^ottnKTpfiSS« V rStoVinl Številka 37 Ljubljana dne 13. septembra 1939 Leto XXI Kam drvi Evropa Kaj se godi okrog nas? Svet je zašel v vrtinec, ki mu danes menda nihče ne vidi dna. Na vseh straneh se vodilni možje in ljudske množice zaskrbljeno vprašujejo, kaj utegne prinesti bodočnost. In na ta vprašanja ni odgovora, ali vsaj ne takega, da bi človek lahko popolnoma verjel vanj. Današnja evropska vojna je hujša mimo vseh dosedanjih, pa ne morda toliko zaradi izpopolnjenega orožja, kolikor zaradi celotnega obeležja, v katerem se odigrava. Treba je pomisliti, da danes v vojno ni potegnjena samo tako zvana fronta, ampak ysa pokrajina z vsem prebivalstvom, brez ozira na starost in spol. Fronta sega povsod tako daleč, kolikor daleč si drznejo nasprotnikova letala. Druga plat je propaganda. Radio, ki v mirnem času spaja in druži ves svet, se je začel v vojni kazati kot močno in strupeno orožje. Ta lahko bega množice, ljudem jemlje pogum in ustvarja vsestransko zmedo. Zato vidimo prav te dni, da se vzporedno 'z bojem na frontah bije zagrizeno strupena propagandna borba po radiu, ki zavzema vedno večji obseg. Kam to pelje? Kaj bo 1nastalo iz tega? Uganka za uganko Kakor človek skuša razumeti sedanji položaj, naleti vsak korak na novo uganko. Po eni strani se skuša dokazati, da je sedanja vojna samo stvar Anglije, Francije, Poljske in Nemčije. Zadnja je osvojila japonsko metodo in vojne sploh ni napovedala. Ugotovila je le pričetek sovražnosti. Po drugi strani je vrsta držav, ki so posebej izjavile in naglasile svojo popolno nevtralnost. Med njimi smo tudi mi in se idosledno ravnamo po tem. • Najbolj zagonetno pa je vedenje držav, ki niso niti stopile v vojno niti proglasile nevtralnosti, ampak samo čakajo. Kaj hočejo? Česa čakajo? Kdo ve odgovor na ta vprašanja? In vendar od tega odgovora zavisi usoda sveta. I. Rusija j je najvažnejša med temi ugankami. Sklenila je z Nemčijo nenapadalni pakt, do vojaške zveze, ki so jo nekateri že napovedovali, pa doslej še ni prišlo. Značilno je tudi, da v omenjenem paktu (vsaj v kolikor je bil objavljen) ni nobene besede o tem, kaj naj se zgodi za primer, da Rusija in Nemčija postaneta mejašinji. Kakor poročajo, sedaj Rusija postopoma mobilizira in zgrinja svoje čete na za-\padu. Čemu? Z nemške strani ji po tem paktu vendar ne grozi nobena nevarnost, drugega resnega nasprotnika pa nima, kei je ob njeni zapadni meji razvrščen le niz malih držav. Po svetu ugibljejo to in ono. Zdi se pa, da so vse to res samo ugibanja in se za kulisami sedanje svetovne politike dogaja nekaj, kar nam ostaja čisto neznano. In bržkone je prav ta neznanka ključ do pravilnega razumevanja sedanjega položaja. Skrivnostna namigavania Angleži in Nemci so v hudem boju, pri tem pa angleški bombarderji obmetavajo nemška mesta z — letaki, ki so jih nedavno razsejali 3 in pol milijona. Hkratu s tem pojavom je značilno namigavanje angleških listov, da se bo Anglija borila dalje, četudi kako poljska vlada sklene z Nemčijo poseben mir. Kot nepristranski opazovalci te pojave samo ugotavljamo. Vsekakor pa mora za njimi tičati kak globlji povod. V čem tiči, ostaja za zdaj skrivnost. Amerika je takisto pripravljena. Zedinjene države so proglasile nevtralnost, vendar je nedavno Roosevelt sklical izredno sejo, o kateri ni bilo nobenega uradnega poročila, o čem je obravnavala in kaj je sklenila. Oborožen mir Ob takih pojavih končno ne smemo pre-> zreti držav, ki so kljub vsej nevtralnosti poklicale vse svoje oborožene sile pod zastavo. Nekaj smo jih našteli že zadnjič, nekaj jih omenjamo danes, nekaj jih je še neodločenih. Slej ko prej pa tudi tak mir, dasi je še vedno dragocen, pomeni za prizadete narode težko breme in žrtve, ki v materialnem pogledu ne zaostajajo dosti za prvimi. Naj bo kakor koli! Dolžnost nam narekuje, da se v teh dneh čim bolj strnemo in navzven pokažemo enotno voljo in enotno hotenje. Dasi je trenutno spopad omejen na Evropo, nam vedenje Rusije, Japonske in Amerike vzlic vsej nevtralnosti dokazuje, da gre v resnici za svetovno vojno, ki je zdaj še vprašanje časa. V tej vojni pa se ne bo krojilo samo obličje Evrope, ampak vse zemeljske oble. Tega se moramo zavedati vsi in po tej zavesti z veliko ljubeznijo in medsebojnim umevanjem uravnavati notranje odnose, navzven pa biti budno na straži. To je edini kažipot iz razsula, v kakršnega drvi Evropa. Ne naselile izmišljotinam! ; i i V resnih in nemirnih časih, kakršne preživljam«, nikoli ne manjka ljudi, ki iz lahko-mišljenosti ali pa tudi iz zlobe širijo najbolj nemogoče in neverjetne vesti. Tudi te dni je vedno polno takih novic in govoric. Zmage, porazi, spori, atentati in pobegi se vrste v teh govoricah kakor filmske slike, ln vsak junak, ki take govorice širi, sveto zatrjuje, da jih iina iz najbolj verodostojnega vira. V resnici pa je vse skupaj grda potegavščina, izrodck bolne domišljije, tu in tam celo preračunan tako, da bi med ljudi zanesel zmedo in nejasnost. Citatelje(-ice) nujno opozarjamo, naj takim poročilom ne nasedajo. Danes niso niti več zanesljiva poročila, ki jih oddajajo razne radijske postaje. Sprte stranke uporabljajo radio za propagando in je zato vsako vest treba sprejeti hladno ter počakati uradnih pojasnil. V sedanjem mednarodnem trenju se je Jugoslaviji posrečilo zavzeti strogo nevtralno stališče. Temu dejstvu se imamo zahvaliti, da vlada na naših mejah mir in se pri nas v vsej državi življenje lahko razvija normalno. Prav zaradi tega, da bomo svojo nevtralnost lahko čim dalje ohranili, je dolžnost vsega naroda, da se strne okrog svojih odgovornih predstavnikov in jih s slogo in discipliniranostjo podpira v njih prizadevanju za ohranitev miru. V tem oziru bodi vsem ostalim državljanom vzor naše obmejno prebivalstvo, ki je ohranilo železen mir in nemoteno opravlja svoje vsakdanje posle. Tudi sosedje onstran meje priznavajo, da so naši ljudje v teh razburkanih dneh ohranili občudovanja vredno mirnost in zrelost, ki vzbuja spoštovanje. 0 dogodkih in njih razpletu ima lahko vsak jugoslovanski državljan svoje mnenje, javno pa naj temu ne daje duška in naj zato vse dogodke spremlja s polno iiepristranostjo. Prav s tem, da ohranimo mirnost, da dosledno odklanjamo begajoča iu vznemirljiva po. ročila ter do vseh dogodkov zavzemamo nepristranske odnose, bomo pomagali odgovornim krogom iu sebi pri naporih, ki v današnjem položaju nikakor niso majhni. Posebej še opozarjamo, da v kalnih vodah radi ribarijo razni človeški izvržki, kakršni so nam znani še izza svetovne vojne. Kjer bi se pojavili, jih dostojno, toda odločno odklonite in jim dajte razumeti, da se Slovenci v Jugoslaviji t, polni meri zavedamo resnosti današnje dobe in vloge, ki jo je usoda določila nam! Vardarski ban ustreljen Na dan kraljevega rojstnega dne je ustrelil v Skoplju bana vardarske banovine g. Vladimirja Hajdukveljkoviča odpuščeni policijski uradnik Ljubomir Ivaniševič. Morilca so takoj aretirali. Morilec je izvršil svoj zločin iz maščevanja, keii je bil odpuščen iz službe zaradi pijanosti. JE^Jif' ^iji^ Ji. je minil v nervoznosti in znamenju silnih vojnih priprav ne le v vojskujočih se državah, ampak tako rekoč po vsem svetu. Vse kaže, da vojna ni še zavzela pravega razmaha in obsega, ampak da so vsi dosedanji podvigi le priprava za prave spopade, ki bodo šele sledili. Na Poljskem so se morali Poljaki pod močnim pritiskom Nemcev toliko umakniti, da je sedaj Varšava, glavno mesto Poljske, v prednji bojni črti. Pri tem so nemška poročila že nekajkrat napovedala, da so Nemci že zasedli Varšavo, poljske vesti pa so to sproti zanikavale. Res pa je, da trajajo v neposredni bližini mesta strahoviti boji. Celo po samih nemških poročilih se Poljaki krčevito branijo. Varšavska radio postaja še deluje, vendar je napovedovalec v nedeljo opozoril prebivalstvo, da lahko vsak trenutek sovražni izstrelek uniči postajo, nakar bo prejemalo prebivalstvo ukaze in navodila po drugi poti. To kaže na vso tragično resnost položaja, ki se od trenutka do trenutka spremeni v to ali ono smer. Po splošni sodbi imajo zdaj Nemci na vzhodnem bojišču okrog 90 divizij in so nasproti Poljakom v trikratni do štirikratni premoči. Nemci so po švicarskih poročilih imeli namen, da bi se pred Varšavo združile severna, zapadna in južna armada, kar pa se ni posrečilo. Poljaki so se umaknili iz Poznanjske pokrajine in se tako izognili nevarnosti, da bi velik del njihove vojske zajeli Nemci. Kako dolgo bo trajalo Nemški maršal Goring je te dni napovedal, da bodo Nemci v 14 dneh zlomili poljski odpor in v nadaljnjih 14 dneh zasedli vso Poljsko. Angleška in francoska poročila pa pravijo, da bo vojna trajala najmanj — tri leta. Angleži zlasti naglašajo, da na trajanje vojne vojni uspehi ali neuspehi na Poljskem ne bodo imeli nobenega vpliva. Zanimivo je, da iz nekaterih krogov še vedno prihajajo vesti o mirovnih prizadevanjih s strani Italije. Kakor je znano, je Italija v tem spopadu ohranila neke vrste nevtralnost in vojaško ne posega v spor, ampak samo vojaško in politično podpira Nemčijo. Pravijo tudi, da bo kancelar Hitler po uklo-nitvi Poljske stavil nove mirovne predloge Angliji in Franciji, ki pa ju verjetno ne bosta sprejeli. Vse torej kaže, da diplomatska prizadevanja ne bodo rodila uspeha, ampak bo odločilo orožje. Vojni cilji Po preteku prvega tedna se že iz obeh taborov slišijo glasovi o vojnih eiljih. Nemčija hoče ukloniti Poljsko, popraviti meje, odstraniti >versajske napake« in ustvariti znosno sosedstvo. V podrobnosti o teh načrtih se Nemci v svojih poročilih ne spuščajo. Anglija in Francija zahtevata vzpostavitev Češkoslovaške, popolno suverenost Poljske in končno resnično in popolno razorožitev. Ze po teh skopih uradnih poročilih se vidi, kako različno oba tabora gledata na razna vprašanja, zato je tudi vsako upanje v skorajšnji mir prazno. Prve žrtve Po nemških uradnih podatkih znašajo nemške izgube od 4. do 6. t. m. 1039 mrtvih in ranjenih, to se pravi na 10.000 vojakov 4 do 9 mrtvih in 9 do 17 ranjenih. To poročilo se nanaša samo na vzhodno (poljsko) fronto, o zapadni fronti predmetnih poročil še ni,/;* \ Del nemške S i e g -friederečrte, trd-njavskega pasu na nemškem zapadu. Na sliki vidimo dva oklepna stolpa v tem trd-njavskem pasu, ki se mu sedaj polagoma bližajo francoske žete in previdne iščejo morebitne najbolj ranljive prostore v nizu vseh j —-j-- utrdb. Rusija je imela do sedaj na zapadni meji ob Poljski in Rumuniji en milijon vojakov. Z najnovejšimi vpoklici se je število zapadne vojske povišalo na dva milijona. Tudi Poljakinje v boju Po nemških poročilih sta bila v Katovicah, ki so jih zasedli Nemci, ustreljena dva nemška vojaka na straži. Vrsta nevtralcev V sedanjem sporu zadnje dni posebno pod-črtavajo nevtralnost Japonska, Španija in Portugalska. Ustrelile so ju ženske s strehe neke hiše. Oblasti so zato prijele okrog 30 žensk, ki so bile oborožene s puškami. Kakor smo že poročali, je sedaj v Nemčiji za četniško vojskovanje določena smrtna kazen. Mobilizacija v Rusiji Sovjetska vlada je mobilizirala več letnikov rezervistov v Ukrajini, Belorusiji ter v vojnih okrožjih Leningrad, Moskva, Kalinin in Orel. Civilni železniški promet je zaradi vojaških transportov ukinjen. V večjih mestih mobilizacijskega področja so začeli rekvirirati tudi motorna vozila. Sodijo, da sedanja mobilizacija na ruskem zapadu obsega milijon mož. V Moskvi naglašajo, da ta mobilizacija ni naperjena proti Poljski. Ruska meja ni zavarovana po nikaki diplomatski pogodbi, zato je morala ruska vlada poskrbeti za te obrambne ukrepe, ker lahko prinese nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi vsa mogoča presenečenja. W i 11 s t o n Churchill, prvi lord angleške admiralitete. Sprejeti prostovoljci, zlasti Avstrijci, Ceho-slovaki in Poljaki se že zbirajo v svojih formacijah. Nad temi kraji že vihrajo češkoslovaške in poljske zastave. Te prostovoljce bodo v Franeiji uporabili deloma za obrambno službo v zaledju, deloma pa tudi za borbe na fronti. Angleška letala nad Nemčijo Po angleških poročilih so Angleži zadnjo sredo prvič z letali bombardirali Berlin. V ostalem angleška letala večkrat lete nad Nemčijo, zlasti nad Porurjem, kjer pa za sedaj sipljejo na tla samo še — letake. Zaplemba premoženja Francoska vlada je izdala dekret, s katerim odreja zaplembo vsega nemškega premoženja v Franciji in v francoskih kolonijah. Vatikan in Poljska Vatikansko uradno glasilo »Osservatore Romano« (Rimski opazovalec) ugotavlja, da je bila Poljska napadena kljub temu, da je imela z Nemčijo nenapadalno pogodbo, ki ji je jamčila še pet let mirnega sožitja z zapadno sosedo. Tudi papež sam je po rimskih poročilih ostro obsodil sedanjo vojno in napad na Poljsko, ki spada med največje katoliške dežele v Evropi. , Italija — Rusija Po italijanskih poročilih bo italijanska vojna delegacija v Berlinu stopila v stik z rusko vojaško delegacijo, ki se mudi tamkaj. Od teh razgovorov pričakujejo sklenitev podobnega nenapadalnega pakta med Italijo in Rusijo, kakršen je bil pred izbruhom vojne sklenjen med Rusijo in Nemčijo. Nemške oblasti v zaledju so izdale prebivalstvu navodila, naj za padlimi na bojišču ne nosijo žalnih oblek, ker je častno umreti za domovino in mora biti vsakdo ponosen, da je lahko doprinesel tako vzvišeno žrtev. Tudi naj svojci o smrti na bojišču obveste samo najožje sorodnike padlih vojakov. A n t h o n y Eden, državni tajnik za veliko-britanske dominione. Tuji prostovoljci V Franciji so vojaške oblasti ustanovile posebne naborne urade za tujce, ki se prostovoljno javljajo v vojsko. flFF^f/V ■M. ~ ..........m i ..-J'"-* ** * -t T J Levo: Spomenik pesnika Mickiewicza iz leta 1898. v Varšavi. Mickiewicz je največji poljski pesnik. Med nami je najbolj znan njegov klic: »Domovina moja, ti si kakor zdravje!« — Desno: Poljska prestolica Varšava preživlja zdaj težke in hude čase. Na sliki vidimo varšavski mestni magistrat. Nemce, ki so se po končani državljanski vojni naselili v okrožjih ob špansko-francoski meji, je španska vlada pozvala, naj se čim preje izselijo. Poleg tega je izdala več ukrepov za (utrditev svoje popolne nevtralnosti. Med dru-igim je dala zapečatiti vse radijske oddajne in Isprejemne postaje na vseh nemških trgovskih lladjah, ki so se zatekle v španske luke. j Nevtralne so ostale tudi vse balkanske dr-(žave in države oslskega bloka (Švedska, Norveška in Danska). O ostalih evropskih nevtralnih državah smo poročali že v zadnji številki. Nejasen pa je položaj v Litvi. Večina vlade tje za nevtralnost, bivši litovski diktator Volde-maras pa je za vojno in predlaga, naj bi Litva ispet zasedla Vilno, ki je sedaj v poljski posesti. V splošnem prevladuje mnenje, da se Litva jne bo mogla izogniti vojnim zapletljajem. Zato j«e vse mrzlično pripravlja. Iz Kovna so doslej evakuirali 35.000 prebivalcev. Pred mestom kopljejo neprestano strelske jarke in grade ! utrdbe. Ljudstvo samo za vojno ni navdušeno in se Iga spričo teh iu podobnih priprav polašča vedno večja bojazen pred vojno. Angleško-francosko-nemška vojna O bojih na evropskem zapadu izdajata obe stranki le zelo skopa poročila. Podoba je, da tu se ni prišlo do večjih bojev, ampak obe stranki šele otipavata položaj. Boji se vrše v ozemlju med francosko Ma-ginotovo linijo na ozemlju, ki je valovito, gozdnato in polno rudnikov. Francoske čete so nekaj metrov prekoračile nemško mejo in se borbe vrše na nemških tleh. Poročajo tudi o krajevnih uspehih, vendar krajev iz strateških ozirov podrobno ne navajajo. Anglija se pripravlja na dolgotrajno vojno Angleška vlada je sklenila na svoji seji, da morajo ministri vojske, mornarice, letalstva in oboroževanja izdelati načrte in izdati ukrepe pod predpostavko, da bo vojna trajala najmanj tri leia. Vlada bo poskrbela, da bodo interesi civilnega prebivalstva ves čas zaščiteni. Anglija se bo borila do končne zmage s podporo vsega svojega naroda in vojnih zaveznikov. Kanada napovedala Nemčiji vojno Kanadski parlament in senat sta sklenila objaviti vojno Nemčiji in stopiti na stran Anglije. Kanadska vlada je poslala vojno napoved angleškemu kralju v podpis. Nemški napad odbit Kakor poročajo, so Poljaki nemški napad na Varšavo odbili in se je s tem nemški ofenzivni pohod v tem delu fronte ustavil. Borbe trajajo že tretji dan in skušajo Nemci na vsak način prekoračiti reko Bug, da bi Poljake napadli z boka. Bitka utegne trajati dolgo časa in bo nemara njen izid odvisen tudi od delovanja francoskih in angleških čet na zapadu, ki bodo skušale z napadi na nemške postojanke razbremeniti Poljake. clas iitfine S Indijski maharadža iz Travancore je daroval angleški vladi za vojne namene 11 milijonov dinarjev. B Obseg časopisja so zmanjšali v Italiji. Od 9. sept. naprej bodo izhajali italijanski časopisi le na štirih straneh. B Bivši predsednik madžarske vlade grof Bcthien je prispel na hrvatsko Primorje, kjer namerava ostati nekaj časa na oddihu. B Dr. Beneš, bivši predsednik Čehoslovaške republike biva že dalj časa v Londonu. Po izbruhu vojne se je vpisal v češke legije, ki se zbirajo na Angleškem. ® Poljaki, živeči na Francoskem, so organizirali posebne poljske legije, ki se bodo borile v Franciji proti Nemčiji. Poljaki v Ameriki se v desettisočih priglašajo v legije in odhajajo na francosko bojišče. B Francoske kolonijalne čete. Francija ima pod orožjem že nad en milijon kolonijalnih čet. V kratkem času bo izvežban in oborožen drugi milijon. Z vseh delov francoskega imperija (car-stva) dovažajo čete na francosko bojišče v Evropi. Število prebivalstva Francije s kolonijami znaša 100 milijonov. Tekom prihodnjega leta bo stalo proti Nemčiji poleg domače francoske vojske dva milijona francoskih kolonijalnih čet, največ črncev. B Francoski socialisti so izglasovali zaupnico francoski vladi. Levo: Bitke na Mami se živo spominjajo še vsi, ki so preživeli svetovno vojno. V nedeljo 10. t. m. so imeli v Franciji odkriti granitni spomenik te velikanske bitke. Spomenik jc iz granita, 36 m visok in veličasten. Ob vznožju stoje kipi vojskovodij iz svetovne vojne v naravni velikosti: J of f r e , F o c h , F r e n c h, G a 1 i e n i itd. Spomenik stoji na bregu reke, ob kateri so Francozi in Angleži izvojevali odločilno zmago nad nemško vojsko. Preden pa so utegnili obhajati slovesnost odkritja, se je vnela nova svetovna vojna. — Desno; Glavni trg Kr»- kova z znamenito Marijino cerkvijo. Mest« imajo sedaj Nemci. Stran i _____________ , KMETSKI LIST Doma in drugod Jugoslavija nevtralna Jugoslovanska vlada je imela pretekli teden sejo, na kateri je bilo ponovno potrjeno nevtralno zadržanje Jugoslavije pri sporih, pri katerih nista prizadeti njena neodvisnost in nedotakljivost njenega ozemlja. Jugoslavija je vodila v zadnjih petih letih politiko prijateljskih odnošajev z vsemi velikimi državami ter pospeševala dobre odnošaje z vsemi svojimi sosedi. Nadaljevanje te politike bo služilo ne samo življenjskim interesom našega naroda in države, temveč bo pomagalo ponovno vrniti pomirjenje med narode. Sporazum in Jugoslov. nac. stranka Na seji dne 5. septembra je predsedstvo Jug. nac. stranke razpravljalo o sporazumu, ki je bil sklenjen med dr. VI. Mačkom in predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem ter izdalo naslednje poročilo: »Glavni odbor Jugoslovenske nacionalne stranke je na svoji seji 25. marca t. 1. poleg Ostalega izjavil, da je JNS pripravljena, dosledno svojim visokim težnjam in idealom, tudi po volitvah sodelovati pri izvajanju sporazuma in da je prva naloga tega sporazuma, da se čim prej najde rešitev hrvatskega vprašanja, ki bo enako pravična in sprejemljiva za Hrvate, Srbe in Slovence. V pogajanjih, ki jih je vodil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič z dr. Mačkom, JNS ni sodelovala. Vendar stranka tudi v tem času ni opustila svojega stališča, da je treba hrvatsko vprašanje reševati kot sestavni del splošne ureditve države in da je s tem v najožji zvezi tudi obnova političnih svoboščin. Z uredbami in ukazi od 26. avgusta t. 1. se hrvatsko^ vprašanje rešuje na podlagi čl._ 116. ustave. Ta člen ustave odreja tudi to, da se imajo na njegovi osnovi izdani ukrepi naknadno predložiti narodnemu predstavništvu v odobritev. Ker je bilo narodno predstavništvo na osnovi istega člena ustave razpuščeno, smatra izvršni Odbor JNS, da bi se dobil pristanek pravih predstavnikov volje naroda, za potrebno, da se bodoče volitve v narodno predstavništvo izvršijo po novem zakonu, ki bo zajamčil tajno glasovanje, zastopstvo manjšine in svobodo glasovanja. Samo na ta način se more dobiti prava odobritev naroda. Po besedilu sporazuma, sklenjenega med predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem in dr. VI. Mačkom, in po izjavah g. dr. Mačka z uredbami od 26. avgusta t. 1. ni bilo definitivno rešeno niti vprašanje splošnega hrvatskega ozemlja niti vprašanje pristojnosti banovine Hrvatske. Izvršni odbor JNS smatra, da bi bilo potrebno vprašanje hrvatskega ozemlja, če se je že pristopilo k določitvi mej banovine Hrvatske, definitivno dokončati, ker bi lahko ponovna pogajanja v zvezi s to zadevo izzvala težke posledice ne samo za sporazum nego tudi za narod in državo. Izvršni odbor JNS smatra, ko ima v vidu nevarnosti, s katerimi je danes obkrožena naša domovina, ker se vodi v Evropi usodna vojna, da si moramo z vsemi silami prizadevati, da oču-vamo našo skupno domovino in da moramo vse notranje neprilike obvladati edinole v smeri ojačenja s krvjo pridobljene Jugoslavije. Končno stališče bo stranka zavzela na seji glavnega odbora, ki se bo sestal 17. t. m.« €jlavno tajništvo HSS je prevzel po vrnitvi v domovino g. dr. Juraj Konjevič. Takoj prve dni je imel daljša posvetovanja z dr. VI. Mačkom in inž. Avg. Košutičem. Dr. Konjevič je obiskal tudi predsednika SDS Večeslava Vilderja in Savo Kosanoviča. "Frankovci so ona politična skupina na Hrvatskem, ki so vedno delovali proti združitvi vseh Jugoslovanov in se niso nikdar Spoprijaznili z Jugoslavijo. Frankovci vidijo rešitev hrvatskega vprašanja v popolni osamosvojitvi Hrvatske in so mnogo bolj naklonjeni zvezi z Madžarsko kakor pa z drugimi jugoslovanskimi narodi. Frankovci so dobili ime po svojem ustanovitelju dr. Franku, znanemu Madžaronu. Hrvatski seljak Frankovce odklanja. Radičev seljački pokret je frankovstvo skoro popolnoma spodrinil s Hrvatske. Nekaj pristašev ima frankovstvo le še v malem številu hrvatskih šolanih ljudi in v raznih penzijonira-nih avstrijskih oficirjih, ki jih vodi zloglasni bivši avstrijski general Sarkotič. Frankovci so podpirali hrvatski seljački pokret le toliko časa, dokler je bil ta v opoziciji. Kot pokret izkoreninjene hrvatske inteligence s tujo madžarsko miselnostjo, je frankovstvo videlo v hrvatskem seljačkem pokretu zaradi njegove jugoslovanske usmerjenosti svojega največjega nasprotnika. Dokler je stal ves hrvatski narod v opoziciji, frankovstvo ni moglo dati izraza svojim čustvom. Po sklenjenem sporazumu in po vstopu Hrvatov v jugoslovansko vlado so frankovci pričeli dvigati glave in ostro napadati dr. VI. Mačka. Ze za časa decemberskih volitev so izdali frankovci letake proti dr. VI. Mačku. »Hrvatski dnevnik« in organizacija HSS so odločno zavrnile frankovske napade in ni dvoma, da bo morala frankovska gonja kmalu utihniti pred silo hrvatskega kmetskega pokreta in da bo njihovega rovarjenja proti sporazumu kmalu konec. p StavovadUkali Miša Trifunovič in dr. Momčilo Ninčič sta obiskala pretekli teden predsednika glavnega odbora staroradikalov g. Aco Stanojeviča v Niški banji in se z njim dalj časa razgovarjala. Seja OnZ, Pod vodstvom g. Dragiše Cvetkoviča se je vršila pretekli teden seja predsedstva JRZ. Po seji je bilo izdano poročilo, ki smatra, da je treba sedaj vse radikale združiti v JRZ, ker med njimi ne obstoja nobena načelna razlika več. Prvaki in pristaši nekdanje radikalne stranke so razdeljeni in pripadajo danes najrazličnejšim političnim skupinam in strankam. Nekaj članov je ostalo še v staroradikalnem odboru, drugi so se pridružili JNS, nekateri JRZ, nekaj se jih je pridružilo dr. Stojadinoviču itd. Tiskovna cenzura na vatskem odpravljena Dr. Ivo šubašič, ban banovine Hrvatske je naročil, da se naj v bodoče proti tisku ne izvajajo nobeni ukrepi, ki niso utemeljeni po zakonu. Prepoved nabit anja prostovoljcev v Jugoslaviji V »Službenih novinah« je izšla te dni uredba, ki prepoveduje na vsem državnem ozemlju Jugoslavije vsako nabiranje ali novačenje prostovoljcev za sodelovanje v vojni tujih držav. Prav tako je prepovedana vsaka propaganda za vstop ljudi z našega ozemlja v prostovoljno vojaško službo tujih držav. Prepovedano je zbiranje prostovoljnih prispevkov za katero koli izmed vojujočih se držav. Od te prepovedi so izvzete samo zbirke za Rdeči križ, Proti vsem, ki bi se pregrešili proti tem predpisom bodo postopale krajevne policijske oblasti. Amnestija Izšel je ukaz o veliki politični amnestiji za .vse zločine, ki so imeli svoj izvoz v političnih nagibih, ali pa v razmerah, ki so še pred krat-i kim vladale. Ustavljeno je kazensko postopanje proti mnogim obtožencem, ki so bili v preiskavi po zakonu o zaščiti države. Odpuščene so kazenske posledice vsem onim, ki šo bili obsojeni zaradi strelov Damjana Arnavtoviča v parlamentu, samemu Arnavtoviču pa je bila kazen znižana za Osem let. Na podlagi tega je bil izpuščen na pogojno svobodo. * Socialisti na Hrvatskem V Zagrebu se je vršil nedavno sestanek hrvatskih socialistov, ki so razpravljali o sporazumu. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da socialisti pozdravljajo sporazum, ker je s tem zaključen dolgotrajni boj med Srbi in Hrvati in ker je pričakovati razpust ustanov diktature in uvedbo demokracije v javnem življenju ter vrnitev političnih svoboščin. Socialisti so sklenili sklicati banovinsko konferenco in obnoviti socialistično stranko na Hrvatskem, ki naj potem sodeluje z vsemi naprednimi strankarsko političnimi skupinami. Uredba o zastavah Ban banovine Hrvatske je izdal uredbo o zastavah. Po tej uredbi se razobeša na uradnih državnih poslopjih samo državna jugoslovanska zastava. Na javnih poslopjih banovine Hrvatske bo visela hrvatska zastava na desni, državna pa levi strani. V krajih, kjer je srbska večina, bo na levi strani državne visela še srbska zastava. Zasebniki morejo razobešati zastave po svoji želji. Konferenca o cenab življenjskih potrebščin V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje je bila včeraj pod predsedstvom ministra dr. Budisavljeviča konferenca predstavnikov zainteresiranih ministrstev in ustanov o pobijanju špekulacije in neupravičenega poviševanja cen življenjskih potrebščin v prostem prometu. Na konferenci so ugotovili, da je prišlo v naši državi, kakor tudi v drugih sosednjin nevtralnih državah do pojavov kopičenja življenjskih potrebščin z namenom, da bi se dosegli neupravičljivi dobički in da se brezvestna špekulacija zelo ši*i. Konferenca je ugotovila, da je treba tudi pri nas nujno izdati potrebne ukrepe proti takim pojavom, ki po položaju v: naši državi nimajo nobenega opravičila. 2>vcjni roparski umor V vasi Blatu pri Grosupljem so razbojniki vdrli v soboto ponoči v hišo Jože Nučiča ter na zverinski način umorili gospodarja Nučiča in njegovo ženo Marijo, gospodarjevo sestro pa nevarno ranili. Roparji so pokradli ves denar in nato brez sledu izginili. Orožništvo pridno zasleduje zločince in je upati, da jih bodo kmalu ujeli. ■ Na potopljeni angleški potniški ladji Athenie je našlo smrt 128 potnikov. Med njimi je bilo tudi več ameriških državljanov. Podmornica, ki je ladjo potopila, je oddala na njo tudi nekaj strelov iz topa. Nemčija trdi, da ladje niso potopile nemške podmornice. ■ Premirje so sklenile angleške politične stranke. Za časa vojne se stranke ne bodo medsebojno napadale. ■ Milijarde za vojno. Angleško finančno ministrstvo je odobrilo za vojne izdatke do konca letošnjega leta 115 milijard dinarjev. ■ Rusija. Ruska vlada je naročila svojemu komisarju za trgovino, da sme prodajati in izvažati surovine in hrano samo proti takojšnemu plačilu v zlatu. S tem ukrepom je nakup ruskih surovin onemogočen vsem onim državam, ki nimajo zlata. 15. Vrbnjak Slavko, Staranovavas, p. Kri-ževci pri Ljutomeru, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 1"—. 16. Kuhn Josip, Razvanje, p. Hoče, pšenic* plantahof, ha 1'50. 17. Kuhn Josip, Razvanje, p. Hoče, rž domača (pohorska), ha 1"—. 18. Bauman Štefan, Rače pri Mariboru, ri domača, ha 2'—. 19. Mastinšek Franc, Laporje, rž domača, ha 0'30. 20. Mastinšek Franc, Laporje, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 1'50. 21. Vladimir Cerič, Rogoza, p. Hoče pri Mariboru, rž domača (pohorska), ha 3'—. 22. Vladimir Cerič, Rogoza, p. Hoče pri Mariboru, pšenica kadolzer, ha 1'75. 23. Kmetijska šola Rakičan, pšenica beltinska št. 277/947, ha 5"—. 24. Kmetijska šola Rakičan, rž grotenhofska, poznejša razmnožitev, ha 5"—. 25. Kmetijska šola Rakičan, rž loosdorfska, poznejša razmnožitev, ha 3"->—. 26. Veleposestvo Rakičan pri Murski Soboti, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 13'—. 27. Vezer Marija, Martjanci, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 3"—. 28. Vezer Marija, Martjanci, rž domača, ha 2. 29. Kovačič Anton, Mali vrh 2, p. Mirna peč, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 0'50. 30. Veleposestvo I. Ornig, Št. Janž na Dravskem polju, ječmen štiriredni, domači, ha 4'—, 31. Veleposestvo I. Grnig, Št. Janž na Dravskem polju, rž grotenhofska, poznejša razmnožitev, ha 3'—. 32. Veleposestvo I. Ornig, Št. Janž na Dravskem polju, pšenica beltinska št. 277, poznejša razmnožitev, ha 2"—. 33. Veleposestvo I. Ornig, Št. Janž na Dravskem polju, pšenica beltinska št. 321, poznejša razmnožitev. ha 2'—. 34. Praprotnik Jakob, Prezrenje, p. Podnart, pšenica domača, hal"—. 35. Antlej Anton, Bodrišna vas, p. Št. Vid pri Grobelnem, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 1'—. 36. Mlakar Janez, Bodrišna vas, p. Št. Vid pri Grobelnem, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 0'50. 37. Zupane Edvard, Pristava pri Mestinju, pšenica beltinska št. 277, poznejša razmnožitev, ha 2 "80. 38. Zaje Anton, Pristavlja vas, p. Št. Vid pri Stični, rž domača, ha 1'—. Ti posevki so bili pregledani na njivi od posebne komisije in je bilo poleg tega seme še preiskano v kmetijski poskusni in kontrolni postaji. Prijavljeni posevki, ki niso odgovarjali postavljenim zahtevam, so bili zavrnjeni. Vsak kmet dobro ve, kolikega pomena za pridelek je dobro seme. Znano je tudi, kako nizki so naši pridelki, tako da večina posestnikov ne pridela dosti žita niti za lastno potrebo in mora moko drago plačevati, dasi so pogoji za pridelovanje žit v večini krajev pri nas dosti ugodni, v mnogih krajih pa tudi zelo ugodni. Ker pa je eden prvih pogojev ravno seme, priporočamo kmetovalcem, da izkoristijo ugodno priliko in si preskrbe seme od priznanih posevkov, ki so zgoraj navedeni. Ne bodite malenkostni in ne štedite na nepravem mestu, četudi bi plačali za seme nekaj par več pri kilogramu kakor za navadno tržno blago. Tako seme je gotovo vredno znatno višje cene in pridelovalec zasluži, da dobi zanj nekaj več, ker je imel tudi sam pri tem večje izdatke. Priznano seme naj bo vsaj 10—15% dražje, če je popolnoma očiščeno s trierjem pa po 15—20% dražje kakor znaša tržna cena. Da bo uspeh dobrega semena popoln, pa je potrebno, da ga usejemo v dobro pripravljeno in pravilno zagnojeno zemljo. Ne gnojite žitom neposredno s hlevskim gnojem. S tem dosežeta samo bujno rast slame in še večje poleganje. Hlevski gnoj za žito ni primerno gnojilo, ker ima premalo topljivih hranilnih snovi, ki jih ra- Uredba o začasni omejitvi izplačila denarnih vlog Finančni minister je izdal uredbo, ki urejuje izplačilo denarnih vlog. Uredba se glasi: j Hranilne vloge na knjižice in hranilne vloge po tekočih računih se bodo izplačevale po jtej lestvici: vsote do 5000 din, brez ozira na višino ivlog, se bodo izplačevale brez odpovedi; i vsote od 5000 do 20.000 din po enomesečnem odpovednem roku; vsote preko 20.000 do 50.000 din po dvo-imesečnem odpovednem roku; vsote nad 50.000 din po trimesečnem od-jpovednem roku. Vsote, ki so odpovedane in ki ne bi bile dvignjene ob poteku roka, ostanejo na razpolago vlagateljem. Terjatve po tekočih in drugih računih, katerih lastniki so protokolirane firme in gospo-i darstveniki, se bodo izplačevale brez odpovednih rokov, toda samo za stvarne potrebe. Terjatve po tekočih računih in drugih vlogah privatnih oseb, s katerimi se morajo izvršiti obveznosti za dovršitev že započetih gradenj, se izplačujejo brez odpovednega roka do zneska, ki je potreben za ureditev teh obveznosti. Omejitve, predvidene v tej uredbi, se ne nanašajo: na terjatve pri Narodni banki, na čekovne račune Poštne hranilnice, na tekoče račune pri Državni hipotekami banki, na terjatve enega denarnega zavoda pri drugem denarnem zavodu, in končno na terjatve zavarovalnih družb pri denarnih zavodih zaradi izplačila elementarne škode in dospelih življenjskih zavarovalnih glavnic. Istočasno so izvzete terjatve javnih teles pri drugih denarnih zavodih in samoupravnih hranilnicah. Na zneske, položene v gotovini po 7. septembru 1939 se omejitve, predpisane po tej uredbi ne nanašajo. S predpisi te uredbe se ne spreminjajo pogoji za izplačilo starih vlog pri denarnih zavodih, ki uživajo državno zaščito po uredbi od 23. novembra 1934. Nobenega povoda ni za prekomerno dviganje vlog, zato naj vlagatelji ne povzročajo iz strahu ali nervoze zmede, ki bi njim samim in celoti mogla več škodovati nego koristiti. 3. Štrucelj Franc, Brezje 11, p. Mozirje, rž domača, ha 0*75. 4. Trene Ferdinand, Leskovec pri Krškem, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 0'85. 5. Terbovc Josip, SvT Krištof nad Laškem, pšenica, bela golica, ha 1'50. 6. Vidmar Alojzij, Kamovci, p. Dobrovnik, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 1'10. 7. Horvat Štefan, Gaberje, p. Dol. Lendava, (pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 0'50. 8. Semenogojska postaja Beltinci, rž, los-dorfska razmnožitev, ha 7'25. 9. Semenogojska postaja Beltinci, rž, grotenhofska razmnožitev, ha 4"—. 10. Semenogojska postaja Beltinci, pšenica beltinska št. 714, ha 11'75. 11. Babnik Martin, Tomačevo, p. Ljubljana, pšenica, domača golica, ha 1'40. 12. Kmetijska zadruga Št. Vid pri Stični, Semensko žito Zgoraj: Angleški vojni minister Hore Beli-sha je obiskal re-krute v vojaškem taborišču Guild-iord-Surcin in se razgovarjal z njimi. Spodaj: Znameniti zgodovinski grad Wa-wel v Krakovu. Osrednja komisija za semenogojstvo je na svoji seji dne 4. septembra priznala sledeče posevke ozimnih žit: 1. Korun Angela, Sv. Peter v Sav. dolini, pšenica osinka, domača, ha 0'60. | 2. Kmetijska šola Sv. Jurij ob juž. žel., pšenica kolonja, domača, ha 1'—. pšenica beltinska št. 277, poznejša razmnožitev, ha 170. 13. Vrbnjak Slavko, Staranovavas, p. Kri-ževci pri Ljutomeru, rž domaČa, ha 1.—. 14. Vaupotič Ivan, Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru, pšenica beltinska, poznejša razmnožitev, ha 3'—. bijo in sprejemajo žita le v prvi dobi rasti, pozneje pa ne več. Če hočete imeti obilen pridelek, trdo slamo in kleno zrnje, potrosite na 1 ha 200 do 250 kg superfosfata in 100—150 kg kalijeve soli. Če je zemlja revna in je bila prej slabo zagnojena s hlevskim gnojem, je treba dodati tudi apnenega dušika: 100—200 kg na 1 ha. Skrbite tudi, da za pšenico in ječmen ne bo zemlja kisla (apno, namesto superfosfata Tomasovo moko). V današnjih težkih časih je posebno važno, da kmet dobro premisli, s čim bo zboljšal svoje gospodarstvo in dvignil proizvodnjo do najvišje mere, ki je mogoča ter tako koristil sebi, drugim in domovini. Mladina na vasi l 2*2u/u Naša mladina se je v nedeljo dne 27. avgusta s svojo tekmo koscev — simbolično prireditvijo kmetskega dela, odlično postavila. Pred tekmo je bilo kmetsko mladinsko zborovanje, ki ga je vodil društveni predsednik tov. Jože Zelenik in ki je pozdravil veliko množico kmetskega ljudstva; toplo je pozdravil tudi delavstvo, v imenu katerega je spregovoril gosp. Jože Lacko ter poudaril, da je pot kmeta in delavca samo ena: to je pot roko v roki in strnjeno boljši bodočnosti nasproti, tisti bodočnosti, po kateri je toliko hrepenenja in za katere je bilo potrebnih že toliko žrtev. Kot zastopnik Zveze kmetskih fantov in deklet je spregovoril tov. Joško Toinažič, ki je ugotovil, da je sedanji čas našel kmetsko mladino pripravljeno, da si bo znala skupno z vsem de- lavnim ljudstvom zgraditi takšno bodočnost, kjer ne bo več izkoriščanja in zapostavljanja, ampak bodo težnje in potrebe mladega rodu pravično upoštevane. Kmetska mladina je dozorela dovolj in ne bo več dopustila, da bi jo izkoriščali razni špekulanti na škodo vse narodne celote. Za njim je spregovoril še tov. Vlado Kreft, ki je pozval navzoče kmetsko ljudstvo, naj se že končno zave, naj opusti medsebojna strankarska nasprotstva, ki ga ločijo in v katera ga razni nepozvanci namenoma vodijo. Naša pot je, pot vaške skupnosti in kdor se bo tej skupnosti postavil po robu, naj ve, da bo onemogočen iu izključen iz delovnega občestva. Ljudje so bili s prireditvijo silno zadovoljni, nam pa je to nov dokaz, da gremo po pravi poti. V je -B.mlaid.ima vetela ©dlocn© Mogočnim manifestacijam kmetske mladine so se pridružili tudi Vogeljčani in so v nedeljo dne 10. septembra praznovali največji praznik človekov — delo! Pridno in disciplinirano Društvo kmetskih fantov in deklet je napravilo na prisotne globok vtis, saj so fantje in dekleta tako strumno nastopili v povorki kakor malokje. Ob določeni uri so kosci in grabljice stopili v vrste, na čelu pa konjeniki, zeleni prapor, državna in slovenska zastava, zadaj kolesarji, zastopniki društev, delegati in ljudstvo. Kakor da bi ena družina stopala na tekmo- vališče. Po vsej vasi so visele zastave, visoki mlaji in napisi pa so oznanjali, da v Vogljah živi trden rod, ki se zaveda svojega dela in tudi svojih pravic. Med navdušenim vzklikanjein svoji domovini, slovenski zemlji, državi, kraljici Mariji, kralju Petru II in trdnemu kmetskemu žulju, je povorka prispela na tekmovališče. Predsednik društva tov. Molj je nato pozdravil ljudstvo in delegata Zveze kmetskih fantov in deklet, tajnika Ivana Neinca in zastopnika »Brazde« tov. Vinka Kristana. Prvi je spregovoril o borbi kmetske in delavske mladine tov. Vinko Kristan in v odločnih besedah tolmačil dolžnosti mladega rodu zlasti v današnjem času, ko se terjajo od nas še večje žrtve. Nato je spregovoril zastopnik Zveze tov. Ivan Nemec in rekel, da je kmetski človek dvajset let služil tujim koristim. Njegovo trdo delo ni bilo spoštovano, ker ljudstvo ni bilo povezano v mogočno in trdno skupnost, ki edina more prinesti novo življenje vsej narodni celoti. Strnimo se vsaj danes vsi mladi borci v mogočno kulturno silo, ki bo zaustavila vse napade razdiralcev naših narodnih vrednot. Oba govornika sta žela toplo pritrjevanje, nato pa je tov. Molj razglasil začetek tekme. Kose so se dvignile v zrak, brhke grabljice z okrašenimi grabljami pa so kazale smer tekmovalcem. Ljudstvo je s posebnim zanimanjem gledalo tekmovalce, ki so res pokazali smisel za plemenito tekmo žuljavega dela. Veselje jih je bilo gledati ves čas in tudi takoj po tekmi, ko so disciplinirano takoj stopili v vrste in v povorki zopet odkorakali na zbirališče. Komisija je ocenila nato delo, o rezultatu bomo pa poročali prihodnjič. Kljub težavam in viharju v zraku naš mladi rod ni pozabil svoje dolžnosti, ampak zavedno gleda v bodočnost, pripravljen sprejeti še tršo borbo za svobodo svoje zemlje in našega naroda. Kdo še ima takšne borce! * Brezovci Sporočamo vsem tovarišem in tovarišicam, da se bo tudi v naši vasi kmalu ustanovilo Društvo kmetskih fantov in deklet. V slogi in delu hočemo priboriti naši vasi novo dobo. Ifariii X Trije novi slovenski generali. Med velikim številom častnikov, ki so napredovali ob priliki kraljevega rojstnega dne so bili tudi trije slovenski polkovniki, ki so bili povišani v generale. To so: Otmar Langerholz, Adolf Kiler in Ferdinand Janež. X V Črni pri Prevaljah je pogorel hlev Jože Burjaka v Topli. Črnski gasilski četi je posrečilo omejiti požar. Zrn rodno gruda (Dalje.) Koj prvo noč po njenem odhodu je začel tako jokati in vekati, da je mati vstala in ga vsa v skrbeh prišla vprašat, kaj mu je. Izgovoril se je, da ga boli zob. Oče mu je svetoval, naj vzame v usta krepak požirek žganja, da mu bo odleglo. Res je storil tako in je bil vesel, ko ga je žganje tako peklo, da je imel vsaj za kaj jokati. Po tej prvi jutranji zarji je zasijalo v vsej toploti in svetlobi pravo sonce ljubezni. Ta trenutek je sedela njegova žena čisto tako pred njim kakor tedaj, ko jo je vprašal, če hoče trajno ostati pri njem. Tudi ona je prišla v hišo kot dekla. Bila je otrok revnih staršev spodaj iz doline. Bilo je v nedeljo, takole med košnjo in žetvijo. Sedela sta ob potoku v senci leskovega grma. Danes jo je videl skoraj še bolj razločno ko takrat. V plave lase si je zataknila nekaj sinjepisanih šojinih peres. Bila je ljubka in rnična ko tako peresce. Ko jo je prijel za roko in mukoma izustil usodno vprašanje, je začela jokati. Njega je to zmedlo in jo je hotel dvigniti, ker pa ni našel niti primerne besede, jo je samo božal po mehkih laseh. Ona je mirovala in bila čisto ko otrok. Končno mu je dejala: »Seveda bi rada vedno ostala pri tebi, toda kaj pomaga, ko bom pa kmalu spet morala odtod! Teden za tednom se mi sanja vsaj po eno noč o krsti ali pa o črnih češnjah.« Rad bi se ji prav iz, srca zasmejal, da bi ji pregnal take pomisleke, vendar se ni mogel. Samo objel jo je in poljubil tako, da se je dekle nasmehnila in so se njemu orosile oči... Tako so se pred nekdanjim gospodarjem v prividu vrstile slike druga za drugo: poroka, krst, pogreb in povodenj, ki mu je ugrabila tretjega otroka. Pri vsaki sliki se je pobožno pomudil, najljubše pa je zdaj po dvakrat in trikrat ponovno doživljal v spominu. Šele sedaj se je domislil, da so mu ugrabili in ukradli mladost in da je zdaj siv, zguban in star, da se je vdal pijančevanju in je izgubil ves ponos. Ves dan je tako presanjal ob robu gozda nad svojo nekdanjo domačijo. Ko je vstal in hotel oditi, mu je skočilo nekaj črnega iz gozda naproti. Bila je njegova muca. Ostala je bila na kmetiji, prišla med lovce in se je zdaj preživljala z ropanjem. Pritisnila se je k njemu, vihala rep in zadovoljno predla, ko se je zopet smela dobrikati svojemu gospodarju. Kmet jo je božal, hvalil njeno vdanost in zvestobo, vendar se mu je zdelo, da je močno zanemarjena in podivjana, pa ji je sočutno in prijazno govoril: »Podobna sva drug drugemu in edina, ki sva ostala gruntu zvesta; vendar se nama godi slabo, propadava in se pogrezava med capine. Čakaj, to se mora spremeniti. Kar z menoj, pa te odnesem doli na vas. Dobrodošel mi boš, ker samo a teboj še lahko kramljam.« Maček je bil drugih misli. Ko ga je kmet hotel prijeti, je pihnil in pobegnil v gozd. Kakor hitro se mu je zdelo, da je na varnem, se je hinavsko obrnil in kakor v opravičilo prijazno zamijavkal. Nato je izginil v grmovju. Odslej je kmet dan za dnem obiskoval svoj nekdanji grunt. Nobeno neurje ga ni moglo zadržati. Opazoval je razvoj in razmah vseh del ali pa je zamišljeno sedel za kakim grmom ali drevesom, kjer ga nihče ni mogel videti. ♦ . Več ko dve leti sta minili in jez je bil dograjen. Čez dolino se je dvigal širok zid, kakor da je zgrajen za vse večne čase. Globlje spodaj v tesnini je stalo poslopje za stroje. Odtod je bila do zida napeljana debela črna cev. Staro stanovanjsko hišo so podrli. Ostalo je samo še nekaj zidovja in lončena peč. Prizanesli pa so vodnjaku, ker jim je bil do zadnjega potreben. »Jutri zapremo vodo,« je dejal inženir nekdanjemu gospodarju. »Ali želite biti tedaj tu-kaj?« Kmetu se je oznojilo čelo. »Kaj naj počnem, ko lega grunta ne bo več? Tedaj se bo pravo gorje šele začelo.« Inženir je mislil, da je zelo duhovit, ko je podražil kmeta: »No, no, tedaj se boste pač lahko kopali na gruntu. Prej verjetno tega niste prevečkrat storili.« X Na vse mariborske srednje šole se je letos vpisalo 2705 dijakov in dijakinj. X Tvorniea vagonov v Slavonskem Brodu je odpustila 800 delavcev zaradi pomanjkanja dela. X Novo podjetje v Sloveniji. V Ljubljani je bila ustanovljena nova delniška družba, katere glavni delničar je znani industrialec Westen iz Celja. Družba bo pričela izkoriščati rudo v okolici Litije. X 60 sliv za cn dinar se dobi v Mariboru zaradi popolnega zastoja izvoza sadja. X Hlapca je ubil v Nebovi pri Sv. Petru blizu Maribora kmet Grahovnik. Z motiko mu je razbil lobanjo, ker hlapec ni takoj na gospodarjev poziv vstal. Podivjanega gospodarja so orožniki aretirali in odpeljali v sodne zapore. X Pridelek sladkorne repe bo znašal letos okrog 100.000 vagonov. Računa se, da bo imela sladkorna repa okrog 17 odstotkov sladkorja in da bodo sladkorne tovarne iz vgega pridelka sladkorne repe izdelale okrog 12.800 vagonov sladkorja. Dosedanja letnja potrošnja v Jugoslaviji je znašala okrog 9000 vagonov. X Konoplje bo pridelala letos Jugoslavija okrog 4000 vagonov. Za domačo porabo zadostuje 500 vagonov. X Judje na Hrvatskem, »Hrvatski dnevnik« objavlja statistiko Judov na Hrvatskem in pravi, da je bilo na sedanjem ozemlju banovine Hrvatske 1931. leta 21.505 Judov. Po zadnjem štetju je število Judov močno naraslo. X Najstrožjo štednjo je naročil finančni minister g. dr. Juraj Šutej vsem državnim in samoupravnim ustanovam. X Brezposelnost preti zopet v Mariboru, ker tekstilne tovarne ne morejo dobiti dovolj surovin za predelavo. Močno se občuti tudi pomanjkanje prevoznih sredstev, zlasti avtomobilov in vprežne živine. X Pri okrožnem sodišču v Zagrebu je postavljenih 52 sodnikov na razpoloženje. Ti ukrepi pravosodnega ministra so v zvezi z izvajanjem hrvatskega sporazuma. X Na Jadranu je zopet obnovljen pomorski tovorni promet, ki je bil prve dni po napovedi vojne ustavljen. X Na Francoskem se pripravlja koncentracijska vlada, v katero bodo vstopili zastopniki vseh političnih strank. X Angleške bojne ladje so zajele pri Gibraltarju jugoslovanski trgovski parnik, ki je vozil za Nemčijo boksi tovo rudo iz Dalmacije. Parnik je moral peljati tovor v Anglijo. Iv. Nemec: MOLK (Nadaljevanje) Mica je mukoma skočila skozi hišna vrata v kuhinjo in nato na prag, kjer je opazila v svetli noči negibnega svojega moža. V mrazu je začutila potne kaplje, veter severnjak pa je divje zatulil skozi odprta vrata v kuhinjo, kakor da bi pel mrtvaško pesem. Joža... Ziv je mama! — poklical je moje ime! Med tem je slišala tudi Mica rahel glas, ki je prihajal iz neke daljave. Hitro prižgi luč Joža! -4 Očeta morava spraviti v kamro, morda ga-š6 rešiva. Svečo prižgem, ker je petrolejka prazna in v steklenici tudi nimamo kaplje! — Prižgi samo in rjuho prinesi z moje postelje. Joža je pohitel in v trenutku prinesel oboje. Ajj! — se je slišal slabotni glas Hitrečev. Razgrni rjuho, Joža! Raztegni jo čez prag! Tako! — še malo, dobro je. Z veliko težavo sta nato spravila Hitreca na rjuho iu vzdignila — Počasi, Joža! i Težek je za naju! Samo do kamre, Joža, potem ga rešiva. Počasi, da mu ne zlomiš ušes, trde so ko kamen. Cez kuhinjo sta Joža in Micka korak za ko- X Češke legije. Bivši češkoslovaški poslanik v Parizu Osusky je pozval vse Čehe, ki se nahajajo na Francoskem, da naj vstopijo v češke legije, ki se bodo borile na strani francoske vojske. X Avstrijska radiooddajna postaja je bila te dni ustanovljena v Franciji, ki bo širila propagando. X Turčija je vpoklicala pod orožje več novih letnikov. X Sadni izvoz- je popolnoma zastal. Od izredno lepe letošnje sadne letine kmetje ne bodo imeli pričakovanih dohodkov. Vojna je ustavila naš izvoz in kmetje bodo morali predelati sadje, da bodo mogli imeti od njega vsaj delne koristi. Priporoča se kmetom, da čim več sadja posuše, drugega predelajo v marmelado, mošt in žganje. X Kovinarski dclavci na Jesenicah so z uspehom končali inezdno gibanje. Dosegli so povišanje mezde za blizu 3 milijone dinarjev letno. X Cešpljev teden priredi Ljubljana od 13. do 20. septembra. V tem tednu ne bo mesto pobiralo nobene trošarine. Trošarina znaša sicer 25 para od kilograma. X Vojno ministrstvo je razpisalo nagrado za novo vojaško koračnico. Nagrada znaša 3000 dinarjev. X Meja zaprta. Prehod preko meje v Gor. Radgoni je dovoljen samo dvolastnikom na podlagi potnih listov in njihovim delavcem z obmejnimi legitimacijami. Promet preko brodov v Lutvercih in Meleh pa je popolnoma ustavljen. X Vlom v ptujsko zlatarno. Neznani vlomilci so vdrli v zlatarno Kingl-Aekermann in odnesli vrednosti za blizu 100.000 dinarjev. Mariborska policija zasleduje vlomilce. X Pomočnik prosvetnega ministra je postal dr. Fedor Nikič, bivši narodni poslanec, ki je bil izvoljen leta 1931. X Za novega šefa mostarske občine je bil imenovan Hadži Oman Derviš. ----> Oris zadružništvo — lil. izdaje Pred tremi leti je Zveza slovenskih zadrug izdala 124 strani obsegajočo knjižico Oris zadružništva, ki jo je sestavil njen ravnatelj Fran Trček. Knjižica je bila prva te vrste in je pomenila nekak zadružni abecednik. Prva naklada knjižice je bila hitro razprodana, zato je nekaj mesecev pozneje izšla druga izdaja, ki je tudi kmalu pošla. Medtem je izšel nov zadružni zakon, tako da knjižice ni kazalo ponatisniti v tretje. Zato je avtor sestavil tretjo izdajo na novo, ki se od prvih dveh razlikuje v tem, da so poglavja o zgodovini, ideologiji, ustroju in delovanju zadrug nekoliko »vpeljana« in popol-njena, poglavje o zadružnem pravu pa je novo, ker vsebuje predpise novega zakona o gospodarskih zadrugah. Razlikuje se tudi po tem, da je nekoliko obsežnejša in da vsebuje 145 strani. V želji, da bi številni zadružniki čim bolj segli po knjigi in se seznanili z namenom ter ustrojem gospodarskih zadrug, je založnica določila izredno nizko ceno din 10'—, po pošti in v knjigarnah din 12'—. Državna nižja gozdarska šola v Mariboru Šolsko leto 1939./40. državne nižje gozdarske šole v Mariboru bo pričelo dne 16. oktobra 1939. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk v šoli bo trajal 10 mesecev, in sicer od 16. oktobra 1939. pa do 15. avgusta 1940. I lit alte in 1irl t © „Mi\ lisi" Glavno zastopstvo nemških tovarn za prodajo Diesel-, bencin-, elektromotorjev. Samoprodaja Turfan mlinov za mletje vsakovrstnega žita v moko ter izdelavo zdroba, kaše, ješprenja itd. ?yr§iš@k Štefan UiiSiiJassa, AEafcssRtircva 4 rakom vlekla Hitrečevo telo in srečno prispela do praga od kuhinjske kamre. Počakajte, mati, skočim po zglavnik, da ga podloživa očetu pod hrbet. Hitro, Joža! Takole: Sedaj vzdigniva pri nogah, mati! — Dobro! — Joža je nato porinil zglavnik očetu pod hrbet ker je bil prag zelo visok. Sedaj pa ga potegniva, mati! — Previdno sta ga nato vlekla čez prag kamre in zopet nato s težavo položila na tla. Zdaj pa hladne vode, Joža! Tukaj je, mati! — Vzami svečo, Joža in tole krpo. Mica je pričela narahlo drgniti najprej zmr-zle prste na rokah, nato je ušesa namočila s hladno vodo, nosa pa se skoraj ni upala dotakniti. V bledi svetlobi sveče je Hitrečev obraz vzbujal strah in grozo. Izpod stekleno okrvavljenih očes mu je štrlel krvav zabuhel nos. Gornja ustnica je z nosom vred mirovala. Pod vplivom toplote v kamri se mu je pričela barva lica spreminjati; krvav in zabuhel nos je postajal bled in zopet krvav, ustnica pa se je počasi pričela gibati. Na noge sva pozabila, mati! — Počasi, Joža! — zdi se mi, da bom čevlje morala izrezati. Joža je počasi in s težavo odvezal vrvice na čevljih, toda čevelj je bil kot prikovan. Brez noža ne bo šlo, mati! — Odveži še drugi čevelj, Joža! Morda bo voda toliko pomagala, da jih sezujeva. Mica je nato polila s hladno vodo Hitrečeve noge, zmrzle hlače pa so se toliko omehčale, da sta jih potegnila čez kolena in pričela drgniti trde noge. Joža je poizkusil vzdigniti nogo pri kolenu, toda mraz je segel že čez. Počasi in pridno sta nadaljevala drgnjenje, Mici pa so padale debele potne kaplje na mrzle moževe noge. Pri vsakem prijemu so ji roke drhtele, po žilah pa sprehajali mravljinci, da se je Mica kljub znojnim kapljam tresla od raznih občutkov. Poizkusi, Joža, morda bova lahko sezula čevlje! — Joža je poizkusil na levi nogi in počasi vlekel. Ne vem, zdi se mi, da ne bo šlo. Previdno je še enkrat potegnil in napel sile, pa se mu je Čevelj nenadoma odluščil z noge. Ob pogledu na modro kožo je tudi Joža vzdrhtel. Mici pa so prišle solze v oči. Namočila je krpo v hladno vodo in počasi zdrgnila zmrzle ude, Joža pa je poizkusil sezuti tudi čevelj na desni nogi. ( Ne bo šlo, mati! f Kar izreži ga Joža, da ne zlomiš kakega prsta. Očetovo hipo vzami, ostra je in kot nalašč primerna. J Za sprejem v to šolo se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolske, bo moral š'' sprejemnim izpitom dokazati, da ima ža-dostno znanje v osnovnih šolskih vedah, V enoletno šolo se bodo sprejemali vsi tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. Kandidati, stari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno din 500*—. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, toda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 30. septembra 1939. pri ravnateljstvu šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnieo, 3. zadnje šolsko spričevalo oz. odpustnico, 4. nravstveno spričevalo, ■ ■ • . v 5. zdravniško spričevalo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočb naporno gozdarsko službo, 6. izjavo staršev oz. varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. v Živinski segnui Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru so dosegli voli ceno od 5 do 6-25, biki od 4-50 do 5*75, junice za rejo od 3 do 5, krave od 2-50 do 3*25, teleta pa od 7 do 8 din za kg žive teže. V splošnem je nastala zaradi napetosti zadnjih dni v cenah zmeda, kar je bilo opaziti tudi na živilskem trgu. Pričakovati pa je, da se bo to v kratkem popolnoma poleglo, ker so se vznemirljive vesti, ki so jih širili špeku-lativni ljudje, izkazale za pretirane, deloma pa sploh za neresnične. Sack-ovi plugi so najboljši Dospela Je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite takoj, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva,, umetna gnojila in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima Kmetij' s k a dražbam njena skladišča y Celju, Konjicah, Mariboru in Noveni mestu reg. zadr. i neome|eno zavezo V LjUbljaiU. Tm&MW UllO 1 Telefon št 28-47 Rač. pošt hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom Račun pri Narodni banki Eskontuje menice Dafe kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle tfi AO° Aa vsako sredo. Naročnina znaša „nillblol\l Udi letno 30 din, polletno 15 din, za inozemstvo letno 50 din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisov ne vračamo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14,194. EKONOM €€ ** r. z. z o. z. V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 (v lastni hiii) Telefon interurban 25-06 Dobavija vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves. koruzo, ajdo itd. Hlevske izdelke: pše-nioni zdrob. pšenično moko. rženo moko. ajdovo moko, koruzno moko. koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšeničn? otrobe, ješpranj, kašo. Poljske pridelke; krompir, fižol, zelje, sadje, seno ln slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli. Tomasove žlindre, nitrofoakala, ap-nenega dušika, čilskega soLitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-vac«, Karlovac. za vse vrste zidne tn strešne opeke. 1 ISKOVI N E vseh ml: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro m poceni! ■ iskarna merkur LJUBLJAiA, Gregorčičeva uL 23 TELEFON STEV. 25-52