvoli predsednika in podpredsednika zbora.
Skupščina izvoli na skupni seji obeh zborov predsednika in podpredsednika skupščine skupnosti. •
Predsedniki in podpredsedniki sestavljajo predsedstvo skupščine, ki usklajuje delo skupščine in zborov.
IV.	SKLICEVANJE IN VODENJE SEJ
10.	člen
Prvo sejo skupščine oziroma zbora novega sklica skliče in vodi do izvolitve predsednika dotedanji predsednik oziroma podpredsednik skupščine oziroma zbora.
Predsedstvo skupščine sklicuje skupne seje obeh zborov. Skupno sejo vodi predsednik skupščine ob sodelovanju predsednikov zborov, v času njegove odsotnosti pa podpredsednik skupščine skupnosti.
11.	člen
Predsednik je dolžan sklicati seje po sklepu skupščine oziroma zbora, na zahtevo skupnih organov uporabnikov in izvajalcev, na zahtevo odbora samoupravnega nadzora ali na zahtevo majmanj petine delegatov.
Predlagatelji obrazložijo zadevo, zaradi katere so zahtevali sklic seje.
12.	člen
Vabilo za sejo mora vsebovati podatke o času in kraju seje ter predlog dnevnega reda.
Vabilu je potrebno priložiti zapisnik prejšnje seje in gradivo k posameznim točkam dnevnega reda z obrazložitvijo.
Vabilo mora biti delegacijam poslano praviloma 15 dni pred dnem, kije določen za sejo skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo je potrebno poslati tudi družbenopolitičnim organizacijam v občini, skupščini občine, izvršnemu svetu skupščine občine, zdravstvenim organizacijam združenega dela, medobčinski zdravstveni skupnosti ter uredništvom sredstev javnega obveščanja. i
13.	člen
Rok za sklic seje, ki je določen v prejšnjem členu, je lahko krajši le tedaj, če mora skupščina obravnavati nujno zadevo in če gradiva za sejo ni bilo
mogofie pripraviti pravočasno, ga je potrebno razdeliti delegatom in gostom na seji.	14. člen
Gradivo mora imeti predlagatelja.
Do gradiva, ki ga niso priložili samoupravni organi skupščine, mora zavzeti stališče pristojni organ skupščine.
Vabilu je potrebno priložiti tudi odgovore na delegatska vprašanja, na katera ni bilo mogoče odgovoriti na prejšnji seji
15.	člen
Sejo zbora vodi predsednik oziroma podpredsednik zbora, če pa sta zadržana, pa predsednik oziroma podpredsednik skupščine.
Sejo skupščine vodi predsednik oziroma podpredsednik skupščine, če pa sta zadržana, eden izmed predsednikov zborov.
16.	člen
Za ugotavljanje sklepčnosti izvoli skupščina tričlansko komisijo za verifikacijo pooblastil.
Komisija pred začetkom seje ugotovi, na podlagi oddanih pooblastil, ali je seja sklepčna. Hkrati ugotovi, kateri delegati so opravičili svojo odsotnost.
Za sklepčnost je potrebna navzočnost več kot polovice delegatov zbora, ki ga sestavljajo. Komisija poroča za vsak zbor posebej, ko pa nastopa skupščina kot en zbor, poroča za skupščino kot v celoti.
Ce ni sklepčnosti predsednik odloži sejo največ za eno uro. če pa tudi tedaj ni zbranih dovolj delegatov, preloži sejo.
17.	člen
Če obstaja dvom o sklepčnosti, lahko predsednik sam ali na zahtevo déle-gatov odredi ugotovitev navzočnosti delegatov po delegatskih mestih.
O navzočnosti delegatov je potrebno voditi stalno evidenco glede na
predložena pooblastila o delegiranju.
18.	člen
Če med sejo ni več sklepčnosti, je potrebno preostale točke dnevnega reda, o katerih še niso bili sprejeti sklepi, predložiti na naslednjo sejo.
Če zasedata zbora na skupni seji in med sejo eden od zborov ni več sklepčen, lahko o preostalih točkah dnevnega reda razpravljata oba zbora, sklepa pa lahko samo zbor, ki je še sklepčen.
19.	člen
Predsednik skupščine oziroma zbora predlaga dnevni red na začetku seje. Pri določitvi dnevnega reda skupščina oziroma zbor upošteva predvsem nujnost zadeve, čas, ki je bil na «voljo za oblikovanje stališč in za sporazumevanje, ter ali je zadeva dovolj proučena za razpravo in za sprejemanje sporazumnih rešitev oziroma odločitev.
Na vsaki seji je praviloma prva točka dnevnega reda poročilo o izpolnitvi sklepov prejšnje seje.
Na vsaki seji mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in predloge delegatov.
20.	člen
Med sejo ni dovoljeno spremeniti dnevnega reda, ampak je možno ' spremeniti le vrstni red obravnavanja posameznih vprašanj.
Z dnevnega reda je dovoljeno umakniti posamezno vprašanje, če ga je potrebno dopolniti oziroma če je potrebno z njim v zvezi obravnavati predhodno vprašanje.
V.	POTEK SEJE
21.	člen	i <
Ko delegati sprejmejo dnevni red, predsednik poroča o izpolnitvi sklepov prejšnje seje. Predsednik pozove delegate, da dajo pripombe k zapisniku prejšnje seje oziroma da ga odobrijo. O utemeljenosti pripomb odločijo delegati na seji. Utemeljene pripombe ie potrebno vnesti v zapisnik.
22.	člen
Če skupščina oziroma zbor ne določita drugače, pripravi poročevalec uvodno poročilo k vsaki točki dnevnega reda. Poročevalec mora na zahtevo zbora oziroma skupščine razložiti gradivo v celoti ali le njegove posamezne
dele-	23. člen
Vprašanje z dnevnega reda delegati obravnavajo praviloma najprej v načelih, nato pa v podrobnostih.
24.	člen
Če je na dnevnem redu nujna zadeva, o kateri so delegati dobili gradivo šele na seji skupščine, predsedujoči po uvodneni poročilu določi primerno dolg odmor, da bi se lahko delegati seznanili z gradivom. Po končanem odmoru predsedujoči napove razpravo o zadevi.
25.	člen
Delegati se lahko prijavljajo k besedi na začetku obravnave in vse do njenega zaključka. Predsednik jim daje besedo praviloma po vrstnem redu, kot so
11 Delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda in zato, da bi popravil svojo prvotno izjavo, mora predsedujoči takoj dati besedo.
26.	člen
Razpravljalec mora biti v svoji razpravi kratek in jasen in mora predlagati ukrepe za rešitev vprašanja, o katerem teče razprava, razen če razprava ni informativne narave. Predsednik je dolžan paziti, da razpravljalen med razpravo nihče ne moti.
Predsednik ima pravico, da razpravljalca opomni, da se je oddaljil od točke dnevnega reda, da naj bo v svoji razpravi krajši in konkretnejši.
Delegati lahko odločijo, da je na seji mogoče govoriti o istem vprašanju le enkrat. Omejiti je mogoče tudi trajanje razprave.
27.	člen
Ko predsednik oceni, da je vprašanje dovolj obravnavano, čeprav še niso govorili vsi delegati, ki so se priglasili za razpravo, lahko zbor ali skupščina na predlog predsednika odloči, da bo brez nadaljevanja obravnave odločil o vprašanju. -
Predsednik oblikuje predlog sklepa, o katerem morajo odločiti delegati.
Predsednik ugotovi stopnjo soglasnosti o obravnavanem vprašanju. V primerih, določenih v 20. členu statuta občinske zdravstvene skupnosti, ugotovi predsednik rezultat glasovanja.
28.	člen
Delegat, ki se ne strinja s predlaganim sklepom, je dolžan obrazložiti svojo bdločitev.
Predsednik skuša z utemeljevanjem predlaganega sklepa doseči čim večjo stopnjo soglasnosti.
šteje se, da je dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru.
29.	člen
V primerih, navedenih v 20. členu statuta, se izvede glasovanje. Predsednik zbora pozove delegate, naj najprej dvignejo roko tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti.
Po opravljenem glasovanju ugotovi predsedujoči število glasov ,,za” in število glasov ,,proti”.
Ce se seštevek glasov ne ujema s poročilom komisije za verifikacijo pooblastil o številu prisotnih delegatov, je potrebno glasovanje ponoviti.
Ce se tudi po drugem glasovanju število ne ujema, mora predsednik verifikacijske komisije na podlagi oddanih pooblastil ugotoviti število stvarno prisotnih delegatov.
Ce se je število prisotnih delegatov pred glasovanjem toliko zmanjšalo, da ni več sklepčnosti, predsedujoči zaključi sejo.
30.	člen
Ce se skupščina odloči za tajno glasovanje, je potrebno pripraviti ustrezno število glasovnic z besedilom predlaganega sklepa o katerem delegati glasujejo in z besedami ,,za” in ,,proti”.
Delegati oddajo glasovnice v primerno skrinjico. Ko je glasovanje končano, tričlanska komisija, ki jo izvoli skupščina oziroma zbor izmed prisotnih delegatov, prešteje oddane glasovnice in ugotovi izid glasovanja, ki ga nato objavi skupščina.
Oddane glasovnice je potrebno priložiti izvirniku zapisnika.
31.	člen
O vprašanjih za katera je po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti potrebna enakopravna odločitev obeh zborov mora biti odločitev sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu.
Ce se zbora ne moreta sporazumeti o enotnem besedilu sklepa, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni postopek izvede skupna komisija, v katero izvoli vsak zbor enako število delegatov. Skupna komisija izvoli svojega predsednika.
32.	člen
Ce tudi po skupnem sporazumnem predlogu ni doseženo potrebno soglasje med zboroma in torej komisija za usklajevanje ne more izoblikovati enotnega besedila sklepa, je potrebno predlog sklepa umakniti z dnevnega reda.
Skupni organi uporabnikov in izvajalcev oziroma predlagatelj sklepa pripravi novo besedilo sklepa, upoštevaje pri tem stališča zborov, ter ga predloži skupščini na prihodnji seji.
33.	člen
Predsedujoči ima izključno pravico in dolžnost vzdrževati red na seji.
34.	člen
Za kršitev reda na seji se sme izreči naslednje ukrepe:
—	opomin
—	odvzem besede in
—	odstranitev s seje	35. flen
Opomin se izreče delegatu, ki s svojim vedenjem, govorjenjem, čeprav mu predsednik ni dal besede, s seganem v besedo govorniku ali s podobnim ravnanjem na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Odvzem besede se izreče delegatu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besède izreka predsedujoči.
Odstranitev s seje se izreče delegatu, ki noče poslušati predsedujočega, ki mu je vzel besedo, ali ki drugače hudo žali skupščino ali zbor oziroma uporablja izraze, ki niso v skladu z likom delegata.
Delegat sme biti odstranjen le s seje, na kateri je kršil red. Odstranitev s seje se brez obravnave izreče delegatu na seji na predlog predsedujočega ali enega izmed delegatov, ki ga podpre še najmanj 5 drugih delegatov.
Delegat, za katerega je bila predlagana odstranitev s seje, ima pravico govoriti v svojo obrambo. Njegov govor ne sme trajati več kot 5 minut.
Delegat, ki mu je izrečena odstranitev s seje, mora takoj zapustiti dvorano, v kateri je seja in se ne sme več vrniti na sejo, s katere je bil odstranjen.
36.	člen
Predsednik skupščine oziroma predsednik zbora mora obvestiti delegacijo, katere član je delegat, ki mu je bil izrečen ukrep, o razlogih, zaradi katerih je bil izrečen ukreo.
37.	člen
Ce predsedujoči ne more z rednimi ukrepi zagotoviti reda na seji, prekine sejo.	. 38, člen
Predsedujoči lahko odredi za vsakega poslušalca, ki moti red, da mora zapustiti dvorano, v kateri je seja.
Ce gre za večje motnje, lahko predsedujoči odredi, da morajo zapustiti dvorano vsi poslušalci.	39 jien
Sejo je mogoče prekiniti v naslednjih primerih:
1.	če se seja zaradi dolžine ne more končati istega dne
2.	če zaradi odhoda delegatov s seje ni več sklepčnosti
3.	če pride do težjega motenja reda in predsednik ne more zagotoviti reda z ustreznimi rednimi ukrepi.
STRAN 118
i
Sejo je mogoče prekiniti tudi zaradi odmora.
Sejo prekine predsedujoči.	4o- jien
Prekinjena seja se mora nadaljevati najpozneje po 30 dnevih, ko je bila prekinjena.
Če je bila seja prekinjena zaradi odmora, prekinitev ne sme trajati dlje kot eno uro.	41. Člen
Po končani razpravi o vseh točkah dnevnega reda in po odločanju o vseh vprašanjih, predsedujoči zaključi sejo.
Zaključene seje ni več mogoče nadaljevati.
VI.	ZAPISNIK
42.	člen
O poteku seje se piše zapisnik, ki vsebuje zlasti:
1.	zaporedno številko seje
2.	ime organa, ki je imel sejo
3.	kraj, čas in datum seje
4.	število prisotnih delegatov
5.	imena prisotnih gostov in njihove funkcije
6.	dnevni red seje
7.	ime in funkcija predsedujočega
8.	ugotovitev o potrditvi zapisnika s prejšnje seje
9.	potek razprave, kratka vsebina vprašanja, o katerem so delegati razpravljali, imena oseb, ki so sodelovale v razpravi, bistvo razprave. Na zahtevo delegata je potrebno vnesti v zapisnik celotno razpravo, vendar jo mora delegat oddati zapisnikarju v pismeni obliki
10.	točno besedilo sklepov, ki jih je skupščina sprejela
11.	stopnjo soglasnosti oziroma izid glasovanja o vsakem sklepu
12.	delegatska vprašanja in odgovori nanje
13.	druge pomembne dogodke na seji
14.	čas zaključka seje
15.	podpis predsedujočega in zapisnikarja
43.	člen
Zapisnik, na katerega ni bilo pripomb oziroma v katerem so bile po sprejetju pripomb zaznamovane spremembe, velja za sprejetega.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik zbora oziroma skupščin in zapisnikar.	44 gien
Zapisnik posamezne seje je potrebno poslati delegatom oziroma delegacijam ali konferencam delegacij praviloma hkrati z vabilom za naslednjo sejo.
Vsak delegat ima pravico dati pripombe k zapisniku na prvi naslednji seji. O utemeljenosti pripomb odločijo delegati na seii.
Vil. POSTOPEK SPREJEMANJA SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH IN DRUGIH AKTOV	45. «en
Skupščina oziroma zbora sprejmejo samoupravne splošne akte, sklepe, smernice in priporočila.
Odločitve sprejemajo zbori skupno enakopravno ali samostojno ter v skladu s pristojnostmi, ki jih imajo po samoupravnem sporazumu o ustanovitvi skupnosti in statutu. 45. jien
Skupščina sprejema pomembnejše samoupravne sporazume praviloma tako, da najprej obravnava osnutek, nato predlog samoupravnega splošnega akta. Če je bila o aktu opravljena javna razprava po 47. členu tega poslovnika, lahko skupščina združuje oba postopka in predlagani samoupravni splošni akt obravnava le kot predlog.
47.	člen
O osnutku samoupravnega splošnega akta je potrebna poprejšnja obravnava v skupnih organih uporabnikov in izvajalcev.
Temu sledi predložitev osnutka v javno razpravo. Za javno razpravo je potrebno določiti primeren rok. Ko je na podlagi razprave izoblikovan predlog, ga je potrebno predložiti delegatom oziroma delegacijam in konferencam delegacij v preučitev in razpravo, čemur sledi obravnava na seji zbora uporabnikov oziroma izvajalcev.
48.	člen
Obravnava predloga na seji se začne z uvodnim poročilom poročevalca.
Poročevalec je dolžan seznaniti skupščino z vsemi pripombami in amandmaji, ki jih je med javno razpravo o predlogu aktov prejel in pri oblikovanju predloga upošteval predlagatelj, zlasti pa z razlogi,, zakaj nekaterih pripomb in amandmajev ni mogel upoštevati. O utemeljenosti takih razlogov presojajo delegati v zborih.
49.	člen
Predlagatelj mora biti povabljen na sejo in ima pravico dopolniti obrazložitev predloga ter dajati pojasnila in mnenja ves čas obravnave.
Predlagatelj lahko umakne predlog do trenutka, ko delegati o njem odločajo, ne da bi to posebej obrazložili.
O morebitni zahtevi za odložitev odločanja o predlogu oziroma za ponovno preučitev ali uskladitev delegati na seji posebej odločajo.
50.	člen
Če je na dnevnem redu obravnavan.predlo« akta, ki so ga dobili delegati z vabilom za sejo skupščine, je potrebno pripombe in razloge za spremembo in dopolnitev besedila pripraviti v obliki amandmaja.
Amandma je potrebno pripraviti v pismeni obliki in ga obenem z obrazložitvijo predložti najmanj 3 dni pred sejo.
Izjemoma je možno predložiti amandma tudi na seji zbora, če je bil sprejet v skupnih organih uporabnikov in izvajalcev, vendar le pismeno in z obrazložitvijo.	51. člen
Amandmaje je potrebno vročiti vsem delegatom zbora v pismeni obliki, preden odločajo o njih.
Iz amandmaja mora biti razvidno, kateri del besedila je potrebno dodati, kaj je potrebno spremeniti in kako, tako da je mogoče nedvoumno ugotoviti, kako naj se glasi spremenjeno in dopolnjeno besedilo.
Vsak amandma mora delegacija obrazložiti.
Če se o isti zadevi pojavi več različnih amandmajev, oblikuje skupščina komisijo izmed delegatov, katerih delegacije so predlagale amandmaje.
52. člen
Če se komisija sporazume o enotnem besedilu amandmaja, razpravlja skupščina le o tem amandmaju.
če se komisija ni sporazumela o enotnem besedilu amandmaja, sklepa skupščina o vsakem amandmaju posebej. Sprejeto je besedilo tistega amandmaja, pri katerem je dosežena naivečja stopnja soglasnosti navzočih delegatov.
Če pri nobenem amandmaju ni doseženo soglasje, skupščina zavrne vse amandmaje.	53. člen
Delegat lahko po nalogu svoje delegacije ali po lastni presoji umakne predlog amandmaja. Umik amandmaja je potrebno vnesti v zapisnik.
Predsedujoči mora odpreti razpravo o vsakem amandmaju posebej. Amandma lahko sprejme le skupščina.
54.	člen
Samoupravne in druge splošne akte skupščine je mogoče spremeniti po enakem postopku, kot so bili sprejeti.
VIII. KONČNA DOLOČBA
55.	člen
Poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ptuj na sejah obeh zborov in je objavljen v Uradnem vestniku občin Ptuj in Ormož.
številka: 01/l-sl./82
Datum: 12. 5. 1982 Občinska zdravstvena skupnost PTUJ Predsednik skupščine:
MARTIN BERDEN 1. r.
V	odloku o davku na promet nepremičnin v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 14/82) so bile ob primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem po 218. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/76) sledeči
POPRAVEK
V 2. členu odloka mora biti v točki 1 za kmetijska zemljišča pod stolpec „davek” pravilno vpisano
' — v prvi vrsti: : 0,60 + 14 % od presežka nad 5 din
—	v tretji vrsti : 2,55 + 32 % od presežka nad 15 din
—	v četrti vrsti : 4,15 + 34 % od presežka nad 20 din
V	točki 3. za gradbene objekte, mora biti pod stolpec ,,davek” pravilno vpisano:
—	v tretji vrsti: 2.600 + 25 % od presežka nad 15.000 din
—	v četrti vrsti: 3.850 + 27 % od presežka nad 20.000 din
Tajnik
• Skupščine občine Ptuj Franc POTOČNIK, dipl. pravnik 1. r.
V	odloku o določitvi imen in območij ulic v Krajevni skupnosti Kidričevo za naselji Kidričevo in Njiverce (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 16/82) so bile ob primerjavi z izvirnikom ugotovljene napake, zato dajem po 218. členu Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 10/76), sledeči
POPRAVEK
V	1. členu odloka sta bila izpuščena opisa pod zaporedno številko 9. in 10., ki se glasita:
9.	Ulica oziroma krožna cesta, ki se južno od tovarne glinice in aluminija odcepi od nove Tovarniške ceste in v območju katere spada tako imenovano ,.naselje 11”, se imenuje Industrijsko naselje.
10.	Ulica, ki jo predstavlja regionalna cesta Ptuj—Majšperk in v ob-
močje katere spadajo stanovanjske hiše na severni strani te ceste, se imenuje Lovrenška cesta.	Tajnik
Skupščine občine Ptuj Franc_POTOČNIK, dipl. pravnik 1. r.
V	Sklepu o uvedbi samoprispevka za financiranje redne dejavnosti in programa razvoja od leta 1981—1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 21/81) je bila ob primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem v skladu z določili Statuta Krajevne skupnosti Središče ob Dravi, sledeči
POPRAVEK
V	3. členu sklepa mora biti v prvi alinei napisana pravilna stopnja
„3,74	Predsednik skupščine
KS Središče Janko MUNDA 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikpm. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trgi/I. Tiska časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14,
Maribor.