ZJčiieli&ici Tovariš rr_____ j- _________ l J..utJ___..Ur-,. Gi.l n^Ur.*: — ___________ui____ Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana. Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem .................... - "7 0&. Člani pov. UJU 11.197. Telefon 3112. plat sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 C a jo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 1 Misli ob desetletnici osvobojenja. O čemer so sanjale naše duše, to Stoji sedaj uresničeno pred nami: svojo Jugoslavijo imamo! ¡»Učit. Tov.« 2. nov. 1918. »Pozdravljena, Jugoslavija!« Ta klic je prihajal iz ust vsega slovenskega učiteljstva ob razsulu gnile avstrijske države. Bil je to klic, ki je prihajal iz iskrenih učiteljskih src. Ni bil fraza, temveč pozdrav umirajočih, lep« tanih in izstradanih svojemu rešitelju. — Ju« goslavija! Ideja, ki so jo milijoni nosili v svojemu srcu, ideja za katero so stotisoči žrt» vovali svoje življenje, ideja za katero se je ravno učiteljstvo borilo v največji meri, kajti edino v realizaciji te ideje je videlo učitelj« stvo svojo rešitev — moralno in materijalno. Veliko je bilo trpljenje, dolga pot gorja skozi'temno noč, a tedaj j:e zasijala zarja vzhajajočega solnca — ideja je postala res» niča — in učiteljstvo je klicalo — »Pozdrav* ljena Jugoslavija!« Z osvoboditvijo izpod tujega jarma pa še ni bilo rešeno glavno učiteljsko vprašanje. Tudi takrat je nastopalo združeno učitelj» stvo Slovenije in začela se je borba za izbolj» šanje naravnost mizernega položaja učitelj» stva. Deputacije so romale od poverjenika do poverjenika pri Narodni vladi. Sestav» ljale so se spomenice in kaj kmalu je učitelj» stvo moglo pokazati na sijajen uspeh: »Boj za kruh — dobojevan«, tako je zapisal »Uči» teljski Tovariš« že 3. januarja 1919. Res je mislilo učiteljstvo, ker sei mu je posrečilo po tako dolgem boju doseči za tisti čas, stanu primerno plačo, da je boj za kruh že dobo» jevan. Toda časi se spreminjajo — draginja je rastla in kmalu tudi regulirane plače niso več zadostovale in učiteljstvo je moralo spo» .znati, da je bilo vendarle preveč optimistično ob misli, da je boj za kruh dobojevan. Da bi bila borba za pravice našega stainu lažja se je ogromna večina učiteljstva zdru» žila v Udruženje Jugoslovenskega Učitelj» stva, hoteč s tem uveljaviti enakopravnost vsega stainu v državi. Že takrat so se pojav» ljali raznovrstni osnutki za šolski zakon, ki naj bi že vendar izenačili naše šolstvo — toda bili so le osnutki. Padale so vlade, pa» dali osnutki in Jugoslavija — ob rojstvu, od učiteljstva tako iskreno, pozdravljena — še danes nima šolskega zakona, ki bi bil vendar tako potreben. — Minilo je že deset let — a šolski zakon je še vedno v osnutku. Toda to ni edino, ne prvo in ne zadnje razočaranje, ki ga je doživelo slovensko uči» teljstvo tekom desetih let po osvobojenju. Leto za letom so se množile tožbe za poviša» njem draginjskih doklad. — »Boj za kruh še ni dobojevan.«— »Država, stradamo, zmr» zujemo, in bosi smo« — taki in enaki napisi v »Učiteljskem Tovarišu« pričajo, da se je nahajalo učiteljstvo pred sprejetjem uradni» škega zakona v zelo slabem gmotnem polo» žaju. Uradniški zakon — ki se je ¡zanj borilo vse uradništvo, je prinesel učiteljstvu mo» mentano izboljšanje, toda radi prepoznega uveljavljenja tega zakona je ostala država vsemu uradništvu dolžna precejšnje vsote denarja, ki jih žal še danes nismo prejeli. Komaj pa se je položaj z novim uradni» škim zakonom nekoliko izboljšal, že so na» stopili odtegljaji. Plačati je bilo treba za po» plavljence in zato se je moralo uradništvu znižati draginjske doklade — saj so naše plače res naravnost sijajne in mi z lahkoto jutrpimo tako \ malenkostne \jodtegljaje. — Tudi za snovanje Nabavljačkih zadrug naj prispeva uradništvo z »malenkostnimi« de» ieži. — In sedaj je na vidiku 'revizija urad» nišk-ega zakona. Kaj bo prinesla? Vsi upamo na izboljšanje, borimo se za to in upamo, da ne bomo razočarani. Kaj pa prosveta? Takoj po osvobojenju smo dobili popolnoma slovenske srednje šo» le. Tudi meščansko šolstvo, ki ga nam av» strijski birokratizem ni privoščil, se je za» čelo širiti. — Dobili smo tudi univerzo. Kako navdušeno je pozdravljal slovenski narod a predvsem njega učiteljstvo, te pridobitve. Izbojevali smo si tudi višjo pedagoško šolo. — A danes ob desetletnici osvobojenja? Na» mesto, da bi se naše šolstvo dvigalo, pada. Zapirajo se srednje šole in višja pedagoška šola, za učiteljstvo najvažnejša ustanova ne bo mogla obstojati, ker učiteljstvo ne dobi plačanih dopustov, oziroma mu bodo naka» zani letos le polovični prejemki. Osnovno šolstvo se tudi ne more povzpeti na ono vi» šino, ki bi jo. moralo doseči in to radi tega, ker tekom desetih let ni bilo časa za sestavo in sprejetje modernega osnovnošolskega zakona. Ni lepa bilanca, ki jo izkazuje naše šol» stvo in učiteljstvo po desetih letih osvobo* jenja izpod tujega jarma. »O domovina, kdor te ljubi zdaj, ljubiti mora s črnim gnevom v duši.« Tako moramo zaklicati z: našim največjim pesnikom, ker upanje, ki smo ga gojili leta 1918., se tekom desetih let ni uresničilo. Sanjali smo o mo» demizaciji našega šolstva, sanjali o vsesplo» šni pomoči našim prosvetnim ustanovam, upali na moderen šolski zakon in tudi na stanu in delu primerne plače smo upali, a bile so le sanje, ki se niso uresničile in nam je ostala borba za boljšo bodočnost. Učiteljstvo praznuje desetletnico osvo» bojenja z disonanco v srcu, ker tare ga eksistenčni boj, kajti ob nezadostnem eksi» stenčnem minimu Ise ne more posvečati s polnim srcem svojim idealom. Boj državnega uradništva za izboljšanje gmotnega položaja in proti draginji. Zveza državnih nameščencev za pravice svojih članov. — Odpor proti rastoči draginji z navijanjem cen. — Opozoritev oblasti za primerne ukrepe. — Solidarni so tudi vsi privatni nameščenci. — Energična resolucija. Zveza državnih nameščencev za Slove» ni j o je sklicala v torek 30. oktobra t. 1. v ve» liki dvorani Uniona v Ljubljani shod držav» nih nameščencev proti draginji in za izbolj» šanje gmotnega položaja državnih nameščen» cev. Dvorana je bila polna in shod je zelo dobro uspel. V krepkih besedah so nastopili za pravi» ce državnih nameščencev predsednik Zveze državnih nameščencev g. direktor računo» vodstva del. financ Milan Paternoster, tajnik Zveze državnih nameščencev g. Joža Bekš, g. prof. Rajič, g. Bišof iin g. Beguš. Zborovalci so burno manifestirali za svo» je zahteve ter s shodom opozorili javnost in merodajne činitelje na položaj, v katerem se nahaja državno uradništvo. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Na protestnem shodui dne 30. oktobra 1928 v Ljubljani zbrani aktivni in upokojeni državni nameščenci, privatni nastavljlenci, delavci in invalidi — brez razlike politične pripadnosti — skratka vsi oni, ki žive ob dnevnih, tedenskih ali mesečnih plačah in ki reprezentirajo glavmii del ljubljanskih konzu» mentov, so sprejeli sledečo resolucijo: Na podlagi statistično utemeljenih refe» ratov, ki so jih podali posamezni poročeval» cd, ugotavlja današnji shod, da je. Ljubljana bodisi glede živilskih, bodisi glede drugih življenskih potrebščin eno izmed najdražjih mest v naši državi. Današnji shod enodušno odklanja vsalko nasprotno trditev, ki se na» slanja samo na enostranske informacije in ki ji je v glavnem namen ohraniti sedanje nevzdržno stanje ter prikazati življenske po» goje konzumentov v čista drugačni luči ka» kor v resnici obstojajo. Današnji shod ! ugotavlja zlasti, 1. da je nadzorstvo na ljubljanskem ži» vilskem trgu docela neurejeno, nesmotreno in usmerjeno, v pravcu, ki hoče v glavnem ščititi interese producentov. To dejstvo je pripisovati neskladnemu razmerju, ki vlada med organi tega nadzorstva in med zalaga» telji živilskega trga. Javna tajnost je, da tržni nadzornik na način, ki se absolutno ne sklada .z njegovim službenim položajem, bo» disi posredno ali neposredno obratuje z ži» vili, kar mora že samo po sebi docela izklju» čevati njegovo objektivnost v presoji dejan» skega položaja na ljubljanskem živilskem trgu. Niič manj neznano ni, da se vsled so« rodstvenega razmerja, ki veže tega ali onega tržnega organa s to ali drugo pnelkupčevalko živil, vrši nadzorstvena služba povsem pri» stransko, iin da daje ta služba v javnosti sa» mo videz formalnega vzdrževanja reda. Tak» šne odnošaje je pripisovati deloma tudi po» sebni, samo za organe tržnega nadzorstva veljavni službeni pragmatiki, ki ne dopušča nikakršnih personalnih izprememb in ki od» pi-ra pod plaščem sicer pisane, a ne izvrše» vane kotr.ole na široko vrata pravcati hi» erarhiji. 2. Vzporedno m draginjo živil rasto tudi cene stanovanjem, ki v premnogih primerih presegajo zlato pariteto. Delavec, privatni in državni nameščenec, ki mu službodajalec njegovega fizičnega odnosno duševnega dela me more ali noče odkupiti s polno protivred» nostjo, je prepuščen obupni in brezplodni borbi za obstanek ter za kratko dobo ne bo mogel več vzdržati bremen, ki jih vali na njegova ramena mestna občina v obliki naj» •razhčnejših dajatev, pa najsi se že te dajatve imenujejo gostaščina, kanalska pristojbina, vodarina ali kako drugače. Povdarjamo, da so ta bremena eminent» no neposredne prirode, ker slone na najem» niku in ne na hišnem lastniku. 3. Tržna anketa na mestnem magistratu, obstoječa iz producentov, je izrekla na na» slov ljubljanskih konzumentov težko žalitev, ki jo odločno zavračamo ter globoko obžalu» jemo, da je bilo torišče te žalitve mesto, ki bi moralo po svoji avtonomiji nuditi .zaščito prav tako konzumentu kakor producentu. Državni nameščenec, privatni nastavljenec in delavec dajejo danes duška svoji ogorče» nosti nad žalostnim dejstvom, da je mogla mestna občina pod svojim okriljem dopustiti ta inzult in da se v dainem trenutku ni za» dostno zavedala naloge, ki ji mora pripadati pri obrambi mestnemu prebivalstvu skupnih interesov. Današnji protestni shod zahteva: a) revizijo sedanjega in določitev nove» ga tržnega reda, ki naj mu bo ob primerni kazenski sankciji in poleg omogočitve proste konkurence v obratovanju glavni cilj odstra» nitev sedaj vladajočega kartela pri prodajnih cenah vseh vrst živil brez izjeme, zameno sedanjega tržnega nadzornika in vseh njego» vih organov z drugim objektivnejšim osob» jem ter otvoritev konkurenčnih prodajalnic živil in mesnic v režiji in pod nadzorstvom mestnega magistrata. b) ustanovitev posebnega mestnega grad» benega fonda, v katerega »naj se radi zadost» ne preskrbe z zdravimi in cenenimi stano» vanji za ljubljanske nepridobitne sloje ste» kajo najemnine, presegajoče zlato pariteto, ob sočasni opustitvi nameravane nove od» mere gostaščine in drugih pristojbin na osno» vi zv.išanih najemnin. Prav tako zahtevamo, c) da mestni magistrat na nepristranski ■način ugotovi funkcijonarja, ki je dal v iz» vrševanju službe, torej v uradnem poslova» nju, povod za nizkotne žalitve, izrečene na naslov državnih in drugih nameščencev, ljub» ljanskih konzumentov, da ga po disciplin» skih predpisih kaznuje in da da javno zado» ščenje na časti težko prizadetim mestnim slojem. prosimo velikega župana ljubljanske oblasti in ljub» ljanski oblastni odbor, da vzameta kot nad» zorovalni oblastvi ljubljanske državne in druge nameščence, pripuščene na milost in nemilost izveStnim pToduOentom, v zaščito in da radi saniranja nezdravih razmer, ki so se razpasle na ljubljanskem živilskem trgu ter pri določitvi stanovanjskih najemnin, v svojem delokrogu vse potrebno ukreneta. DR. FRAN JO Č1BEJ: Poglavje o „samoizobrazbi" našega učiteljskega naraščaja V soboto, dne 27. oktobra se je ustano» vil na ljubljanskem moškem in ženskem uči» teljišču »Samoizobražievalni klub«, ¡z name» nom, da vzbudi in dvigne samoizobraževanje našega učiteljskega naraščaja. Ta korak naše mladine mora vsakdo pozdraviti. Kajti res je, da šola ne more storiti vsega, izlasti ne more tega storiti v svoji dosedanji sitari obliki. Priznati sicer treba,, da se tudi od strani šole stori marsikaj, kar ine spada ravno k' stari šari, a v glavnem bo že res, da rabi danes naš učiteljski naraščaj še več kot dobi v šoli, da mu je treba dati vpogleda v delovanje in snovanje vsega našega socialnega, gospodar» skega in duhovno»kulturmega življenja. In še nekaj. Treba je dati mlademu človeku prili» ko, da tudi sam pride aktivno do veljave, da se svobodno lahko porazgovori v krogu svo» jih tovarišev, za kar v šoli ni vedno dovolj prilike. Iz vsega tega sledi, da je samoizobra» ževalni krožek nujna zadeva in prav je, da se odslej naprej sistematično vrši to delo, ki je doslej (v lanskem šolskem letu) bilo še več ali manj neorganizirano v »pedagoškem krožku« in »krožku za samoizobrazbo«. Kakšni morajo biti cilji takega krožka, je po mojem najglobljem prepričanju ne» sporno — in uverjen sem, da v tem prepri» čanju nisem osamjljen. Delo .tega jk.rožka more iti le za tem, da nudi vsem članom, ne glede na kake politične ali druge enostran» ske interese, samoizobrazbo, kot jo potrebuje učitelj v današnjem času in v današnjih tež» kih prilikah življenja. Ta izobrazba more iti v smeri stanovske zavesti in nadstrankarske občečlovečnosti (s čimer nikakor ne zahte» vamo, da bi učitelj: ne smel biti politično aktiven). A to se mi vendar zdi že nujmo, da bi spregledali danes tudi že največji zakrk» njenci, dia je že zunanja organizatorična in stanovska moč učiteljstva le tako mogoča, da je učiteljski stan enotno združen iin. se točno zaveda samega sebe. Na ta način bo zrastel tudi preko političnih mahinacij in bo vedno manj odvisen od vsakokratne poli» tične konstelacije. A ne gre siamo za te bolj vnanje dobrine. Razlogi tiče še dosti globljie. Učitelj je pro» svetitelj naroda; naš učitelj mora v današ» njem času izobraziti naše ljudstvo tako, da bo iz mirno vestjo lahko rekel, da bo naš člo» vek kos današnjemu življenju. Dainašnje živ» ljenje je pa talko razkosano, še danes živimo pod posledicami svetovne vojne, nahajamo LISTEK. Kako ti koristi skavtizem? Ne nameravam v tem članku govoriti o mladini, ampak o odrastlih, ki mislijo, da je izvidništvo samo za nedorastlega človeka. V današnji materialistični dobi pa večina po» vprašuje, kako mi more to ali ono koristiti, seveda materijalno koristiti! Tudi na videz idealni skavtizem donaša velike materijalne koristi. Odrastel človek»skavt^ prav ilahko vzame svinčnik v roko in izračuna vse, kar mu more donesti skavtizem — seveda le, 6e so mu zakoni sveti in jih tudi dosledno iz» polnjuje. Naj navedem le predzadnji zakon: skavt je zdržen in ne puši. Dve koristi ob» enem: prihraniš denarja in ¿zdravja. Prva korist je pač vsakemu človeku jasna, druga pa tudi vsakomur, Iki si nalašč ne tišči ušes in oči in ne vidi nesreče in bede v našem alkoholu vdanem narodu. Marsikdo p.ai bo vedel povedati povest o vrednosti popolne abstinence in o malopridnosti pitja, tudi zmernega, če bo le natančno izprašal svojo vest. Kakšne koristi pa imaš Še od skavtizma? Težki časi so. Težko živimo, najtežje pa oni, ki žele imeti »več«, ki z malim ne more biti zadovoljen in ne zna gospodariti. Skavt pa ljubi in spoštuje delo, je skromen in štedljiv. Če pa res ljubiš in spoštuješ delo, ne boš na» šel poštenega duševnega ali ročnega dela, Iki b: te ga bilo sram izvrševati. Za vse boš z veseljem prijel, vse rad izvršil in prihranil marsikak dinar, v delu pa našel najlepšo za« bavo in srečo. Opravljal boš sam tudi številna dala, ki jih zahtevata dom in kuhi» n.ja. In če boš tod vršil kot dober skavt svoje delo, boš dober tovariš svoje žene ne samo v času prijetnih duševnih užitkov, temveč tudi pri trdem dnevnem delu. In če si skavt, boš našel povsod priliko pomagati, s tem pa tudi zadovoljstvo. Rekel sem že, da je skavt tudi skromen. Svojih želja ne pusti stremeti za bogastvom in le za boljše cilje mu je mar. Že njegov enostavni kroj, ki je za vsako detlo poraben in ni podvržen norostim mode, priča o tem. V njem spozna, da je tudi v prepro» stosti eleganca. Skromno mišljenje pa ti pov» sod prihraini težke tisočake in te vodi na pot samopomoči. V tebi se vzbude zmožnosti in sile, da si pomagaš z malim in izrabiš s po» močjo iznajdljivosti orodje in predmete, ki bi jih sicer že davno zavrgel kot nerabne. Premalo je tod prostora, da bi mogel našteti vse prednosti, ki jih donaša skavtska sfcrom» nost. Prav velike koristi je tudi sledeče: Tru» den si izaželiš poleti oddiha. Skavt ne bo za» pravljal denarja po hotelih, ampak postavil si bo svoji šator v družbi enako mislečih to» varišev pod gorami, ob jezeru ali ob morju. Tam bo živel srečno sredi božje prirode. Tako življenje je poceni, zdravo, prijetno iin vzgojno: 1. poceni, ker živiš priprosto in se hraniš z enostavnimi živili, V9e pa vršiš sam; 2. zdravo, ker si vedmo deležen naj čiste j» šega zraka, solnca in vode ter vezan na pa» metno urejeni taborni red; 3. prijetno: v svojem trpežnem, pripre« stem kroju nisi vezan na toalete, niti na laž» nivo in tolikokrat pokvarjeno kopališko dru» •« žabnost, živiš pa prav tesno s prirodnimi bitji in lepoto pokrajine, kar ti vzbuja veliko sre» čo in napolnjuje srce z nepojmljivim zado» voljstvom in hvaležnostjo do stvarnika; 4. vzgojno: vsako delo moraš izvršiti sam, koplješ jarke okoli šatora, delaš potreb» ne higijenske naprave, postaviš si kuhinjo, sekaš drva, nosiš vodo, kuhaš priprosto, si svoj in drugih 'zdravnik itd., itd. V pripro« stem življenju spoznavaš vrednost dela, se učiš enostavnih ročnosti in tvoj položaj te deda iznajdljivega. Če si v taboru irilajših, si 'z mladino mlad in vesel, tem bolj pa paziš, da se tu pod ostrimi očmi mladine odvadiš svojih napak. Veličastna prirodai ti Ikaže ved» no novo lice. Njena lepota ti sega noter do srca in te temeljito preobraža. Spoznaš svoj malenkostmi »jaz«, vesoljlstvo zaslutiš, sreč» no»resen postaneš, materijaflnih dohrin ne pogrešaš več in vse drugam se .ti začne obra» čati tvoj duh. Ljudje smo slabotni in nagnjeni k sla» bemu. Nikogar ni, ki ne bi rabil opore. Pre» misili pa skavtske zakone, gori od prvih točk obljube pa doli do zadnjega zakona »tskavt je čist v mislih, besedah in dejanjih«. Če si položil obljubo, drže te kalkor ma vrvici, bude vest in varujejo marsikaterega dejanja, ki bi ti škodovalo duševno in materijalno.. Če pa bi bil ves svet na »vrvici« skavtskih zakonov, odpadle bi vojne in bede bi bilo konec. Miroslava Leitgeb, Ljubljana, Jurčičev trg 3 Izdelovanj« ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija — Zalog« DMC in v«eh potrebščin za vezpnje. — se v tolikšni socialni in kulturni krizi (koli* kokrat se je že o tem pisalo, povdarjala po* treba po sporazumu med ljudmi in narodi, stavila zahteva po urejenem socialnem in gospodarskem življenju itd., itd.) — da mo» ramo danes premagati svoje sebične, osebnie in plemenske interese, da moramo nastopiti pot do čim največjega in iskrenega sporazu» ma na vseh področjih življenja (v politiki, javnem življenju, dušnem pastirstvu, privat» nem življenju, erotiki, gospodarstvu itd.), da moramo preko vseh ovir doseči predvsem en cilj: izobraziti človeka, vzbuditi v človeku naturno njegovo človečnost. Biti pošten člo» vek, ne glede na druge podrobne interese, biti samo človek in predvsem človek, to mo» ra biti naš cilj. In če- govorimo o vzgoji, mo» ra biti naš cilj, v drugem vzbuditi človeka, pomagati mu, da se njegova »človečnost« dvigne in. opomore. Danes deluje v duhu takega novega člo» veka cela vrsta naj odličnejših duhov vsega sveta in mladina, ¡ki je v svojem bistvu mla» da, .se še z večjo silo in z večjim navduše» njem trudi za isti cilj. P>rav tako je velik del našega učiteljstva raziumel ta klic časa in vrši to svoje veliko poslanstvo z vsem svojim delom. In pirav tako je doumel svojo nalogo del našega učiteljslkega naraščaja in tudi ta se bori z revolucionarnim elanom za u resni» čenjp edinega velikega vzgojnega cilja: vzgo» jiti samostojnega, duhovno vrednega človeka — osebnost. V današnjem času pa delati proti sporazumu, delati razdor, vzgajati zasleplje» nos t in nebrzdano maso, ali karkoli že — je nedopustno. Velik del našega učiteljslkiega naraščaja ni doumel svoje naloge. Širolkoustno govori o »mladini«, ki gre za svojimi cilji, udriha po šoli, v kateri da ni niti trohice dobrega — a se pri tem niti ne zaveda, kako smešno vlogo igra. T,a mladina ne ve, da ni prav nič »mla» da«, da ni mladostno prešerno navdušena, da je temveč stara, stara v svoji korenini, !keir je le trhla veja n.a drevesu stare genera» cije. po koje potih hodi s sužanjisko dosled» nostjo. In ne samo to; ta »mladina« terori» žira druge, res mlade tovariše in je ponosna na svoje delo. In še več, pusti se dirigirati od politikov stare generacije, pusti se vpreči od politične stranke. Ne vemo, ali gre za naivnost, ali pa je vse to dokaz, da ta mla» dina ne bo živa veja na našem narodnem te» lesu. Cankar je iz neusmiljeno roko bičaš su» ženjstvo. Bičal ga je v časih, ko smo vsaj na zunaj živeli še v varnem .ozračju. V d.anaš» njem času pa zaslužimo še ostrejše bičanje, ko bi vendarle lahko že spregledali in se prav orientirali. Učitelj naj vzgaja samostojne ljudi, učitelj jei prvi, ki je suženj in neduho» ven človek! Drugje se učiteljstvo izobrazuje v duhu velikih idej nove Evrope, francosko jn nemško učiteljstvo se doma bori proti na» cionalističnemu šovinizmu itd., itd. — mi pa hodimo po majhnih potih naše predvojne ža» lostne razrvanosti. Brezpogojno se moramo potruditi, da bomo naše učiteljstvo dvignili, ali vsaj sku» šati moramo, da ga dvignemo v zmislu ori» sanih smernic. Zlasti se treba boriti za to, da bo učitelj — vsaj kot učitelj in vzgojitelj, kolikor možno stanovsko organiziran in usmerjen ter neodvisen od politike. Ta za» htevek stavimo za vsak slučaj, to mora ve» ljati princiipielno za vse politične grupe.. Vsi, ki smo zainteresirani na resnični samoizobrazbi učiteljstva in zlasti našega učiteljskega naraščaja, se moramo odločno zavzeti za to stališče; prav tako treba od» krito povedati političnim grupam, Ikar jim gre. Žalostno bi bilo, če naj bi bil učitelj po» litični priganjač, in prav banalna politična dalekovidnost tiči za tem, da treba začeti že pri mladem učiteljiščniku, če naj bo pozneje »zvest« pristaš dotične grupe. A glavno naše upanje je vendarle naša mladina sama; njen zdravi del bo našel sam iz sebe pravo pot do resnične »samoiz» obrazbe«. Ideja samoizobrazbe. * Ja neizmerno volim' ljudsku misao, ali rad još više. Tu osobinu našao sam kod Slo» venskih Drugova. Zato sam se umešao u nji» hovu polemiku, koja se kod njih vodi oko ideje samoobraizovanja učitelja. Drago mi je što me je »Učiteljski Tova» ris« primio za svoga saradnika, ali mi je dra» že što se na moje misli objavljene u 3. broju »Učit. Tovariša« osvrnuo drug A. Osterc. Koristim tu priliiku i drugarsku pažnju urednika »Učit. Tovariša« i hoču da kažem još ko ju reč d pitanjima, koja je drug Osterc piokrenuo. Ali pre početka razpravljanja da otklo» nim jedan nesporazum koji bi se izmedu nas mogao desiti. On je u ovome. Ja vrlo cesto upotrebljavam izraze: Zva» nična Pedagogika i Zvanični Pedagozi. U pomenutom broju »Učit. Tovariša« prvi iz» raz preveden je izrazom: strokovna pedago.» gika. Bojim se da taj izraz ne odgovara ono» me, što ja podrazumevam pod pojmom Zva» nična Pedagogika. Zato je nužno na prvom mestu reči šta ja podrazumevam pod tim poj» mom. Da to učinim odmah. Pod pojmom Zvanične Pedagogike ja podrazumevam današnju Službenu Pedago* .giku (pedagogie officielle), t. j. Pedagogiku, po. kojoj se omladina vaspitaila u današnjim školama. Prema takvome shvatanju stvari nije za mene samo Stara Pedagogiika Zvanična Pe* dagogika, nego i mnoge druge novijega da» turna koje sebe nazivaju modernim. Pristalice te i takve Pedagogike ja nazi» vam Zvaničnim Pedagozima. Posle te potrebne napomene da predem na pitanja koja je drug Osterc pokrenuo. I. Pedagogika. Cilj Nove Pedagogike je, veli drug Osterc: srečan čovek, srečna individua. Pre svega, neka nas izvini drug Osterc, ni Peda» go.gika u opšte ni Moderna Pedagogika po» sebice, ne bave se pitanjem sreče. Tim pita» njem se bave Etiika i Filosofija a nikad Pe» dagogika. Problem ljudske sreče je izvan Pe» dagogike a naročito izvan 'Moderne Pedago* gike. Od Epikteta do danas mnogi su govo* rili o ljudslkoj sreči. Mnogi od njih obukli su svoje misli o tome problemu u religisku odeču a mnogi iu prazna metafizička spekulisanja. Medutim Moderna Pedagogika nema ničega izajedničkoga ni sa Religijom ni sa Metafizi» tkom. Pedagogika je pre svega praktična pauka sa odredenim ciljem savršeno suprot» nim metafizičkim špekulacijama. Srečan čovek, srečna individua. Udimo u s misao tih reči bez ■ ikakvdh predubedenja. Zdravlje je naj več e bogatstvo veli Na» rod. Sasvim tako. Ono je u isto vreme jedan ,od prvih uslova ljudske sreče. Bez zdravlja se čovek mdkada ne oseča srečnim. A od kuda ono? Pre svega čovek je proizvod svoje fi» zioke i psihičke organizacije i prilika u koji» miai živi. Ove prve donosi na svet, ove druge su gotovo po pravilu izvan njegove moči da dh odreduje i njima vlada. Primenimo taj fakt na školslki podmla» dak. , Pred vaspitačem je izvestan broj škol» ske dece. Mnoga deca su iz »nižih«, a vrlo 'mali broj ih je iz »viših društvenih slojeva«. Ova prva vrlo često predstavi j'aju sobom sa» svim drugi antropološki tip od ove druge. * Ta članek je poslal »Učit. Tov.« tov. Dragiša Mihajlovič, kot odgovor na članek tov. Ostrca. Priobčujemo ga, kakor doslej vse druge v tem oziru. Uredn. Veliki broj izmedu njih roden je sa mnogim telesnim i duševnim nedostatcima; mnoga su p.d njih osudena na rano izumiranje, jer su porod (roditelja degeneriranih pijanstvom, sifilisom, tuberkulozom ú dftugim izaraznlim bolestima. Dodajte tome fakt, da ta deca po pravilu žive celoga veka u bedi, i onda za svakoga mora biti jasno, da ta deca niikada ne mogu biti srečna. Na sramotu ikiulture i civilizacije ljudske danas postoje čitave armlje dece radnika. Mesto igre, smeha šale jednom reči mesto punog bezbrižnog života i fizičkog i duhov» nog napredovanja veliki broj dece provodi svoj život u radu za koru hleba degenerišuči se telesno i duhovno. Pročitajmo jedan jedini list iz njihova života. Ne tražimo druge knjige. Otvorimo Izveštaje naše Inšpekcije Rada. Od 421 pregledanih industrijskih i za» natlijskih preduzeča samo 17, t. j. 40%, ima» lo je uredene stanove za šegrte. Inače su še» grti stanovali po radionicama, po tavanima, po šupama, po podrumima itd. (I. R. u Vel. Bečkeraku, 1921. god.). Jedan šegrt neke mašinske radionice spa* vao je izimi u štali, zajedno sa Ikonjima, »da ne bi ozebao«, Ikatko jle govorio njegov po* slodavac. U jednoj stolarskoj radionici spavali su šegrti u samoj radionici, i to na slamnjačama, koje 'su prostrte na gredama, udešenim na zidu, blizu plafona. U drugim slučajevima učenici su spavali na slabo uzidanom tavanu. KI. R. u Novom Sadu, 1922. god.).* U jednom slučaju spavala su 2 učenika na istoj postelji, što je dalto, povoda protiv» prirodnom seksualnom aktu i stvar je došla, najzad pred sud. (I. R. Ljubljana, 1922. god.). Uslovi dečjega rada su sasvim patološki. Da i tu ctvorimo Izveštaje Inšpekcije Rada. Čitajmo polako i s razmišljanjem. Tamo či* tamo ovo: U jednoj tvornici češljeva, koja je dobi* valla svetlost samo s jedne strane, bilo je •radno osoblje talko"stisnuto, da slu jedan dru* goga sprečavali u radu. (I. R. u Vel. Bečke* reku. 1921. god.). U jednoj obuéarskoj radnji dolazila je na jedno radno lice po 5 m3 vazduha. (I. R. u Vel. Bečkereku, 1921. god.). U jednoj strugari češlj.eva od kosti, gde je, po.red dvojice kalfa, bilo zaposleno 26 šegrta, razvijala se tolika prašina, da su svi zaposleni bili ikao u kakvom gustom oblaku d njihove su se konture jedva mogle raspo» znati. (I. R. u Novoim 'Sadu, 1921. god.). U jednoj maloj radionici, .za izradivanje pribora za jelo (8X2X2), bilo je zaposleno 15 mladiča, od 13—15 godina. bez i jednog kvalifikovanog radnika, na svako je dete do» lazilo po 2'1 m3 vazduha! Mladiči su brusili viljuške, kašike i noževe na tocilama od šmirgla, boja su proizvodila tolike črne pra» sine, da su izgledali kao dimnjičari. Svima su oči bile zapljene. (I. R. Ljiubljana — nad* zorni okrug Celje — 1921. god.). I povrh svega toda crpljenje dečje snage vrši se bezdušno d do (kraja. Čitajmo: I. R. u Ljubljani (1920.) Ikonstatovala je, da je jedan maloletan kelner bio zaposlen od 7 sati u jutro do 1 sata u noči, t. j J 18 sati neprekidno, što je imalo za posledicu da se to dete razbolelo od tuberkuloze. Kod nekog pekara radilo je jedno dete, od 15 godina celu noč. (I. R. Split). Bilo je slučajeva da su šegrti po cele noči bili upotrebljavani za rad. (I. R. Ljub» ljana, 1922.). (Dalje iprih.) * Navod Dr. G. Bogiča iu študiji: Zaštita šegrta i maloletnih radnika. Spfoine vesti. IZJAVA. Pozvan, da podam pojasnilo 'radi ten* denčnih beležk v političnem časopisju na vsebino mojega članlka: »Človek z dvojnim poslanstvom« v 11. številki »Učit. Tovariša« z javno obsodbo laži in obre'kovainja moje osebe, izjavljam, da stavljam svoj podpis samo pod točna dejstva. S tem odpadejo vsa druga pojasnila. Marjan Tratar. — Izplačilo razlik. Pod tem naslovom prinaša »Narodna Prosveta« sledečo notico: Obveščeni smo, da dela finančno ministrstvo na tem, da bi se moglo likvidirati vse držav» ne leteče dolgove, med katerte spadajo pred» vsem uradniške razlike in druge uradniške neizpalačamle terjatve. — Četudi bo, ne bo pre« kmalu! — Vdovam bodo izplačane razlike. Ka= kor smo prejeli informacijo od merodajne strani, je za Slovenijo dospelo toliko kredita, da bodo izplačane razlike vsem vdovam po umrlih aktivnih državnih uradnikih I., II. in III. kategorije ter vdovam zvaničnikov. — Imenovanje novih učiteljev. Dnevno časopisje prinaša vest, da je radi nujne po» trebe po nastavitvi novih učiteljev sklenilo ministrstvo prosvete, da zahteva od Narodne skupščine kredit v znesku 15 milijonov di= narjev, ki naj bi se uporabil izključno v to svrho. Dokler ta Ikredit ni dovoljen, se ime» novanje novih učiteljev ne more izvršiti. • — VI. letnik višje pedagoške šole v Za» grebu so sprejeti sledeči tovariši in tovari» šice: Dornik Drago, Kliinar Terezija, Slapšak Ana in Dora, Christof Drago, Bratok Rudolf, Kotnik Zorko., Konečnik Mšlan, Medved Stane, Oman Oton, Theuerschuh Iva, Ferk Ivan, Černut Janlko s polovičnimi prejemki, Albert Zlata, Škerjanc Metod, Roth Gothard in Verovšek Marija s podporo obeh oblast» nih odborov. Razven teh še 2 uršulinki iz Škofje Loke in ena šolska sestra liz Maribora. — Dolgovi iz prejšnjih let — postopek. Ministrstvo prosvete — Ekonomsko financij» ski odsek — je ponovno izdalo pod E. F. br. 12.277 z dne 25. sept. 1928 navodila, kako je opremiti prošnje za izplačilo dolgov iz prejš» njih let, na kar opozarjamo vse prizadete to» variše(ice), ki za svoje terjatve iz prejšnjih let še niso vložili prošenj in one, ki bodo v bodoče morali vložiti prošnje za take zneske. Vsebina navodila je označena že v Ročnem katalogu na strani 49. v drugem stavku z ozi» rom na prejšnje tozadevne odredbe. — Slovo ravnateljice ge. Štupcove od II. dekl. mešč. šole v Mariboru. V soboto, dne 20. t. m. se je od II. dekliške meščanske šole poslovila ga. ravnateljica Antonija Štupca. V lično okrašeni glasbeni sobi so se ob 10. dopoldne zbrale učenke z učiteljicami, da se p oslove od nje, Iki jim je bila vsa leta po pre» vratu najboljša učiteljica, vzor voditeljica in tovarišica. Prisrčne nagovore učenk in učite* ljic je spremljalo utajeno ihtenje in glasovi niežnih grl so zastajali, ko je bilo po progra* mu zapetih par pesmic. Težko, a z njej last» no prisrčnostjo se je zahvalila ga. ravnatelji» ca učenkam in učiteljicam in se poslovila od njih. Kaj je bila ravnateljica Štupca družini svoje šole, je poka.zalo pravzaprav šele slovo. To so bile vezi, iskrene vezi ljubezni in naj» globljega spoštovanja tako pri učenkah, kot pri učiteljicah. In take vezi si more ustvariti le oseba tako odličnih duševnih zmožnosti, oseba, ki more dati svojemu poiklicu in svoji okolici toliko ljubezni, kakor jo je dala rav» nateljica Štupca. Delovala je 35 let kot uči» teljica, med temi zadnjih 10 let kot ravnate» ljica II. dekliške meščanske šole. Sko.zi vsa leta pa jo najdemo tudi v prvih vrstah slo» venskih narodnih borcev in delavcev. Še v časih, Iko so nad slovenskim učiteljstvo,m vihteli bič sovražnega nam avstrijskega biro» kratizmia, je vztrajala krepko v teh vrstah, kljub ponovnim napadom in poizkusom na» sprotnikov, da bi jo pridobili zase. Njeno delovanje je bilo obsežno in vsestransko. Njene moči niso bile nikdar izčrpane, njene žrtve nikdar štete in dovolj velike. V raznih društvih je bila in je še danes med najbolj resnimi in uglednimi delavci. Njeno karita* tivn-o delo pa more prav umeti în ceniti le tisti, ki jo je pri tem delu opazoval in ji sle* dil. Ravnateljica Štupca zapušča v tem boga* tem delu' svoj zavod telesno in duševno čila, ostavlja mu pa neizčrpen zaklad svojih vzo« rov in svoje ljubavi. Ona mladine ne ostav» ilja. Tem pogumneje stopa na široko stezo karitativnega dela ¡za njo, a svojim tovariši* cam ostane tudi v bodoče ljuba tovarišica in svetovalka, vzor učiteljice*vzgojiteljice. Naj iv svojem plodonosnem delu za mladino in' narod vztraja zdrava in sveža še prav dolgo vjrsto let! — Vrli ženi in materi v spomin. Spomin vseh mrtvih obhajamo te dni. Naše misli se ^atópe v minulo leto in pred oči nam stopajo, ki soi se od lanskih Vseh svetih poslovili od nas in odšli v večnost. Iz dalje in od blizu turobno done zvonovi, na grobovih brle ne» štete lučice in nebroj vzdihov kipi pod svin* čenosivo jesensiko nebo. Na razmočeno zem» ljo teko vroče solze — olajšujoče neizrečeno bol. Narava sama, ki se pripravlja na zimsko spanje, nas opominja na jesen, ki prihaja tudi k nam in nas opominja, da smo posve» čeni smrti. — Tudi meni je težko pri srcu. Tudi pri nas je potrkala bleda žena in od» vedla nove žrtve s seboj na božjo njivo. Ne* štetokrat sem držal pero v roki, a ni šlo. Pred duševnimi očmi se mi je pojavljala slika potrtega — od udarcev usode (kruto tepe» nega prijatelja in njegovih in omahnila je iroka — ni šlo. Naj pa z drevja padajoče listje prinese po,zdrav, naj jesenslke sapice zašepetajo prerano umrli Lojziki Samčevi s Polja pri Stični, da mislimo nanjo, da ni umrla v našem spominu, da ni obledela nje» na slika v naših srcih. — Dne 4. junija t. 1. ie preminula v bolnici v Ljubljani tovarišu Francetu s Polja družica — žrtev najvzviše» ne j šega poklica žene,, materinstva. Pretresla nas je, nismo se še dobro zavedali in že smo stopali iza njeno krsto — 6. junija na muljav» sko pokopališče. Ni nam bila stanovska to» varišica — ni bila voditeljica naroda — bila je žena, bila je življenska družica našega so* trpina — bila je skrbna slovenska mati. In to jo dviga, to jo postavlja v eno vrsto s sotr» pinkami, ki širom zemlje sejejo vero v sa» mega sebe, upanje v lepšo bodočnost, ljube» zen do bližnjega v nežna srca. Kdor je Ikdaj šel čez Polje na Stično ali obratno, vsakdo je poznal njen gostoljubni dom. Prišla pa je "božja delala in jo hotela vzeti s seboj. Dolga in, težka je bila borba zdravja z boleznijo, strašen je bil napor krepkega življenja pol» nega telesa z zavratno morilko. Omagala je dn padla — žrtev poklica. Odšla je k ljubljene» kom,, ki so jo čakali na prijaznem pokopali» šču v Muljavi — legla je med nje, da jih več ne zapusti. Saj niso mogli biti brez mamice. Na njeni sveži gomili samevata hčerlkici z razžaloščenim očetom. Pogreb je pričal, da ni učiteljivzgojitelj -tujec med narodom in celo nebo je zadrževalo svoje vode v temnih oblakih, da je še celo solnce posijalo v njen ¡odprti grob, predno so jo zakrile težke grude ■našim očem. Te vrstice naj bodo mesto lučic na Tvoj grob — Lojzika, ki si se umaknila hrupu in šundru današnjega sveta, to naj Ti bo namesto cvetja, ki ga slana itak prezgodaj uniči. Počivaj v miru blaga duša v naši zem* djici — saj tam je mir, tam je sloga, tam je ljubezen in sočutje. Tukaj je vse sama pre* vara, je samo razočaranje, je trpljenje brez konca in kraja. A. M. — Učiteljem petja na osnovnih, meščan» skih in srednjih šolah sporočam, da sem zbral za proslavo narodnih praznikov 40 skladb razne vsebine. So to eno*, dvo* in tro» glasni zbori, mešani itn moški zbori s sprem» ljevanjem harmonija, oziroma klavirja. Vse skladbe so originalne in še ne objavljene. Tako n. pr. »Praznik uedinjemja«, »Zdravo kralj«, »Molitev za vladarja«, »Kraljev god«, »Domovina, bela golobica«, »Bog in Sloveni» ja«, »Straža ob Adriji«, »Gosposvetski zvon«, »Vidov dan« itd. Vse skladbe so zelo lahke, pevne in efektne ter po obsegu in vsebini primerne šolski mladini. Nekateri mešani in moški zbori so tudi instrumemtirani. Ti so namenjeni prosvetnim društvom in srednjim šolam. Tovariši, ki reflektirajo na omenjene skladbe, naj sporočijo svoje želje na naslov: L. Kramolc, učitelj petja na državni 'realki v Ljubljani. — Prošnje kontrakt. učnih oseb za spre» jem v državno službo po priznanju držav» ljanstva kraljevine SHS. Prosvetni oddelek ljubljanske oblasti je izdal sledeči odldk: Kotraktualne učne osebe, ki po' priznanju našega državljanstva vlagajo po čl. 12. urad. ¡zak. opremljene prošnje za sprejem v držav» no službo, sprejema ministrstvo prosvete v državno službo z dnem službene prisege, ki jo polože, a ne z dnem izdanja svedočbe mi» nistrstva notranjih del. i— Ta ¡službena za» prisega ¡naj bo potrjena na omenjeni sve» dočbi. Zato^je kontraktualce opozoriti, da na uverenjih o službovanju, Iki jih morajo pri* ložiti svojim zadevnim prošnjam, zaključijo svojo službeno dobo z dnem službene zapri* sege kot naši državljani. — »Ženski List«. Izašao je novembarski (11.) broj ovog ilustrovanog mjesečnika sa ovim sadržajem: Zagorka: Žrtva (novela). — Izložba likovnih umjetnica. — Črtice iz hi* ¡storije. — Mala predavanja »Ž. L.« — Naše pravnice. — Dr. O. Weselko: Uloga hrane kod mršavlenja i debljanja. — Kraljica mo» de (pismo iz Pariza). — Dopisi čitateljica. — Ženska udruženja. — Zagrebačke zainimivo» sti. — Kazalište. — Ljubomir u braku. — Ženski pokret. — Odgoj djece. — Na što va* 1 ja paziti u razgovoru. — Kino»Gimnastika. — Zdravstvo-. —• Budoar. — Naš dom. — Kozmetika. — Šport. — Razno. — Ljekarna. — IKučanstvo. — Kuharica. —! Odgovori ured* ništva. — Grafolog. — Razonoda. — U mod* nom djelu: 17 .stranica modela i ručnog rada (4 u bojama). U prilogu: Roman, novela i krojni uzorak. Tromjesečna pretplata kod Uprave »Ž. L.« Zagreb. Samostanska ul. 2, stoji Din 45. — Pojedini broj (Din 118) u svim knjižarama, papirnicama i trafikama. Obleke kemično Čisti barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. — Ali ste že naročili »Ročni katalog« za šolsko leto 1928./29., ki vsebuje vse najno« vejše odredbe in navodila in stane le 16 Din. — Požurite se z naročili, dokler traja zaloga. Novi način pranja: rublje se oistavi ne* koliko sati ili uopče preko noči u vodu a sutradan se kuha Vi sata u rastopini Radiona. Na taj način piretvara se mučno pranje u zabavu. Žitnih kav je več vrst, ŽIKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »ŽIKA«. Plot^ninp vseh vrst' jager peril0' IlCICIllilC volnene nogavice, rokavice, dežnike, čepice, damske torbice, srajce, kravate i. t. d. kupite po najugodnejši ceni pri ŠTERK nasl. Miloš Karničnik Ljubljana, Stari trg št. 18 „Vsi me imajo radi pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RADI ON!" pere sam ! Varuje perilo! Vestnik upokojencev. -Kip. Društvo upoiklojenega učiteljstva za Slovenijo v Ljubljani je imelo na 20. dan oktobra 1928 občni zbor, katerega se je udi.» ležilo veliko število upokojencev. Tajnik je poročal, da je imel odbor 9 rednih sej. Društvo šteje 352 članov(ic). Na novo je pristopilo 6 članov(ic) Umrlo je 11 društvenilkov. Posmrtnina iznaša sedaj 1760 Din. Društvena uprava je vsakokrat nemudo» ma nakazala dedičem posmrtnino čim je pre» jela za izplačilo potrebne listine. Z zadnjo vposlano položnico je prejel vsak diruštvenik seznam od 1. avgusta 1926. 1. umrlih članov(ic). Na podlagi tega (vštevši 73.-83. smrtni slučaj) se vsak društvenik prepriča, tza koliko smrtnih slučajev je vpo» slal prispevke. Društvo je vložilo 24. januarja 1928 na generalno direkcijo davkov protest proti od* tegnitvi davikov od stanarine upokojenega učiteljstva. Sledilo je blagajn,ikovo poročilo: dohodi kov 37.810-81 IDin, izdatkov 23t661'13 Din, prebitek 14.14968 Din. Prebitek je plodonosno naložen v Učit. hranilnici, v poštni hranilnici in v Kmetski hranilnici. Pregleaovalci računov so našli vse ra> čune v irjiepšem redu in pravilnosti. Zborovalci »o. dali blagajniku soglasno absolutorij. Volitve. Na predlog tovariša J. Levca je bil voljen stari odbor. Predsednikom tova» riš I. Lolkar, tajnikom Jos. Stritar, blagajni» kom L. Stiasny, odborniki: Fr. Kozjak, L. Perfko, D. Benedek in tovarišica ga. M. Ma» roltova. Predlogi. Sklenilo se je, da se odpošlje delegat« finančnega ministrstva v Ljubljani prošnja, naj stori korake, da se bo ukinilo tudi za državno osobje njegovega področja vplačevanje prispevkov za »Nabavljalne za» druge«, kakor so storile to glavna kontrola, državni savet in kasacijsko sodišče nogo delegatov na dan Radičevega pogreba v Mariboru. II. Napravili so se sledeči sklepi: Državna skupščina naj se v prihodnjem letu vrši v Sloveniji ali vsaj, v Zagrebu, da se zagotovi madaljni dobri razvoj UJU. Učiteljsko društvo zboruje v prihodnjem .letu petkrat, in so se obenem določile teme za ta zborovanja. Sklicatelji krožkov ostanejo isti kakor lan sik o leto. Odposlala se je brzojavka v pozdrav zbranim Korošcem v Celju. II., III., IV. glej slučajnosti. V. Slučajnosti. V razpravo je prišlo dej» stvo, da na mnogih šolah manjka učiteljev 'radi pomanjkanja kredita, dočim je mnogo učiteljev s polno plačo brez službenega me» sta. Omenja se, da je baje oblastni odbor v Maribpru brez vsakega razpisa podelil nekaterim tovarišem štipendijo in jim s tem orno* dagošiki književnosti, prav toplo priporo» čamo zlasti za vse šolske knjižnice. Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin Priporoča: Brinar: Domoznanstvo, zemljepisni podatki in zgodov. slike kraljevine SHS. Din 20 —. Kočevar: Mlinarjev Janez, 6. n;itis, nevez, 12-—, vez 18'— Din. Pečnik dr. K.: Jetika, današnje strogo znanstveno moderno zdravljenje jetike Din 14 —. Remec Al.: iz moje domovine, mlade povesti Din 18 do 24'—. Rohrman: Kmetijsko gospodarsivn, Din 26 vezan. Jančičlvo: Risanje za 1,—7. šolsko leto Din 120. Kocbek: Vodič Savinjskih Alp, platno vez. Din 125. Orožen J.: Zeodovina Celja, I., II. del, nevezana po Din 28-—. eliKan Zaloga barv, tušev in radirk .¿HMMilmSligM GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. P. n. Šolam in šolskim upraviteljem vljudno priporočam vse vrste šolskih zvezkov iz najboljšega brezlesnega papirja. — Sprejemam tudi vsa druga v knjigoveško stroko spadajoča dela. ANTON JANEŽIČ LJUBLJANA, FLORJANSKA 14. KNJIGOVEZNICA IN INDUSTRIJA ŠOLSKIH ZVEZKOV. yyU/U/WU/U/U/U/WU/WU/UÍU/lt: 3 3 ai a a a a a 3 3 3 3 3 3 Manufakturo NA OBROKE nudi cenj. učitelj-stvu ter izdeluje obleke po meri za gospode in dame oimmm LJUBLJAMA, Resljeia cesta 7 tr £ £ £ EE £ g £ £ £ £ £ £ £ £ £ EE e Prepričajte se v KI J Ljubljana, Sv. Petra nasip 5 ■ 5 o dobri kvaliteti in nizki ceni vin ^ /H /H/T( /R/H/R JH /R/R IH/T(ßr lil 01 Ljubljana, Kongresni trg 19 in podružnica prej I. Giontinl Ljubljana, Mestni trn št. 17 priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knjige lastne in drugih založb, tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo. Šole dobe znaten popust. 3IE==3I£ Čevlje in nogavice ummmmmmmmmm kunite najugodneje pri ¡y mmtammsxmm^m^imimmm: irjiiiiBio^i p TRÂÏTN Htiil«3i&g.?£££3C3Bni3 JT» 1 UilUil Maribor, Aleksandrova c.19 Double za zimske suknje v najmodernejših vzorcih Din 180-, 240*-, 340- pri JOSIP ŠLIBAR LJUBLJANA, STARI TRG ŠT. 21 (poleg ZALAZNIKA.) Naznanilo. Puškama Kaiser se je preselila na Kongresni trg št. 9 v poslopje KINO-MATICA desni lokal. .■en. FRANC STRUPI, Celje priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste' posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, okvirov itd. == Najsolidnejše cene in točna postrežba. = C0SK1 Mili S za dame in gospode, j Izdelovanje garderobe po meri. : Učiteljskim krogom popust. — \ Vodja F. POTOČNIK, 1 LJUBLJANA, Stari trg štev. 19 j diplomiran in izprašan v inozemstvu. : MEHANIČNO UMETNO VEZENJE zaves, pregrinjal, perila i. t. d. — Entlanje, aiuriranje, tamburiranje, prebadanje šablon, predtiskanje ženskih ročnih del. — Narodni in najnovejši vzorci. NATE K & MIKEŠ, LJUBLJANA Dalmatinova 13. Poleg hotel« Štrukelj. Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji lestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana. Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016. Pošt. ček. račun št. 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Vj. Mate Piiverič brivec, HOTEL „SLON" Ljubljana, Dunajska c. se toplo priporoča cenj. učiteljstvu Fr. Pere, Maribor, Gofpcska ul.34 Zaloga vseh instrumentov, gramofonov, plošč, in drugih potrebščin, dalje godalnih specijalitet, violin, najboljših strun „Pirastro-Weichold-Kiinzel i. t. d. Pozor! V Slovenski ulici 28 se nahaja naša specijalna delavnica, kjer popravljamo vse instrumente. Pri nakupu in popravilih damo 10% rabat, ako se sklicujete na ta inserat. Popravljene instru-mente vračamo franko. Kupujemo tudi stare instrumente. tvrdki Franc Krajnc nasled. Martin Gajšek Maribor, Glavni trg 1, pod Veliko kavarno. Hotel TRATNIK Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe. Tovarna pohištva ».».Nagias, Turjaški trg 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah. UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige: ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure in knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV v korist Učiteljskega doma v Mariboru in Učiteljskega konvikta v Ljubljani. — Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. ZVEZKI ZA OKROGLO PISAVO ŠT. 1, 2 in 3. UČETELJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leoojlovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne šole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Zahtevajte cenike! Preselitev! P. n. učiteljstvu vljudno naznanjam, da sem 26. septembra preselil svoj fotografski atelje iz Valvazorjevega trga v lastne, najmoderneje urejene prostore na Sv. Petra cesto Stev. 25 na vrtu hotela „T R A T NI K". Priporočam se cenj. učiteljstvu za nadaljnjo naklonjenost in zagotavljam, da bom vsa meni zaupana naročila izvršil vestno, strokovnjaško in po najnižji ceni. Hugon Hibšer, fotograf Ljubljana, Sv. Petra c. 25. Ako si hočete kaj nabaviti, Ako nimate trenotno potrebnih sredstev, Ako želite odplačevati v ugodnih mesečnih obrokih, obrnite se takoj na v Ljubljani, Šelenburgova 7,1 katera vam hitro in diskretno posreduje kredit, na podlagi katerega kupujete vse, kar potrebujete, poljubno skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah. — Prospekti in pojasnila radevolje na razpolago. n»¿ouau œroxsEEE RESTAVRACIJA »NOVI SVET« V LJUBLJANI, GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 14. Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna i solidna. i .-t v MM' ■ 'mi n ■____» i jI i.* •____■__• ___y i_ m • Priporočamo îvrdhe, ki ínseriraio v našem glasilu! Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. —15 letna garancija. — Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji ADLER. — Kolesa iz prvih tovarn, DUrkopp, Styria, Waf-fenrad (Orožno kolo). — Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke. — Ceniki franko in zastonj. IVAN JAX I SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2. . "! @!"">"!!_"! /pecialna mehanična delavnica ^ Lud. Baraga, Ljubljana, felenburgova 6* Telefon 2980 ^ strojev ter blaganj po ^nki^S'ceni Volneno blago, svilo, popelín i. t. d. - za žalne obleke priporoča AJE. SKABERNÉ Ljubljana Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ulica 5. Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. - Vedno novosti za plašče. -Posteljno perilo kakor damast-gradl, belo in rjavo blago za rjuhe v poljubnih širjavah, posteljne odeje,, zastore, preproge i. L d. Žima, perje, puh, kapok od najceneje do najbolje vrste. Daje tudi na obroke. Točna postrežba ter solidne cene! Tovariši! Tovarišice! Tovariši! Ze stanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolžni to storiti tedaj, ako nam nudijo te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je naša Telefon štev. 2421. Vodnikov trg Čekovni rač. 12416. Ona nam nudi banaško moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko in koionijalno blago najfinejše vrste po najnižjih cenah, ki so mogoče. Velika izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejših čevljev lastnega izdelka. V zalogi najfinejši šifon, platno in srajce za gospode po najnižjih cenah. Drva in premog vsaki čas na razpolago Dostavlja se blago na dom in dovoljujejo se olajšave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane je te zadruge najviSii cilj! Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci. Tovariši! Tovarišice I Pristopite k tej zadrugi in kupujte v njej I D&&&& ¡fcJKáUlUUUtaí PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON ALOJZIJ PAVLIN LJUBLJANA, Kongresni trg št. 5 Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov, kakor tudi vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. učiteljem in učiteljicam na obroke. BAJEC LJUBLJANA Pod Tranlo * Tel. 3222 £ * * * Izdeluje Šopke, vence, trakove z napisi 1.1, d. L MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG št. 15 DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno leta 1839. Telefon štev. 2.282. Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din n, Liuií Mestni lrg 26 ^ Stritarjeva ulica 3 Ceneno češko perje 1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 Din in 150 Din, mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Po-šiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št 15 pri Plznu, Češkoslovaška. Poštne pošiljke rabijo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Kmetfki hranilni in posojilni dom reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo. v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št, 1, pritličje. Brzojavt ,Kmetskidom' Ljubljana. Blagajnike ure: Vsak delavnik od 8.-12 Vi in od 3.-4Vi. Ral. poŠt. hran. 14.257. Tel. 2847. STANJE VLOG: Dad OÍD 15,000.000. JU iz česar je razvidno, da je denar pri zadrugi popolnoma varno naložen. Sprejema: Vloge na knjižice in jih obrestuje brez odpovedi po 6%, proti trimesečni odpovedi po 8%; vloge ▼ tekočem računa po dogovora. Daje: Posojila na vknjižbo (hipoteko), proti poroštvu, zastavi premičnin in vrednostnih papirjev, na knjižne terjatve ter dovoljuje kredite v tekočem računa pod najugodnejšimi pogoji. PootMeni razprsdtjilec sritk državne razredne loteriji. Glavni in odgovorni urednik Ivan Dimnik v Ljubljani, s Za oglasni del odgovarja Rado Grum v Ljubljani, s Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Andrej Skulj v Ljubljani, s Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.