Ameriška Domovi m a AM6RICAN IN SMMT FOREIGN IN LANGUA©€ ONLY Ifatienal and Internationa) Circulation CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 19, 1959 SLOV6NIAN MORNING NCWSPAP6R ŠTEV. Lvm.—VOL. LVBL Angleške želje Posvetom zahodnih sil naj bi v začetku decembra sledila konferenca na vrhu. LONDON, Ang. — Angleška konservativna vlada je v svo-lein zmagoslavju napravila že obširen načrt, kako naj se razila v bližnji bodočnosti mednarodna politika. Najpreje bo prišel prihodnji jnesec v London nemški kanc-(-r Adenauer, da uredi vse spo-re z Anglijo, posebno zadevo z Gvropskim skupnim trgom, ki !nu Anglija načelno nasprotuje ln ki radi njega grozi s politič-r,Irni posledicami. V decembru tlaj bo sestanek na vrhovih, ki ^aj bo v Ženevi in naj tri j a 4-7 >ni- Še pred njim naj se sesta- r‘ej° Eisenhower, De Gaulle, Ad Novi grobovi enauer in Macmillan, da se pogovorijo o konferenci na vrbovih. Konferenca na vrhovih naj bi J a S£uno prva izmed mnogih. laka naj ne bi imela po-.6. ndl ciljev, dejansko naj bi opravila samo materij al za r azgovore na sledečih konfe-j ncah. Konferenca gotovo ne 0 mogla dokončno obravnava- 1 razorožitlve, kajti treba je ^čakati, kaj vse bo dosegla r ar*a paritetna konferenca de-Wb> ki naj skuša izdelati na- Za razorožitev. \V - Londonu trdijo, da je ashJngton že pristal na to za-^ Sek Nasprotovanja generala p ^aulla se pa ne bojijo, so j^čam, da ga bodo že poto- sj.^sekako je to lepa zbirka mi-1 p0 željah in zaenkrat nič več. Frances Judnick V petek zjutraj je po dolgi bolezni umrla na domu svoje hčere na 1048 E. 76 St. Mrs Frances Judnick, rojena Sterle, poprej poročena Špeh. Stara je bila 74 let in rojena v vasi Šmarata, Stari trg pri Ložu, od koder je prišla pred 53 leti. Bila je članica Društva sv. Ana št 4 SDZ, Društva Srca Marija (Staro), Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri sv. Vidu. Njen mož John Špeh je umrl leta 1928, drugi mož Louis Judnick pa 1. 1944. Tukaj zapušča hčer Mrs. Frances Zigmund, sina Ludwiga Špeh in dva vnuka. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na pokopališče Kalvarija. general De Gaulle doživel s,Jajno zmago parlamenta *ahARlZ’ Fr- — Taktika gene-IHV F'au^a> da je šel naj-al^6. med narod branit svojo L politiko in potem še- Luka Yanmik V petek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminul na svojem domu na 15725 Saranac Rd. Luka Yamnik, ki bi v nedeljo praznoval svojo 80-letni-co. Zapušča soprogo Jennie, roj. Mrzli-kar, otroke Jennie Belk v Lincoln, Nebr., Dorothy Zimmerman, Franka Mehle in več pravnukov. Rojen je bil nad Celovcem. Tukaj je bival 46 let. Zaposlen je bil nad 30 let v National Acme Co., zadnjih 9 let pa kot nočni stražnik pri Central Iron & Metal Co. Bil je član Društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb je danes zjutraj ob 8:45 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo. v cerkev sv. Lovrenca ob enajstih, potem na Kalvarijo. Ignatius Tekaucic Sr. V soboto zjutraj je umrl v St. Alexis bolnišnici po kratki bolezni 88 let stari Ignatius Tekaucic St. z 8101 Aetna Rd., doma v Hinjah na Dolenjskem, od Gen. Marshall umrl Načelnik glavnega armadnega stana med drugo svetovno vojno, državni taj- j RUSKE OBLASTI PRIJELE AMERIŠKEGA DIPLOMATA tajnik Sovietska tajna policija je zgrabila na cesti v Mo- s k vi elana ameriškega poslaništva, ga odvedla seboj, ga zasliševala in ga skušala prisiliti, da bi vohunil v konst Sovjetske zveze. Ko ji vse to ni uspelo, ga je sovjetska vlada obdolžila vohunjenja in zahtevala njegov odhod iz dežele. shall je v petek umrl. „ __________ WASHINGTON, D. C,—Gen. koder je prišel v Ameriko pred Geor§e Catlett Marshall, ki je 58 leti. Žena Katarina, roj. Te- tekom druge svetovne vojne kaucič, mu je umrla pred 20 Poma§al voditi armade Zdru-leti. Zapustil je hčere Angelo ženife držav k zmagi, ki je z Hausler, Magdaleno Chiccone znanim Marsha-lovim načitom ^ vcuu ;,c )C n.usse:i rt. Langelle, Ki mu je naložena skrb za m Ano Goznik ter sinove Igna- p'‘ praVi 1 aza g°sPodarsko ob- .varnost ameriškega poslaništva v sovjetski prestolnici zna-tija, Franka in Josepha, 19 vnu-' v° p° Jojni J”1?5,6"6, vr°7; sel komanj en blok od poslaništva v rokah petih civilistov, kov m 20 pravnukov. Pogreb P’J J p 0 gl bolezm ki so ga spravili v avto in odpeljali v neko poslopje, kjer so bo iz Fortunovega pogreb, za-j u | ga natančno preiskali, odklonili njegovo zahtevo, da mu kot voda na 5316 Fleet Ave. jutri ■ ^ °ini bil od marca v ( članu ameriškega poslaništva dovolijo, da tega obvesti o zjutraj ob 8:15 v cerkev sv.'Walter Reed v0Jaški bolnišm- vsem, ga skušali pridobiti za sovjetskega vohuna, mu pro-Lovrenca ob 8:45, nato na Kal- CL Predsednik Eisenhower je v žili z mučenjem in celo s tem, da utegnejo prijeti tudi nje- WASHINGTON, D. C. — V petek dopoldne okoli devetih se je Russell A. Langelle, ki mu je naložena skrb za varijo. John Korencic Euclid Glenvilie bolnišnici, ka-i^^S Zd mor je bil pripeljan pred tremi sev. Afriki in nato v Evropi, tedni, 79 let stari John Koren-1 Pokojnika bodo pokopali ju-cic z 20927 Miller Ave., doma iz tri popoldne na Arlington ... / j iwm, ua ULVwUVJW UMIbll IUUI 11 C" posebni izjavi naznanil smrt, ki govo ženo in otroke, ki tudi žive v Moskvi. Kaj naj bi bilo je povzročila globoko žalost po ozadje temu nastopu sovjetskih oblasti v času, ko je nape-vsej deželi. Gen. Marshall je j tost med Sovjetijo in Ameriko popustila, je vprašanje, ki V11’ ki A' izbral Elsenhowerja za O------- Angleži se zavzemajo ta svobodo Slepima ko red Parlament, se mu je pre-V pI‘čakovanja dobro obnesla. jijePar^arnentu je glasovalo za Politiko okoli 430 po-kaj C®V’ Proti je glasovalo le ne-iia esetin poslancev; največ Alž.;°tnik°v, posebno tistih iz žaj0 ^e’ Se je glasovanja vzdr-£prot Njegovi politiki je na- ‘ Šev °V£da čudna zmes prista-ie]j^e§ove lastne stranke, okolij. konservativcev, skrajnih g ^listov in komunistov, hi ^ ^ seveda ves problem še fratl ° ®nčno zaključen, kajti v da vjski politični javnosti vla-Gst Zrneraj precejšnja nape-siojjj. anjo so značilni sledeči hičQl.. Sirijski francoski des-hieje 1 So Poslali preko španske ki . Ce*e skupine “morilcev,” ta gst 2 atentati spravijo s sve-KapCoej k* 80 zakrivili sedanjo ^0thaC ° P°lltiko; francoski ihajo ^ skl’ajni nacijonalisti i- Anton Vatovec V soboto je preminul v St. Alexis bolnici 71 let stari rojak Anton Vatovec s 5190 Stanley Ave., Maple Hgts. Pokojni je bil doma iz vasi Orehek, v fari Silvija na Primorskem, odkoder je prišel sem pred 50 leti. Bil je navdušen delavec na narodnem in društvenem polju. Spadal je k društvoma Danica št. 34 SDZ in Tabor št. 137 SNPJ. Pokojni je več let vodil trgovino z grocerijo in mesarijo v Newburghu, zadnjih 10 let je ibil zaposlen pri mestu Cleveland v cestnem oddelku. Tukaj zapušča soprogo Cecilijo, roj. Babudar, sinova Dr. Ed-warda, PH.D., ki služi v Veteranski bolnici v Marion, Indiana, ter Sigt. Johna, ki je pri Air Force v New Mexico, in vnuke, v starem kraju pa brata Josepha in sestri Antonijo in Ivanko ter več drugih sorodnikov. Pogreb bo jutri zj, ob 9:30 iz Louis Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, potem na Kalvarijo. Mary Novak Rakeka, od koder se je priselil jaškem pokopališču, sem 1. 1905 in kjer je zapustil arata Antona in več drugih prijateljev. Več let je bil zaposlen pri Valley Oil Co. kot manager, sedaj je bil že dalj časa v pokoju. Pokojni je bil soprog Frances, roj. Sadar in Britska radijska družba je oče Johna, Fanny Kaltenbach,1 Josepha, Ann Levar, Mary Weber in Janice Gruendel, sedemkrat stari oče, petkrat prastari oče ter brat Andya in Frances Blatnik. Bil je član Društva Slovenski dom št. 6 SDZ in zanima zahodni svet. R. Langelle je v sovjetski prestolnici od začetka lanskega leta. Z njim so žena in trije vo- otroci. Po službenem položaju je ataše, njegova naloga pa je skrbeti za varnost poslaništva zunaj in znotraj, za preprečen j e prisluškovanja in varnost arhiva. Ko je v petek zjutraj stopil en blok od poslaništva iz busa, ga je obstopilo pet moških, ga pozvala Tita, naj vrne SVO- j zgrabilo za roke, mu zamašilo bodo kardinalu A. Stepin- usta in §a odneslo v avto, ki je cu. LONDON, Vel. Brit. — Brit- stal v bližnji ulich Z avto so ga odpeljali do Vorovskove ce-, ... , , v, ste, kjer so ga odvlekli v neko ska radijska družba (BBC) je 1 FOslopje. Tam so ga zasliševa-nedavno pozvala jugoslovansko jj, ga natančno preiskali, mu oiovensKi aom st. o oiJZ, in . .---nčudiiuiiu preisKan, mu Društva št. 132 ABZ. Pogreb bo ’ Lad°’ naj. osvobodl kardinala j grozili in ga dolžili vohunjenja, jutri zj. ob 8:15 iz Grdinovega b 6pmca m p^stl’ da bo pri tem pa ga hoteli pripraviti _ , , T , c, znova prevzel vodstvo pogreb zavoda na Lake Shore „ j , „ . _ . nadškofije. Blvd. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. ------o------ Indijski komunisti so se sprli radi kršitve meje ,sv°je, z grožnjami njegovi družini in v | denarnimi ponudbami, da bi oziv je sprožil katoliški ted- j vohunil v korist Sovjetije. nik Univerze v Londonu s- Langelle je takoj pokazal svo-pozivom. Svobodni svet naj je diplomatske papirje in žabi se združil v zahtevi do Tita, hteval, da mu dovolijo, da stopi raj spusti kardinala Stepinca v stik s poslaništvom. Njegovi zdaj in naj ga pusti nazaj v Za- ^ ugrabitelji so se temu smejali greb ne 1. 1962, ampak za le- jn trdili, da so njegovi dokumenti neveljavni. Po eni uri in tričetrt so ga spravili zopet v avto, ga odpe- NEW DELHI, Ind. - Glavni - .. „ ... odbor indijske komunistične , 0snJ1 0ZiC" stranke je naročil svojim po- Eakarič, predsednik Hr- slancem v indijskem parlamen- vatske republike, je nedavno iz- ^„vv tivuu, ga oupc-tu, naj dosledno branijo kitaj- Javil> da se je položaj med Kat. ijali in ga na cesti spustili. Lansko politiko tudi takrat, ko Ne- cerkvijo in Titovo vlado zbolj- geie je odšel takoj na poslani- hru obsoja napadalnost rdeče ®ab da n°benih ovir več red- štvo, kjer je poročal odpravni- h t—„ J ^ i Tlim H in 1 n m a f q Ir i m O d IT O S O m 1 1 m „ peipinške vlade. In™ diplomatskim -------------- V vrstah indijskih komuni- | Be°grada z Vatikanom. Dejal je, da tudi ni izključeno, da bo jugoslovanska vlada dovolila kardinalu Stepincu, ko bo odslužil svojo kazen, povratek v Zagreb in prevzem vodstva Kat. Cerkve v Jugoslaviji. stov se je pojavil odpor preti taki politiki glavnega odbora. Vodtvo komunistov iz Bomba-ya in okolice je izjavilo, da “stoji za vlado predsednika Nehruja, ker ta brani neodvisnost in svobodo Indije.” Na podobno stališče so se postavili tudi 1 komunisti iz države Kerala. Politiki mislijo, da sta se o-be komunistični skupini zato izrekli za vladno politiko proti volji glavnega odbora, ker bosta morali iti kmalu v volivni boj za lokalne parlamente. Na drugi strani se ne da zanikati -mo SVo. ----j-—u Nenadno je preminula v so- tiojstvo, da so indijski komuni- ^rečijo .'|0 akcijo, da s silo pre- boto zjutraj 75 let stara Mrs. : sti sedaj nastopili prvič v jav- ^°btike l2Vraevanje generalove Mary Novak, po domače An- ' n osti kot sprti tovariši. ^k0 Jje!erni Afriki-^ De- ^rejčeva Meri, roj. Kramer, s J ------o----... Nčtša zelenjava še ni nič okužena po atomskih eksplozijah WASHINGTON, D. C. _ Taj- Njen soprog Frank je umrl pred "išlv,° 2a Pf? C*™ je prei=" 26 leti. Bila je članica Drsiva kav.al° v 38, ‘W'T te' T G, „„ . mi tudi v naši ohajski, ali atom- sv. Lovrenca st. 63 KSKJ ter ske eksplozije kaj vplivajo na društva sv Resnjega Telesa., radio.aktivnost našega rastlin-Tukaj zapušča sinove Franka, gtya Pri tej priliki je toyi. Louisa, Josepha, Charlesa, cja v na§j sveži zelenjavi ra- Tudi drugi poskus uspel ku poslov. Ta je vložil protestno noto pri sovjetski vladi, ki je med tem zahtevala, da mora Langelle kot “vohun” zapustiti njena tla. V krogih državnega tajništva ugihljejo, kaj je moglo pripraviti sovjetske oblasti, da v trenutku, ko se Hruščev trudi za “mirno sožitje” in izboljšanje odlnošajev med Zahodom in Vzhodom, s takim nastopom Amerika ni navdužena za "mirno sožilje"! . Namestnik državnega tajnika Berding trdi, da imajo ljudstva svobodnega sveta “pravico do kaj boljšega.” WASHINGTON, D. C. — “Mirno sožitje,” za katero se zavzema posebno vneto že dalj časa predsednik sovjetske vlade, ni našlo v ameriškem državnem tajništvu vnetih zagovornikov. Vse kaže, da to ni načelo, ki bi bilo sprejemljivo vladi Združenih držav v mednarodni politiki. Namestnik državnega tajni-nika Berding je v javnem govoru dejal, da Združene države ne morejo sprejeti dogovora s Sovjetsko zvezo, ki bi izključeval možnost dosege prave svobode za narode pod komunistično oblastjo. “Narodi žive, ne samo obstojajo . . . Tako naj bi tudi države živele in sodelovale za povečanje blagostanja svojih ljudstev,” je dejal Berding. ------------o---- EDWARD A. F. Base, Calif. — V soboto so izvedli ponoven delajo prav v obratni smeri, poskus z X15 raketnim letalom, Vt-ŠeT s^n11 PrVi atevntat že iz“! 3436 E. 73 St. Zadela jo je srč-k..V vladm, n\.P°SI?cl1- , na kaP> ko l'e bila na Poti k sv. i IrPi in se d r°^1 S° os*a 1 i maši. Rajnka je bila doma iz b°Jijo. sedanje napetosti ne Mime peči na Dolenjskem, odkoder je prišla sem prad 60 leti. ki je določeno za raziskavo skrajnega gornjega roba ozračja, ki obdaja Zemljo. Letalo je zletelo z bombnika B52, ki ga je pone-sel visoko v zrak, pa se nato dvignilo za 11 milj se z lastno močjo. Preskus je bil Župnija zaprla župnika! SALERNO, It. — Salernski Peiping odgovarja Z. N. ireko - Paneen lame HONG KONG. — Kitajski tovariši so postali zelo občutljivi za vse, kar se o njih govori na obeh straneh železne in bambusove zavese. Na sklep ZN, da naj skupščina debatira o dogodkih v Tibetu, so odgovorili na ta način, da so naročili Pančen lami, ki so ga postavili kot naslednika pobeglemu Dalai lami, naj da časnikarjem dolgo izjavo, ki v njej trdi, da so Tibetanci vsi srečni, ker so preko “mirne revolucije” dočakali najbolj mogočno demo- Iz Clevelanda in okolice Na obisk— < Mrs. Jennie Grk in Mrs. Mary Rusjan, obe z 4115 E. 147 St., bosta odpotovali 9. novembra v Argentino na obisk k bratu in sestri. Tam ostaneta okoli dva meseca. Ce bi kdo imel kako naročilo za tja, ju lahko kliče na SK 1-3271. Zadušnica— Jutri ob 7:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louisa Stefan ob 18. obletnici smrti. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida, Društva Srce Marije (Staro) in Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj po cerkveni pobožnosti v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Frances Yudnick. V bolnišnici— Mrs. Joe Kuhar s 383 E. 156 St. je morala v Women’s bolnišnico. Obiski so dovoljeni. , Asesment— Tajnica Društva sv. Marija Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 7. asesment v šoli sv. Vida. Kdo streže po življenju iraškemu diktatorju! Nov atentat na eeneraJa Kasetna prav tako skrivnosten kot prejšnji. BAGDAD, Irak. — Mestna policija je sporočila javnosti, da je prišla na sled novemu načrtu zarotnikov, da bi se polastili generala Kasema živega ali mrtvega. Policija je radi tega takoj poostrila varnostne ukrepe okoli bolnišnice, kjer zdravi Kasem rane, ki jih je dobil pri zadnjem atentatu. Kaj je na tem resnice, ne ve nihče. Niti tega niso dognali, ali vsaj ne povedali javnosti, kdo je organiziral prvi atentat. Menda soglašajo vsi v tem, da ga je tehnično pripravil nek znan poklicni atentator, ki je prišel iz Sirije. Ime tega atentatorja je baje znano, ne pa njegovo bivališče. Da je lahko nekaj resnice na tej domnevi, sodijo po tem, da je bU prvi a-tentat tehnično nad vse dobro pripravljen, zanj je bil izbran pravi trenutek in pravi kraj. Vsi atentatorji so v par trenutkih izginili, nobenega niso Še mogli vjeti. Komunisti so seveda že našli atentatorja v — ameriški zunanji politiki. Komunistično časopisje od Bagdada d0 Pei-pinga uporno trdi, da je atentat !H 'N*# Vremenski prerok pravi: sončno in hladno. Svojo skrbnico umoril CLEVELAND, O. — Albert Elliot, 44 let stari bivši duševni bolnik, je priznal oblastnem, da je v četrtek zvečer pobil svojo - iu, ua v lino* icicnjavi ra- 82 let staro skrbnico Mrs. Ver- Johna, Paula ter hčere Maij dio-aktivnost ni tako narastla,1 non Elliot v njemu domu v Kokal, Dorothy Rosnack m *** ^ -= ie Pri tem sodeloval tudi egiptovski Naser; ni namreč trenutno preveč priljubljen med vodilnimi komunisti, je pa pripravljen, da sodeluje z vsakim, ki bi hotel spraviti Kasema s tega sveta. 2 pravnuka, brata Louisa in Jakoba pa v starem kraju. Pogreb h'v. sJa t v mau-iiu. (,KODa pa v starem Kraju, rogreo 'zja 45 emperatura 58, naj- |bo jutri zjutraj ob 10:30 iz | Louis Ferfolia pogreb, zavoda- Največ radio-aktivnosti je po- Elliot kot svojega posinovljen-kazala špinača. Tajništvo bo'ca, negovala in vzgajala, je de-svoja preiskovanja še nadalje-1 jal, da ga je .“preveč natančno valo. j nadzirala.” no letalo X15 baje doseže brzi-'nika čisto enostavno zaprli v no do 4,000 milj na uro. ^ župnišče. Dovolili so mu, da hodi pod stražo v cerkev opravljat svoje poklicne dolžnosti, toda po opravilih mora iti pod stražo nazaj v župnišče, župnik Benincasa si ne more nič pomagati, kajti orožniki se nočejo vmešavati v celo zadevo in samo od daleč opazujejo potek dogodkov. Življenje poteka tiho in mirno, moti ga od časa do časa samo zvenenje iz župne cerkve, ki opo- izjavo. svojo Hruščev bi rad denar kar od vseh NATO držav RIM, It. — Ko se je laški ministrski predsednik Segni vr- — V Združemh državah pora-n.il z obiska v Ameriki, je imel f bimo več papirja in zmletega le-pred parlamentom govor, ki je ,sa kot po vsem ostalem svetu, v njem povedal, kaj je vse o- ' ki naj mu jih da y obliki dolgoročnega posojila. pravil v Washingtonu. Med drugim je tudi rekel, da .. . , j - Te zvedel Pri nas, da bi bil Hru- j Segni sklepa iz komunistične minja .vernike, na] bodo zalost' ščev rad dobil posojila kar od Želje po posojilih, da je Moskvi m radi nameravane premestitve vseh večjih NATO držav. Italiji, res na tem, da hladna vojna njihovega duhovnega pastirja, 'je odločil znesek $100,000,000, vsaj začasno malo poneha. /UiERlSkA DOHOl/llW iiiviriij.ii'iini'irfa •117 St. CUir At#, HEnd#r«oa 1-0828 — Clertlmd 3, Ohl® National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sunday«, Holidays and let week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA. £& Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav; $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto ' SUBSCRIPTION RATES. United States; $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for • months Canada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 201 Mon., Oct. 19, 1959 Vodstvo AFL-CIO si sprašuje vest Lansko jesen so naše delavske unije dosegle zaenkrat višek svojega vpliva na ameriško jaynost. Stalnim in vedno večjim uspehom pri mezdnih pogajanjih se je pridružil še uspeh unijskega političnega dela pri lanskih kongresnih volitvah. Uspeh je bil res lep in so se ga unije s pravico veselile: 77% kandidatov za senat, ki so jih unije podpirale, je zmagalo pri volitvah, 74% kandidatov za guvernerje, ki so jih unije podpirale, je bilo izvoljenih. V predstavniški dom je prišlo 62% kandidatov, ki so uživali unijsko podporo. To je uspeh, ki se z njim dsoedaj ne more postaviti nobena ameriška organizacija na kateremkoli področju. Med tem so se že začeli nabirati oblaki nad delavskim gibanjem. Senatni odbor, ki je preiskoval razmere pri nekaterih unijah, je odkril že lansko leto toliko nepravilnosti ;n napak, da je preiskava morala napraviti na našo javnost močan vtis. Odbor je letos nadaljeval svoje delo, njegova za unije neugodna poročila so bila zmeraj bolj opažena v političnih krogih po vsej deželi. Na drugi strani so konservativni republikanski kon grešniki dobili novo vodstvo v osebi kongresnika Hallecka Nihče mu ni pripisoval sposobnosti, ki jih je kmalu pokaza Posrečilo se mu je, da je v predstavniškem domu združil vse konservativce pod en klobuk, tiste republikanske konservativce, ki nasprotujem unijskemu gibanju, in tiste demokratske konservativce, ki so proti civilnim pravicam. Obe skupini sta si pomagali med seboj: republikanci so podprli južne demokrate v boju proti civilnim pravicam, demokratski južnjaki pa republikance v boju proti unijam. Tako je Halleck ustvaril blok, ki je v predstavniškem domu izglasoval sedanji zakon o unijah. Da je pri tem spretno izrabi podporo Bele hiše in republikanske administracije kakor tudi zmanjšan ugled unij v naši javnosti kot posledico preiskav senatnega odbora, mu je treba šteti samo v dobro. Dogodilo se je pa še nekaj. Letošnje leto je poteklo precej mezdnih pogodb med unijami in industrijskimi sku pinami. Poznavalci razmer so že lani napovedovali, da mezdna pogajanja ne bodo lahka, ker so podjetniki sklenili, da se upro unijskim zahtevam z večjo žilavostjo kot do sedaj, kajti računali so čisto pravilno, da je javnost postala pozorna na mezdna pogajanja in da ne bo več mirno gledala, kako se unije in podjetja vedno sporazumevajo na račun nenavzočega tretjega, to je konsumenta. Že od lanske jeseni so bila mezdna pogajanja vedno ostrejša, pogosto pretrgana s štrajki, dokler ni prišlo letos do velikega jeklarskega štrajka, ki mu konca še ne moremo videti. Kar je značilno, javnost ni v vseh točkah pogajanj vedno na strani unij, vpošteva tudi stališče podjetij, ni si pa na jasnem Ldo ima pri vsaki točki prav................. Pri takih okoliščinah je zmagoslavje v unijskih vrstah hitro splahnelo, na zadnji konvenciji AFL-CIO vodstva San Franciscu so si pa glavni voditelji že kar naravnost zaceli spraševati vest. Javno so priznali celo vrsto napak, ki jih morajo v bodočnosti na vsak način popraviti, ako nočejo dočakati dobe propadanja unijskega gibanja. Napake so notranje in zunanje narave. Predvsem je izginila iz vrst organiziranega delavstva stara bojevitost za unijsko gibanje. To se vidi zelo pogosto. Javnih manifestacij delavskega gibanja se udeležuje od leta do leta manj delavcev, kar pomeni padanje zavesti solidarnosti. Unije dobivajo \edno težje nove postojanke v podjetjih, delavci ne verjamejo več tako lahko in tako hitro v obljube delavskih agitatorjev. Delavce je dalje vedno težje prepričati, da je treba doseči dobre mezdne pogodbe, ako treba, tudi s štrajki. Ne marajo za štrajke in za tveganje in žrtve, ki jih štrajki nalagajo. Zdi se, da so po večini zadovoljni s tem, kar so že dosegli in kar jim omogoča, da imajo svoje hiše in avtomobile in seveda tudi z njimi zvezane dolgove. Ne menjajo radi mesta zaposlitve, se oklepajo načela senijoritete. Smatrajo unije kot neke vrste zavarovalnice, unijske prispevke pa kot zavarovalne premije. Za poslovanje unij se brigajo vedno manj, češ, to je posel za unijske tajnike in uradnike. Skratka: v unijskem gibanju se kažejo nevarni znaki birokratizacije z vsemi slabimi posledicami, ki jih je deloma odkril znani senatni odbor. Na drugi strani preti unijam vedno večja napadalnost s podjetniške strani. Napadalnost se ne vidi samo v trdoglavem zagovarjanju pcslodavskih stališč pri mezdnih pogajanjih, ampak tudi po določanju skupne taktike podjetij, ki navadno obsega po več industrijskih skupin, po medsebojni pomoči, ki jo nudijo podjetja tistim tovarnam, ki so v štrajku, po vplivanju na kongresnike in senatorje, po spretni in dobro zamaskirani časopisni gonji proti unijam itd. Pri mezdnih pogajanjih ne velja več vprašanje, kdo bo zmagal, ampak kdo bo koga “zlomil.” V težaven položaj so zašle unije tudi v politiki. Že od časov pokojnega F D. Roosevelta Sq unijska vodstva pra- viloma zmeraj in povsod podpirala demokratske kandidate. Organizirani delavci so vodstvu navadno, toda ne zmeraj, sledili. Pri tem sodelovanju sta stranka in unijsko gibanje dosegla na videz lepe, v resnici pa nesigurne uspehe. Pokazalo se je, da unije pomagajo demokratom v vseh delih dežele, samo ne na jugu. Na jugu je pa srž demokratske moči, tam je okoli 30 demokratskih kongresnikov, ki niso odvisni od unij in so pri tem preje njim nasprotni kot prijateljski. Ako ti potegnejo z republikanci, lahko Kongres izglasuje tudi izrazito protidelavsko zakonodajo. Vse to nalaga unijskemu vodstvu, naj išče nova pota v politiki in se ne naslanja samo na demokratsko stranko. Vse to so obravnavali unijski voditelji na svoji konvenciji v San Franciscu, večinoma na tajnih sestankih. Kot se vidi, je bilo spraševanje vesti dosti obširno, temeljito in realno. Tudi priznanje vseh napak je bilo odkritosrčno. Sklepov o novi taktiki v unijskem gibanju še niso naredili, o njej bo sklepala konvencija v prihodnjem letu. Zaenkrat so samo sklenili, da se bodo nehali prepirati med seboj, posebno spori med AFL in CIO unijami naj pridejo pred razsodišča, ki odločajo končnoveljavno. Sprejeli so v svoje vrste tudi nekaj unij, ki so jih svoj čas izključili radi nemarnega poslovanja, med njimi znano I. L. O., unijo pristaniških delavcev; odprli so vrata tudi drugim unijam, ki so jih izključili. Skušali bodo poživiti javne manifestacije delavskega gibanja, kar se je deloma videlo že pri praznovanju zadnjega Delavskega praznika. Sklenili so večje podpiranje štrajkujočih delavcev. To je seveda samo mal drobec novega življenja v unijah. Potrebni bodo še odločnejši koraki, da se unije znebe more, ki jih sedaj tlači na mnogih področjih. CiYlIiillliilllliiiiiYIITTIT Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA Piše Andrej ček ClfixixmiilXllkfixliiijfTlTTTTYi Duluth, Minn. — Od časa do časa je potrebno in ne škodi, če človek “pošlata” svoj “a‘ržet,” koliko je tam zanj še kakega ‘“cvenka,” ali kakih zelenih “pildkov”, brez katerih se dandanes težko “diha,” na tem od ljudi zelo popačenemu svetu. Mnogo je seveda na svetu ljudi, ki na to lastno “gospodarsko dolžnost” pozabijo in se spomnijo iste še le tedaj, kadar začne v njihovih “aržetih” strašiti praznota in gospodarska tema. Je to ena izmed človeških neprevidnosti, radi katere trpi rod za rodom in bo.taks,še dolgo, dol-go! Krenimo k našim narodnim gospodarskim razmeram v Združenih državah. Na potih in področjih pretežne večine svetovnega gospodarstva je A-merika vodilna sila. Na vrata Amerike trka domaiega ves svet za posojila, za to in ono pomoč. Amerika ima investicije po vsem svetu. Godi se ji pa tam in tu tako, kakor se godi kakemu vaškemu veljaku, h kateremu hodijo iskat in prosijo posojil vaški “kajžarji in sabenjaki” in tudi manjši posestniki in vsi taki, v katerih “aržetih” denar nima obstanka — vsaj trajnega ne. Tu in tam pri kakemu izposojevalcu zgubi in se mora pod nosom obrisati za zaupano mu posojilo. Kajti ljudi s ciganskimi obljubami in s cigansko 'poštenostjo je vedno dosti na svetu. Pri mnogih drugih pa drži in dobi in kuje dobiček. Gre po tisti meri in pravilu, po katerem se je ravnal neki veljak — posojevalec denarja v Velikih Laščah. O njegovem posojeva-nju in oderuštvu je zvedel baje sam cesar na Dunaju in ga je dal poklicati na dvor. Ko ga je po-praševai, kako posluje in kako mu gre dobičkanosen ‘“business” je ta ““Veliko-Laščan” pojasnil: “Veličanstvo, tako, pa tako gre. Pri enih zgubim, pri drugih dobim. Kar na eni strani zgubim, malo bolj privijem in oderem druge, pa se nekako zgliha. . .” Salament!” — je vzkliknil cesar, “ti si pa ustvarjen kakor .ialač za finančnega ministra!” Ali mu je cesar podelil službo finančnega ministra, zgodba ne pove. Več ali manj pa menda skuša vsak ravnati tako, namreč, da tudi temeljito zavarovati, kolikor največ je to človeško mogoče. Mednarodna posojila so jamčena z vsemi mogočimi jamstvi. Vlade jih zajamčijo z vknjižbami na zanesljive industrijske in javne erbrate, katere prinašajo državam dohodke. Celo vojaško obrambo obljubijo v slučaju kakih nemirov, preobratov, itd. Pri zadnjih včasih spodleti. Pri takih slučajih je zguba. Pa drugje drugače “privijejo.” Do prve svetovne vojne sta imeli monopol nad svetovnim gospodarstvom večinoma Angli ja in Francija. Austro-ogrska je bila dotlej hudo zadolžena. Svoje železnice je večinoma obratovala s francoskimi posojili. Pogoji so bili težki. Letne obresti so morale biti najprvo plačane, pa če je kak drug namen prišel do svojega ali ne. Vojna je Avstrijo uničila razpadla je. Anglijo, Francijo in druge pa hudo gospodarsko oslabila. Druga vojna je pa sploh vso Evropo razen Švice in par skandinavskih držav gospo-drasko upropastila. V zapad-nem svetu je ostala le Amerika, deloma tudi od vojne prizadeta, a ostala je močna, zmagovalka in zraven s polno mošnjo za pasom. Ker je vojna skoro ves ostali svet “izpufala,” so naravno gospodarske skrbi zapadnega sveta padle na rame Amerike in so na njenih ramah še danes Da ni zapadna Evropa in Bližnji Vzhod krenil na kaka radikalna pota in da ni padel pod vpliv ko. munističnega Vzhoda, je Amerika morala gospodarsko, politično in drugače podpreti vso njihovo industrijo kolikor jo je in kakoršna je. Isto je morala napraviti na Daljnem Vzhodu — postaviti na lastne gospodarske noge Japonce, Filipince in druge nekatere južno azijske države. Nakazala jim je veliko zastonj, ker je pač tako kazalo politično in drugače. Veliko je pa dala po načinih “kapitalističnega bratstva,” katerega načelo je: “Koliko krav se kje dobi za groš? In koliko mleka mi bodo dajale?” Mednarodni bankirji znajo vse to spraviti v soglasje, zato jim gre pšenica vedno dobro v klasje in dobro rodi. Na kratko povedano: znat se mora — pa gre! Vsaka sezona pa traja samo gotov čas. Tudi gospodarski nekako k nekemu koncu (mor-| Te predstave se bo udeležil da za enkrat še le k presledku), tudi škof prevzvišeni dr. Grenjene poletne rodovitnosti. Bli- gorij Rožman. To bo zadnjal ža se k svoji sezoni. Kakšna bo prilika, da se lahko poslovimo njena jesen, še ne vemo. Am- od njega, predno odpotuje v pak vsako jesen se leto začne I Argentino. starati, polja porumene in po- ]\je odlagajte, ampak čimpreje rjave, zemlja postane nekam U preskAite vstopnice. Prepri-plešasta, kakor star človek. V čani ^ da bo to delo veli_ vsaki panogi življenja je neka- L katoliškeg,a umetnika na-ko tako. Začne se s pomladjo, ilo ^ na vse_ M bodo ty raste, rodi, pa začne usihati in treba je začeti na novo, z novim delom, novim plojenjem in novimi načini. • Pomladna in poletna sezona sedanje gospodarske prosperite-te v Združenih državah je bila zelo živahna. Rodila je sijajen napredek v premnogih ozirih predstavo obiskali. S. A. Zopet en pionir odšel v večnost Lemont, Ul. — Zopet je hodi-tuch črtožimolnkrhizuramo to Ila smrt naokrog. Tokrat je pre-in ono (smo pač ljudje), resnica a mt Z1V -,enJa nit življenja našemu Johnu Frausu v Domu sv. Jožefa. Pokojni je bil znana osebnost li ni. Ta sezona, o kateri govo- pa je in ostane, da takega gospodarskega napredka še nismo imeli, kakor v tej sezoni. Za, „ ,v, _ v , ... , ., na Ameriških Brezjah. Doca- vse zadovoljivo pa seveda niko- , . , - , , . kal je visoko starost: od 4. ju- v 86. letu. Rojen je bil v Strigovi v Medžimurju leta 1874. Svojo mladost je preživel doma. Ko je bil star že blizu 36 let, se je poročil z Marijo Trstenjakovo. Kmalu po poroki sta prišla v Ameriko in sicer leta 1910. U-stavila sta se za dve leti v Bridgeport, Conn., kjer je bilo že takrat precej naših rojakov. V Bridgeportu se je Frausovima rodila prva hčerka Frances, katero'je Bog poklical v redovni rim, pa že kažejo neki znaki, da|^a^e OS^eMa ,e a.^e se porniče k svojemu zatonu. Več znamenj to napoveduje. Bližamo se postopno proti velikim preobratom v vseh industrijah. Znanost in veda prodirata še vedno dalje v skrivnosti narave in njenih »sil, jih odkrivata in vprezata za proizvodnje v industrijah,, v javne naprave, itd. Ta preobrat bo v nekaj letih tako velik in obsežen, kakor je razlika v občevanju in potovanjih pred sto leti in zdaj. O, v . , . v j - • stan, se mlada je vstopila k le čemer zdaj se niti ne sanjamo ’ . . ^ J , Imontskim sestram m je dobila redovno ime Ljudmila. Trenut- in niti pojmov nimamo, se uresničilo in nastalo. Umi, ra-, , , . „ . , ,. , no deluje na tari sv. Janeza v zumi m sposobnosti neprestano | ^ v____ tekmujejo med seboj. V bistvu je vedno ista stara igra, le dru- Kansas City, Kansas. Leta 1914 je Frausova druži- gl igralci ‘in "nove* bo‘7 praktično | nica.?fla v, Chicag0 p°d z.von 'sv. Stefana, kjer se je druzma kar na enem koncu zgubi, sku-j razvoji in napredki držav imajo ša na drugem koncu dobit. Po- J svoje sezone, ki rodijo “debbi sebni mojstri so v tem medna- krompir,” pa zopet pridejo za rodni bankirji. Saj kar ne veš, kedaj te ostrižejo in še kako temeljito na čisto! To je skrivnost finančne umetnosti. To njihovo umetnost znajo temi slabe nerodovitne sezone, ko ni kaj spravljati v “kašče” za zimo in deževne dni. Menja se čas in menjajo se sezone. izlikane uloge v novih drugih časih. Dirka za napredkom, dobičkom in nekaj novim! A ^ „ V času, ko dozorevajoča doba J?25 50 ^ °Stah FraUS™ V pomnožila še za eno hčerko Mary, ki je zdaj poročena. Do leta ponehuje in v času, ko se preobrat v novo dobo, vedno nastane začasni zastoj. Bo najbr-že tudi V tej novi dobi, ki se nam približuje sedaj. V takih presledkih so tudi vedno nastale gospodarske krize, ko naneso. N. pr. preobrat v in dustrijah in vsepovsod bo ob bliža “plca§u" Takrat so prišli na Ameriške Brezje k Mariji Pomagaj. Pet let sta bila Frausova mama in ata oskrbnika starega Romarskega doma pri prvotni leseni cerkvi. V času njunega „ , .oskrbništva se je vršil evhari- Razmere ta-. ..„ . , „ stični kongres v Chicagi m takrat se je vršila tudi ena največjih slovesnosti v- Lemontu: treboval čisto drage ljudiiu |kronanie l=montske Marije Po- vih šol, izučenih za obratovati Ff? “ 8 T Leta 1930 so si Frausovi oskr- in voditi nove stroje “oširane” z novo atomsko silo. Poznati bodo morali atomsko silo, kako ravnati z njo, itd. Kakor ne morete dati v roke rudarju motornega stroja, če ni vajen drugega kakor krampa in lopate,-tako novih bodočih strojev ne beli Jastni dom, ki pa seveda razumljivo ni smel biti daleč od Ameriških Brezij. Prav ob le-montski cesti sta si kupila loto in sta začela staviti hišo. Za ogrodje hiše sta dobila precej prostorno uto, ki je bila leta 1926 postavljena na Ameriških bodo mogli takoj obratovati oni, ,n . . ki ,so zdaj naučeni delati z dru- ®rez3a1h pravna prostoru’ gim orodjem. Tak nov preobrat bo odrinil od dela na milijone po sedanjih načinih starejših izučenih delavcev. In ta preobrat je že skoro pred našim pragom. kjer zdaj stoji naša Lurška votlina. Uta je bila takrat narejena v zavetje milostni podobi Marije Pomagaj in nadškofu Jegliču za slovesnost kronanja. Pri vhodu v uto, kjer so bila šroka Mišel" na vse to, ki nikakor ni L™*’. je bU Post^n oltar, kjer je maševal nadškof Jeglič. t z- iRavno tam je bila slovesna sv. to uresničilo, dikti- - , —— ,.v, . „ . sedaniemu masa. ob Katoliškem shodu leta J u IJ929, in tam se je vršilo tudi zborovanje pred 10 tisoč glavo množico, Skozi štiri leta so se vršile vse glavne romarske sloves- prazna in zgleda, da ne bo dol- j go, ki se bo ra treznomislečemu človeku: Pripravljaj se na nove čase. če ti kaže in dobro rodi spravljaj v kaščo za stare dni, mogel nič več sam pomagati, temveč je bil popolnoma odvisen od požrtvovalnosti svoje žene Marije, ki se je v težavah spominjala obljube izpred poročnega oltarja: “Stala ti bom zvesto ob strani, kadar nama bo dobro in kadar nam bo slabo, v zdravju in bolezni, dokler naju ne bo smrt ločila.” V trpljenju očiščen in s sv. zakramenti okrepčan se je Janez Fraus ločil od sveta v nedeljo 4. oktobra, ravno na praznik sv. Frančiška Asiškega. Pokojni je bil nad 35 let član Tretjega reda sv. Frančiška. Sprejel ga je še pokojni p. Hugo Bren. P° ko j ni je spadal k društvu sv Ane KSKJ in k podpornemu sa mostojnemu društvu sv. Mohor ja v Chicagi. Člani teh organi zacij so se v lepem številu udeležili pogreba, ki se je vršil v sredo 7. oktobra iz cerk ve sv. Alfonza v Lemontu. Pri pogrebu je bilo tudi več redovnic šolskih sester iz Lemonta. Slovesno mašo je opravil župnik Rev. Flynn, asistirala pa s*3 mu p. Jožef čagran in P. Odil° Hajnšek z Ameriških Brezij' Zadnji je tudi spregovoril besedo tolažbe ob mrtvaški rakvi-Pokopan je bil na farno pokopališče sv. Alfonza v Lemontu. P. o. Sončne erupcije ogrožaj-9 — zemljo Astronomi na opazavališč3 na gori Mount Palomar ocenjujejo najnovejše sončne erupc!' je, ki zavzemajo petdesetkratn0 obsežnost naše zemlje, kot n°' vost, ki jo je potrebno raziskat1 vsemi razpoložljivimi sred stvi. Že lanskoletni sončni lZ da bruhi so sprožili domnevo, se naši sončni ustroj približuj6 nekemu večjemu sončnemu sl stemu in da zato vplivajo na ° zračje določena radioaktiv113 valovanja iz vsemirja. Astronom prof. Smalfoot z3 stopa mnenje, da se z razširi6, vanjem kozmosa posameZn sončni sistemi spajajo. 2at3 domneva, da se bo naš sope sistem v naslednjih dveh P11 j onih let združil z nekim drU gim sistemom, ki bo iz vsem^ zašel v območje našega sončn6^ ga ustroja. Že v naslednjih v . set stoletjih pa bi tak kozmlc3 razvoj povzročil siinejše in p gostejše sončne protuberanc6^ ki bi pometavale našo zemlj0 . njeno ozračje 'z zelo nevarfl111 snopi žarkov. v Pri zadnjih erupcijah so se notranjosti sonca izvršile ške eksplozivne spremeP1 Pri tem so na Mount PaloP13 „ prvič opazili “žarkovne vreK6 ki so po svoji razsežnosti P111'L večji od razdalje, ki loči zemljo od lune. To so l Ldoslej naj višji opaženi žarkovni kajti ne veš ne dneva ne ure,, ,. ^ . . kdaj se zna nad vsem našim V te;i m pn tej utL . Ko 50 gospodarstvom pooblačiti, spremeniti in slediti zna dolga jesen in pusta zima. Zdaj misli in “rajtaj,” ko je še čas, ko ti v tej sezoni še rodi! To je iskren nasvet. Revčka Andrejčka. ------o----- Vsem slovenskim rojakom Cleveland, rarni kritiki O. — Mnogi lite-j postavljajo fran- Lemontu začeli staviti votlino, so uto oddali Frausovim, da so si jo preuredili za hišo. Seveda je bila uta lesena ter je imela le enojno steno z desek in streho. Treba je bilo popolne preureditve za hišo. Hiša še zdaj stoji in je torej edini ostanek mnogih lesenih stavb, ki so stale na prvotnih Ameriških Brezjah. Frausovi so živeli v tej hiši 26 let. Vsa leta so hodili k službi božji k Mariji Pomagaj in ob vseh romarskih shodih sta coskega pisatelja in ££ £ Paul Claudela — ------ med največje marskem domu kot zdaj v no-svetovne literate. F-no Claude- vem. Manja jma bo dobrotna lovih naj lepših pesniških stva- plačnica; frančiškani in romarji ntev igro “Manjino Oznanje- smo jima hvaležni :nje” bomo lahko gledali v so- Ko sta oba Frausova čutila, •boto, dne 24. oktobra, ob 7:30 da so začele življenske moči pe-zvečer v novi dvorani sv. Vida.jšati, sta hišo prodala, sama sta Igralci iz Toronta, ki so to igro pred leti nadvse dobro pripravili, bodo to izredno lepo odrsko umetnino podali cleve- . x-rvu.arvu 'UUieuilIlO p-Ul Tudi sedanja povojna doba gre llandskim Slovencem. pa šla v Dom Sv. Jožefa k našim in svojim sestram. Tam je ob dobri ženi John Fraus preživel zadnja tri leta svojega življenja. Šest mesecev pred smrtjo si ni li. Smalfoot smatra, da bod° sončni “eruptivni prsti” % ^ slednjih letih čedalje daljša obsežnejši. To' bi moglo rn°c vplivati na zemeljsko ozracj6' Sončna energija v zemelj5^, ozračju se je po meritvah j ravnih kozmičnih izžarevanj ^ avgusta 1954 posedmorila. niki velikih radijskih teleS ^ pov so točno zaznamovali nje sončne izbruhe s skriv11 nim praskanjem. Ta akusb šumenja označujejo znans1 . niki tudi kot “eruptivni” ^ “kozmični ogenj”. Od l^3 „ leta naraščajoče sončne Vx° Q, berance so mnogi astronom ,, značili kot “opozorilne sign3 iSprožfilo se je tudi vpra331^ ali se je naš planet že pričel5 rati. j Vsekakor pa so si astron^ soglasni, da bodo sončne et , cije mnogo vplivale na vreT(1^ ske spremembe našega °7fa^-in da so v tem oziru mogoča lika presenečenja. Obmorska dežela Italija ima 2,270 milj morsko obalo. Zavzema v nem Apeniski polotok z nek3^ rimi obrobnimi predeli-vsem polotoku ni niti enega ^ ja , ki bi bil oddaljen od m° več kot 60 milj. do1^ gi*: FR. MILčINSjKI: Mladih zanikamežev lastni životopisi Med tem časom sem zopet naredil hudobijo. Vzel sem dve kolesi in obedve prodal. Prvo, ki sem ga vzel na Ledini, (gojenci obrtne nadaljevalne šole, ki stanujejo v okolici, se ob nedeljah radi pripeljejo s kolesi in jih puste med poukom v šolski veži) sem prodal v Bo-stah za 50 K. S temi 50 K sem se peljal v Zagreb; v Zagrebu sem vse zapravil s takim postopačem, kakor sem bil jaz. Drugo sem pa vzel na Grabnu in sem ga prodal za 20 K; s temi 20 K sem ostal v Ljubljani. In Potlej sem vzel enemu fantu na Pošti 10 K in enemu Ameri-kancu 2 K in sem dal nekaj denarja T-u. Potlej me je pa °če dobil na Starem trgu ter n^e peljal na stražnico. Zdaj pa moram svojo kazen Prestati. Gospod sodnik, ko Prestanem, vas lepo prosim, da bi se šel učit za strojnega ključavničarja, ker me to najbolj Veseli in so oče rekli, da me spravijo na kolodvor. Ko pa pridom iz zapora vun, ne bom prišel nič več nazaj, se bom lepo Pridno učil in ubogal bom starše ter ne bom naredil nič več kaj takega.” * * * Izpoved ta je popolna. Tudi kes utegne biti resničen, le zastran volje do poboljšanja se je bati, da ne bo trajna in dovolj ^očna. Ni prvič, kar obljublja Poboljšanje; ko je stal pred sodnikom zaradi prve goljufije, je takisto obetal, da se poboljša in da brez pritožbe vztraja pri no-Vein mojstru knjigovezu; in sodnik je preložil razpravo za Par mesecev, da se prepriča, ko-b ko bodo držali ti obeti, in podučil je fanta, da se bo po meri njegovega poboljšanja ravnala tudi mera milosti pri sodbi. Tabo je imel fant svojo usodo sam v r°kah. Pa se ni premagal. U-Pajrno, da mu vzgoja, v deželnem vzgajališču utrdi tolikanj v°Ijo, da se bo uspešneje branil Skušnjav. A BOLNEGA RODU Osemnajst let star mladenič, ka je, kakor da jih šteje komaj Petnajst; majhen, šibek, drobnega koščenega obraza, redkih !as’ plahega pogleda; v obleki . v manirah pa zelo dostojen n snažen, že od rojstva slabo-n> je v razvoju zaostal. Opra-Vil Je štiri razrede ljudske šole, Pogledal celo v gimnazijo, po-m pa, šole prost, poizkušal ra-obrte. Zdaj se uči brivske-obrta in mojster je zastran lego ve sposobnosti in spretno-1 Povsem zadovoljen, le to gra-Ivr' b°če prehitro vse znati, k n°go čita, peča se tudi z god-°' na štiri inštrumente zna, in Cer kakor sam trdi, prav iz-rrstn° — kakor drugi tožijo, ^usmiljeno slabo. Rad se ba-' Pobožen je zelo. Starši so v Prldni, pošteni, zelo skrbni, j, aor°d'stvu pa je umobolnost. : ° Stelja o sinu tako sodita, da ^0*3re§a srca, le kolesa ne e videti; pravita, kolo ga koj Pelje; upat3' pa še vedno, ga Sreča pamet. j da je revež sicer v znat-!rierl duševno podvreden, gOVoar ne tako, da ne bi bil od-j^ren za svoja dejanja. slice j6 vnovič zabredel v bfjva §reh. Ušel je svojemu kih 6rnu mojstru, se po ovin-P°tepel v B., ondi si poiskal vajeniško mesto, pa se hitro naveličal dela in že drugi dan jo ubral zopet nazaj, odkoder je prišel. Po poti pa je naletel na deset let starega dečka s kolesom; ‘“izposodil” si je kolo in se z njim odpeljal brez drugega določnega cilja, nego da kolo čim prej proda. Ali ko mu je prvi nerodni poizkus kupčije iz-podletel, se je obrnil; pravi, da> se je pričel kesati tatvine in da je imel namen, kolo vrniti, če bi vedel komu. Pritekel je orožnikoma, ki sta ga zasledovala, baš v roke; oddala sta ga v zapore okrajnega sodišča. V zaporu se je kazal močno skesanega. Pisal je domov pismo, ki v njem pravi: ‘“Ljubi moj papa! V začetku pisanja te s solznimi očmi in mamo prosim odpuščanja. Dragi moj papa, daleč sem zabredel, sedaj izprevidim, da kdor Boga zapusti, Bog pa njega. Jaz nisem Vas nikdar u-bogal, ki ste me zmirom dobro in pošteno učili, ste mi dajali dobre nauke, in ker Vas nisem ubogal, me pa Bog tako kaznuje. Vsak, kdor se bo ravnal po 4. božji zapovedi, mu bo dobro šlo na tem in na onem svetu. Ti ne veš, dragi papa, kadar se jaz na tisto pismo spomnim, ki mi ga je mama tako lepo pisala, da kar jokam cele noči. Ljubi papa, ti ne veš, kako mi je hudo, da mi če srce od same žalosti počiti. Kaj sem Vam zopet, dragi starši, naredil. Torej ljubi papa in ljuba mama, odpustita mi, saj sem obljubil, da nikdar več kaj takega! In prva moja pot bo v cerkev, tam bodem pokleknil pred Marijin oltar ter bom s solznimi očmi obljubo naredil, da se hočem za celo življenje poboljšati, bodem prejel zakrament sv. obhajila in hočem celo življenje vdano in zvesto Bogu služiti in Vas ubogati. Torej Vas še enkrat lepo pro-šim odpuščanja, da se bom resnično poboljšal in hočem postati Marijin mladenič. Jaz prosim Boga vsak dan za Vas, da bo Vam dal ljubi Bog zdravje na tem in na onem svetu. Dragi starši, ne žalujte, Bog bo vse zopet dobro naredil. Praznike boste žalostne imeli, a še bolj žalostne jih bom imel jaz, ali po svoji krivdi. Ljubi papa, ako si tako dober in se me usmiliš, da mi pošlješ še kaj za praznike, da si bom kaj kupil; Bog bo Vami stokrat povrnil. In se ti prav lepo zahvaljujem za poslani mi dve kroni. Dragi in ljubi starši, molite zame! Jaz molim vsak večer in vsako jutro. Jako slabo se počutim. Vam želim najbolj vesele praznike. Torej dragi papa, če mi pošlješ, da si bom kaj kupil, ti bom jako hvaležen. Sedaj pa Vas s solznimi očmi prav lepo pozdravim in ostanem do hladnega groba Vaš zvesti sin. Molite zame.” Značilen za mladega moža je bombastičen slog pisma. Posebnost njegovega pisanja je tudi, da rad izpušča pike nad “i” in “j” in kljuke nad “š” in “č,” pa tudi kaka črka mu večkrat o-stane v peresu ali se zameša na nepravi kraj: “Va” namesto “Vas,” “se” namesto “sem,” “na” namesto “naj,” “jak” namesto “jako,” “szlnimi” namesto “solznimi” itd. Ganljivo pismo ni izgrešilo svojega namena. Uboga roditelja navzlic vsem bridkim izkušnjam še vedno verujoča svojemu preveč ljubljenemu sinu, mu nista le skrbela za obilne velikonočne potice, trudila sta se tudi, da ga rešita iz preiskovanega zapora — celo zagovornika sta mu najela. (Dalje prihodnjič) OCTOBER .0 1959 s « t «r t r s I 2 3 4 $ 6 7 8 9 10 II 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 KOLEDAR društvenih prireditev OKTOBER 24. — Marijina legija fare sv. Vida priredi Paul Claudel-ovo: Marijino oznanjenje, ob pol osmih zvečer v šolski dvorani sv. Vida. Igrajo igralci iz Toronta, režira g. V. Čeku-ta. 25. — Pevski zbor ILIRIJA ima v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti običajno jesensko prireditev. 31. — Zveza slovenskih protikomunističnih borcev priredi “vinsko trgatev” v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 1. — Glasbena Matica poda Verdijevo opero II Trovatore v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju ob 3:30 pop. 8. — Slovenska šola v Collin-woodu priredi Slomškovo proslavo v šolski dvorani. 14.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. ples. 14.—Združeni igralci bodo ponovili opereto “Mežnar jeva Lizka” v novi dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob osmih zvečer. 20. -21.-22. Letni “puranski festi- val fare sv. Vida v novi dvorani. ! | i 21. — Korotan priredi ples v Slovenskem domu na Hblmes Ave. ob osmih zvečer. 22. — AJC na Recher Ave. proslavi svojo 40-letnico z banketom. Začetek ob petih popoldne. 26. — Mladinski odsek “Lilije” priredi pisan večer. 29. — Pevski zbor PLANINA priredi v Slovenskem domu na 5060 Stanley Ave svoj jesenski koncert. Pričetek ob 4. uri popoldne. DECEMBER 6. — Pevski zbor Slovan priredi v AJC na Recher Ave. ob štirih popoldne koncert. 6. — Dramatsko društvo LILIJA priredi Miklavževo opereto v Slov. domu na Holmes Ave. JANUAR 10. — Dramatsko društvo LILIJA poda igro “Srenja” v Slov. domu na Holmes Ave. 23. — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. FEBRUAR 1960 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav imai v Slov. domu na Denison Ave. veselico z maškerado. MAREC 6.—Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. APRIL I960 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju. Krogle, ki predstavljajo svet Bilo je leta 1757. V delavnici častivrednega mojstra Petra Anicha, bakrorezca in kartografa v Perfussu pri Innsbrucku, so bili vsi veseli in dobre volje. Dolgotrajno delo z veliko zemeljsko kroglo je bilo srečno končano. Krogla s premerom več kot enega metra je zdaj dogo tovl j ena ležala' na širokem, trdnem lesenem ogrodju sredi delavnice- Rjavo in zeleno se je na njej lesketala kopna zemlja, temnomodro so se svetlikala morja in jezera. V več mesecev trajajočem delu je spretna Ani-chova roka na podlagi starih zemljevidov in najnovejših potopisnih poročil zaznamovala na krogli vse v tistem času znane dežele in mesta, gore in vode ter jih opremila z majhnimi napisi. S'edaj je bilo delo končno opravljeno in kroglo je bilo le še treba prepeljati v mesto. Tedaj se je dogodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. Preozka so bila vrata, premajhno okno, da bi mogočni globus lahko spravili iz delavnice! Izredna mojstrova računska umetnost, ki je lahko naj točneje premerila poldnevnike in vzporednike, je odpovedala pri tem vsakdanjem vprašanju. Z dletom in kladivom so morali porušiti del zidu, preden je lahko prišla zemeljska krogla na prosto. Danes je ta globus poseben okras tirolskega muzeja. Popolnoma točen posnetek pa je našel prostor v zbirki globusov v Avstrijski državni knjižnici na Dunaju, ki je naj večja zbirka te vrste v Evropi in druga največja na svetu. Omenjena zbirka je nastala iz tako imenovanega “muzeja globusov”, zasebne zbirke dunajskega inženirja Hardta, in obsega zdaj nad 70 novih in starih globusov, med katerimi so tudi taki, katerih vrednost cenijo nad več milijonov. Te papirnate in lesene krogle ležijo zaradi svoje velikosti kar na tleh ali pa na mogočnih stojalih in nudijo dokaz neutrudljivega človeškega raziskovalnega duha, ki ni odnehal, dokler se bele lise na zemljevidih niso umaknile točnim opisom in orisom. Prvi plastični posnetek zemlje imamo iz leta 1492. Njegov pred 450 leti umrli stvaritelj, zemljepisec in pomorščak Martin Behaim iz Nuernberga ga je nazval “zemeljsko jabolko”. Na votli krogli iz mavca so nalepljeni pergamentni listi in na njih upodobljena Azija je daljša, kot je v resnici, ves obseg zemlje pa za skoraj polovico manjši od resničnega. Zmota, ki jo lahko imenujemo srečo v nesreči, kajti ta pomota je stala Krištofa Kolumba mnogo dni in tednov morske vožnje, ki ga je pa namesto v iskano deželo popra, Indijo, pripeljala v Ameriko. To “zemeljsko jabolko” hranijo danes kot neprecenljiv zaklad v Nemškem' muzeju v Nuembergu, vendar so napravili tudi po njem sijajen posnetek, ki je sestavljen iz okoli sto fotografskih slik in je resnično točen dvojnik. V dunajski zbirki zavzema častno mesto. 1 Najstarejši izvirni globus dunajske zbirke je krogla, ki jo je izdelal leta 1541 flamski bakrorezec Gerhard Mercator. Na leseni krogli, prevlečeni s platnom in mavcem, so prilepljeni papirnati trakovi s sliko zemlje v svetlih barvah, leseno stojalo je pa bogato izrezljano. Prav tako velika krogla istega mojstra pa kaže v bakrorezu poleg rimske ceste še nad 50 ozvezdij, katerih alegorične slike so označene z latinskimi imeni, pa tudi v arabski pisavi, pač zato, ker so najstarejše upodobitve nebesnega svoda v obliki krogle arabskega izvora. Najlepša podoba zemeljske krogle v dunajskem muzeju je pa nedvomno veliki globus, ki ga je izdelal nekaj let po drugem turškem obleganju Dunaja Benečan Vincenzo Coronelli, najslavnejši kartograf in koz-mograf svojega časa. Mojster je ta globus podaril nekoč cesarju Leopoldu I., skupno s podobnim nebesnimi globusom. Zelenomodro se svetlikajoča morja te zemeljske krogle so posejana s hitrimi jadrnicami in primitivnimi čolni divjakov, stepe in pogorja so obljudena z živalmi vseh vrst. Kljub temu igračkanju pa upošteva globus vsa najnovejša odkritja tistega TIŠINA IN DOMAČNOST? —Po sliki sodeč mora biti naselbina Shwebo v Burmi prav prijeten kraj za življenje, 'v resnici pa ni tako, ker je kraj znan po velikem številu gobavih bolnikov. Otroški sklad Združenih narodov pomaga zdraviti 200,000 gobavcev v Burmi. časa. Tako je na primer že vrisana najmočnejša reka sveta Mississippi v vsem svojem toku do izliva v Mehiški zaliv. Tudi Avstralijo, ki so jo takrat imenovali še Novo Holandsko, že nakazujejo razni, čeprav še zelo nejasni obrisi. Seveda so na tem globusu kot tudi na mnogih kasnejšega izvora označene še velike površine, nad katerimi grmijo danes točno po voznem redu potniška letala, kot “Terra incogjiita”, Neznana dežela. Tudi so obrisi celin in dežel še pogosto vrisani krivo. Ti globusi pa kažejo jasno sliko zgodovine raziskovanja naše zemlje, polne nevarnih voženj in pustolovščin. Globoko v versajskih kleteh čaka na dostojno mesto v kakem francoskem muzeju skrbno shranjena v zabojih dvojica nenavadnih globusov, prav tako iz Coronellijevih rok. Vsak ma v premeru 4 metre; nedvomno (gre za največja dvojčka starih globusov. Čeprav je v vsaki teh dveh krogel prostora za 30 oseb, sta tako lahki, da jih je moč vrteti okoli njihove osi z enim samim prstom. Po velikosti ju presega samo sodobna, vrteča se zemeljska krogla, ki jo ponosno razkazujejo kot ameriško veledelo v veži palače newyorškega časopisa “Daily News”. Evropa se pač ne more ponašati s takim velikanom. Zato pa prvači dunajska zbirka z najmanjšim globusom na svetu. Ta zemeljska kroglica se, velika kot oreh, vrti na srebrnem stojalcu, zavarovana pred prahom in vlago s steklenim poklopom. Le malo večji je leseni globus v tulcu, ki je angleškga porekla iz začetka prejšnjega; stoletja in je služil v prvi vrsti za potovanja. V popolnem nasprotju 's tema pritlikavcema je zemeljska krogla iz naj novejšega časa, ki je s premerom enega metra in četrt pač ena naj večjih v Evropi. Samo majhen pritisk na stikalo — in že se svetijo od znotraj električno razsvetljeni travniki in pogorja, reke, morja in jezera v nežni svetlobi; vse podrobnosti je jasno razločiti. Na krqgli je zemlja do centimetra natančno premerjena, zaznamovana je višina in nižina, narisane vse raznotere oblike. Na tem globusu ni niti najmanjši košček zemlje označen s “terro incognito”. Tako jp človekova nenehna vedoželjnost iztrgala še zadnje skrivnosti tudi ha j bolj nedostopnim področjem njegovega planeta. In vendar njegova radovednost ni nasičena. To dokazuje krogla neznatne zunanje podobe, razrita z nenavadnimi brazdami, ki stoji prav tako v dunajski zbirki na posebnem pultu: Marsov globus. Dr. O. ------o- S filipinsko republiko sklenili nov sporazum WASHINGTON, D. C. — Našemu poslaniku na Filipinih Boh-lenu se je posrečilo, da je pred svojim odhodom v Washington uredil s filipinsko vlado vsaj vse glavne sporne točke. Največ je bilo spora okoli vojaških oporišč, Filipinci se jezijo, da držimo celo vrsto letališč, ki jih sploh več ne rabimo. Po novem sporazumu bomo ta letališča izročili filipinski upravi. Filipinci niso zadovoljni, da imamo ostala letališča v najemu kar za 99 let, pravijo, da to praktično pomeni večnost. Po novem sporazumu bo najemna doba trajala samo 25 let, toda v novim sporazumu je predviden postopek 'za podaljšanje najemnih pogodb. Filipincem tudi ni prav,=da-dobijo od nas tako malo 1 vojaške podpore, dasiravno je njihova republika naše glavno in dobro zavarovano oporišče proti rdeči Kitajski. Radi bi tudi videli, da bi Amerika dala več ugodnosti filipinski zunanji trgovini. Vse to so vprašanja, ki se bo moral z njimi pečati Bohlenov naslednik, ki je tudi poklicen diplomat kot Bohlen sam. ------o------ Motele bodo gradili tudi v Sloveniji Ob glavnih avtomobilskih cestah bodo v Jugoslaviji v kratkem začeli graditi vrsto modernih motelov. V Sloveniji so ti predvideni blizu Novega mesta ob avtocesti L j ubij ana-Zagreb, pri Postojni ter v Kranjski gori. Največ bo zgrajenih ob Jadranu, kjer grade takozvano Jadransko cesto. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se kuharska pomočnica, mora razumeti angleško. Od 1:00 pop. do 8:00 zvečer. SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MALI OGLASI Stanovanje se oddai Pet neopremljenih čistih sob, blizu sv. Vida, se odda. Kličite UT 1-2855. (202) D-5 gostilna! naprodaj Znotraj vse na' novo dekori-rano, oprava in oprema. Krasno. Prostor za parkanje. Se proda radi smrti v družini. Enodružinska — 6 sob Naprodaj v E. Cleveland, preproge, moderna kuhinja, plinska gorkota, ‘ garaža. Hoče $12,500 ali dajte ponudbo. JANŠA REALTY GO. 13007 St. Clair Ave. GL 1-4550 (201) Naprodaj Colonial hiša, stanovanjska soba, jedilnica, kuhinja spodaj, 3 spalnice in kopalnica zgoraj, garaža za 2 kare, blizu cerkve sv. Kristine. 21806 Morris Ave. :p"h i (204) Sobe se odda 6 sob se odda odraslim zgoraj, furnez na plin. Kličite po 4. uri EX 1-8693. -(201) Sobo se odda Odda se opremljeno sobo in kuhinjo mirnemu moškemu, ki dela. Si lahko kuha. Na 1153 E. 61 St. -(201) Odda se Odraslim se odda 5 lepih sob in kopalnica, vroča vodjai, na 1387 E. 45 St. spodaj, za $55 mesečno. Kličite po 4. uri HE 2-2211. —(201) Naprodaj Dve sobni plinski peči, ena greje 4 sobe, druga 3, obe s pihalnikom in v dobrem stanju. Cena $30 in $35. Vprašajte na 6108 Glass Ave., spredaj od 3. pop. do 7. zvečer. -(201) Sobe se odda 5 sob se odda zgoraj, plinski furnez, na 1019 E. 74 St. Vprašajte na 1015 E. 74 St. —(202) V najem Hiša za dve družini se odda, 6 in 5 sob vsaka, otroci dobrodošli. $50 za vsako stanovanje. Kličite EN 1-9808. (205) PrijateVs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 SL ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S. GLOBOKAR 986 E. 74th SL HE 1-6901 KRIŠTOF KOLUMB Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST Tvoj duh dobrotni z nami biva, (čeprav Te ruša nam zakriva, življenja težke, grenke ,dni, spomin na Tebe nam vedri! Snivaj sladke sanje tam, izprosi pri Bogu milost nam! Žalujoči: i uit n us JOSEPH in WILLIAM, brata JOSEPHINE in HATTIE, sestri Cleveland, Ohio, 19. okt. 1959 vcuuu ženinu, snidenja kmalu, Dobrotu. Prava ljubezen ne mine, ne mine nikdar, prav nikdar. Pogrešamo Te: JANA VUGRIN, suprtfga GEORGE VUGRIN, sin DANICA SPRETNAK, hčerka DR. JOSEPH W. SPROTNAK, zet CHARLENE i NICKELEY, vnukinji BRATA i SESTRA u starem kraju Cleveland, Ohio, 19. oktobra 1959. sleeping porch, 2 compl. baths, 1st fl. carpeted, moaern kit. and powder rm., finished bsmt., rec. rm., and powder rm., att. 2 car gar., on cor. lot 100x150, close to schls., churches, and Burlington R.R. By owner. Will finance if necessary. CHestnut 6-1549. (203) 3505 W. 76th PLACE -— Open house 1:30 to 5:30 p.m. Sunday. New 3 bedroom brick, full basement, overhead sewer, tile kitchen and bath, fully plastered, gas heat. By owner. STewart 3-0009. (204) FRANCOZA V NEW YORKU — Zvezdnika glasbene komedije iz Francije Colette Brosset in njen ,soprog Robert Dherry (na desni) sta nastopila v New Yorku. Predstavo je šel gledat tudi državni tajnik Herter. Po njej je šel pozdravit francoska umetnika za oder. NA POTI — Pat Gogins (na levi) iz Syracuse, N. Y-, in Anne Cleary iz Toronta v Kanadi sta si nabavili inekako pl°' vajočo reč in se z njo odpeljali iz St. Paul, .Minn., po ;Missis-sippiju navzdol proti New Orleans, La. Na sliki ju vidimo, ko svoje vozilo pritrjujeta k bregu. ; Obsegal je inventar tega, kar je ostalo od človeka, katerem gre čast, da je odkril Ameriko. Kos čeljusti in črepinje, plast prahu na dnu tružice in puškina kroglja, — vse to je napolnjevalo jedva petino tružice. Če tudi nadpis na najdeni tružici ne dopušča nobenega dvoma, da so našli v resnici o-stanke Kolumbove, vendar bi bilo zanimivo vedeti, čegave o-stanke so 1796. leta tako slovesno prenesli v Havano na Kubi? Dosedaj se moramo zadovoljevati s hipotezami in čakati daljšega preiskavanja tega vprašanja. Španska vlada je ugovarjala pristnosti najdenih ostankov, sklicujoč se na grob svojega admirala v Havani. Učeni svet se je razdelil v dva tabo-rja. Nekatemiki trdijo, da so v S. Domingu našli prave ostanke Kolumbove, drugi pa mislijo, da so našli le ostanke kakega njegovega sorodnika. Leta 1891. je znani potovalec po A-meriki Rudolf Kronau se lotil v cerkvi S. Domingu preiskava-ti vpričo cerkvenega sveta in vladnih zastopnikov najdene o-stanke, ko se je ogledali, so se vsi preiskovalci prepričali, da pripadajo velikemu pijonirju Novega Sveta. Vzlic tem pa vprašanje ni končno rešeno, dokler se jednako nepristranski ne preiščejo ostanki, ki so se prepeljali v Havano. i Že pri življenju je Kolumba žalilo, da so se imena, katere je dal on raznim krajem, in katera so izražala njegovo versko CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY 'LAUNDROMAT — Established three years. Good neighborhood business. N. W. location. Shopping center. Sacrifice for quick sale. Call ROdney 3-9447. (202) RESTAURANT — Exceptional opp. to acquire old est. rest, on the N.W. side. Owner—22 years. Very reasonable rent. Gooa steady business. Reason for selling — sickness. — Call TR 4-7363 after 3 p.m. i (201) REAL ESTATE FOR SALE HINSDALE — 3 bdrm. California Redwood and stone ranch. 2Vz blks. to Burlington Depot. Nr. schools, shopping, church. 80 ft. well landscaped lot, 15x20 paneled family rm., w. fireplace, birch kit., dishwasher, range, full bsmt., att. gar., carpting. Low 30’s. FAculty 3-6049. ______________________________(201) OAKLAWN — By owner. Cape Cod, beaut, dec... 3bdrms., tile kit. and bath, extra lge. liv. rm., new w. to w. carpt., full bsmt., gas ht., 2-car gar., side drive, fenced, fully landscaped, cor. loc. $14,500. Phone GArden 4-8525, 9548 S. McVickers. _______________________________(202) BY OWNER — 1436 N. Moson.tThree bdrm. brk. bungalow, enclosed porch, 2 car garage, w. to w. carpeting, tile kitchen and bath, recreation room, gas hot water heat, good condition, near churches, schools, shopping, transportation. Call MErrimac 7-5682 after 6 p.m. or Saturday or Sunday. (204) WESTERN SPRINGS — Large hoifse completely rebuilt, 4 bdrms., heated prepričanje, se svojevoljno menjala. Kako bi ga bilo užalostilo še dejanje, da Novi svet, katerega je on odkril, ne nosi njegovega imena, temveč ime njegovega rojaka Ameriga Vespuči-ja. | Leta 1495. je španska vlada dala dovoljenje podjetnim pogumnežem, da se podajo na nova odkritja. Mej drugim se je tega dovoljenja poslužil vitez Alonz de Obieda, kateri se je bil izkazal s tem, da je bil vjel glavarja Kaonaba na drugem Kolumbovem potovanju; sklenil je opraviti ekspedicijo, za daljše preiskavanje brega Barija. . Sin javnega pisarja Vespuči se je rodil v Florenciji dne 9. marca 1453 leta. Stopil je 1491. leta v službo italijanske trgovske hiše, ki se je nahajala v Španiji od 1486. leta, katera je preskrbovala opravljanje ladij za ekspedicije v Indijo in 1499. leta se je pridružil Obie-dovi ekspediciji. Malo brodov-je poslednjega je odšlo iz Ka-diksa in se držalo tiste smeri, katere se je držal Kolumb na tretjem potovanju svojem. Sledeč po sledovih Kolumbovih je brcdovje odkrito zaliv, ki je tako spominjal na Benetke s svojimi na bambusovih kolih zidanimi kočami, da so mu dali ime “Male Benetke” ali. “Venepue-li.” Dalje je to brodovje obiskalo otok Guaira, potem se pa odpravilo na Ha j iti in od tod na Bahamske otoke. Drugo leto je Vespuči, ki je bil že v portugalski službi, pod-vzel novo potovanje v južno Ameriko. V avgustu ja prišel k nosu Sv. Roka, potem je pa prišel do nosu sv. Avguština in se pri tem prepričal, da ne pripada kakemu otoku, temveč veliki celini. Uspeh te ekspedicije je bil nenavaden, in poročila o njej so se hitro razširila, ker je Vespuči znal s svojimi pismi in poročili o potovanju pridobiti zanimanje vseh. Vsled tega je slava Vespučijeva zatemnila slavo Kolumbovo. V tem, ko je poslednji čutil, da se njegovo ime pozablja, je Vespuči imel Ameriška in evroDska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi V BLAG SPOMIN ! DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA 'LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA BRATA John A. Slogar ki je nenadoma izročil Bogu svojo blago dušo 18. oktobra 1957 Dve leti sta minil že, odkar si šel od nas. pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čas. čast 1507. 1. izvedeti, da se bo- sledil sin njegovega brata Kri-do po njem imenovale novo od- štofa Dijega II. — četrti indij-krite dežele. 1 ski admiral. Z Dijegom II., ki Ime Amerika je neki izumel je umrl 1569. leta, je izumrla Alzačan Martin Valcmiler iz neposredna moška vrsta Ko Frajburga. V uvodu svojega lumbove rodbine a naslov voj-svetcpisa izdanega 1507. leta vode Veragua je prešel na stran-označuje Evropo, Azijo in Afri- sko panogo in se je ohranil do-ko, potem pa pravi, da je Arne-'sedaj. Poslednji potomec zna-rigo Vespuči odkril četrti del menitega pij oner j a Novega Sve-sveta, katerega bi kazalo ime- ta je v sedanjem času Krištof novati Ameriko. Ta predlog je Kolumb vojvoda de Veragua. ugajal, a vendar se je še le v 17. stoletju to ime prav udomačilo. Po smrti Kolumbovi je njegov sin Dijego napovedal svoje pravice. Ni se bal borbe s sa-1 mim kraljem, in začel je proti' njemu pravdo pri sodišču, ki se j g^re za približnih 32V* do 3 je sestavilo, za razsojevanje točk, ki jih je treba odšteti od vseh zapadnoindijskih stvari j.' evropske mere, bodisi pri moj Nepristransko sodišče je razso- j kih ali ženskih čevljih. Na pri-dilo: “Dijego Kolumb mora do- mer: če vam sorodnik piše, da biti vse pravice, katere so se o- potrebuje čevlje št. 39 je to arae betale očetu njegovemu.” S to j riške mere 6%; št. 40 je 7, Št. 41 razsodbo povzdignjen med špari- je 8, 42 je 9, 43*je 10, 44 je 11 ske velikaše, se je poročil z ne-j ženski čevlji so navadno manjši čakinjo vojvode Albe. Rodite- kot gornje mere. Tako bi na pri-ji se niso upirali temu zakonu mer št. 38 bila ameriške mere 6, ■n so toliko uplivali na kralja,1 37 bi bila 6 in 36 pa 4. Ja je izpolnil razsodbo sodišča I Pri ženskih oblekah pa je ra*, n zadovoljil Dijega. Ovanda so '~y —1 ~~ odpoklicaliin Dijego Kolumb je 1 odplul na Hajdi, zmagavši nad krivico. Pridružila sta. se mu oba strica Dijego in Jernej, brat Ferdinand in mnogo nasel-nikov iz boljših španskih rodbin. Dijego je na Hajitiju živel sijaju, prmernem zaslugam svojega očeta. Ferdnand, sin Kolumba in Beatrise, je dobil dobro izobražen j e in je postal duhovnik, ter je popisal življenje svojega očeta. Jernej Kolumb in njegova zvesta Monika dobila sta v posest 1511. leta otok Mono med Hajitijem in Portorikom in sta cam srečno živela z otroki. Toda njiju sreča ni bila dolga, kaj--i on je umrl 12. avgusta 1514. :eta. Kmalu za njim je umrl. brat njegov Dijego poveljnik trdnjave Izabele. Tretji podkralj indijski Lu-iov.k sin Dijegov je premenil svoj podkraljevski naslov v naslov vojvode Veragua, markiza Jamajskega, admirala Indije z letnimi dohodki 1000 dublonov. Umrl je 1572. leta. Za njim je lika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorod nik piše, da nosi obleko št. 40, y to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34. 44 je 36, 46 Je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 14. Isto je pri meri zft deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12. 40 je 14, 42 ie 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-ojajo mere v Evropi s št. 42, kai ■e enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 4b je 36, 48 je 88, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 'Tl 53 j p 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13Vg, 36 je H 14. 37 je 141/a, 38 je 15. 39 je ft 15V2, 40 jP 15%, 41 je 18, 42 je 16%, 43 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča — 2.54 cm, I milja — 1609.33 m. Votle mere: pint — 0.57 1; 2 pinta — 1 kvart; 4 kvarti — 1 galon; 1 bušel (mernik) — 36.35 1; 1 barel (sod) — 181.74 1. Vteži: 1 funt — 453.59 g; 1 unča — 28.35 g. Toplotne mere: 9 Fahrenheito- Nov trgovinski sporazum vih stopinj je enako 5 Celzije- j s Francijo vim. O L 32 F; O F 17.78 j p0 treh tednih pogajanj je bil C, 100 C 212 F, 50 C 122 . v Be0gracju podpisan nov trgo- F, 10 C 60 F. j vinski sporazum med Jugosla- Ploskovne mere: 1 aker —1 vij o in Francijo. Sporazum ob- 40.46 arov, I kv. milja — 2.50 sega tudi dogovor o trgovanju kv. km. z deželami Francoske skupnosti ------o------ v Afriki. 29221 Euclid five. Urarna in zlatarna R EH BERG'S lastnik Srečko Baser tel.: WH 3-1025 VELIKA IZBIRA MOŠKIH IN ŽENSKIH ZAPESTNIH UR - POROČNIH IN ZAROČNIH PRSTANOV TER RAZNIH DARIL Garantirano popravilo ur vseh vrst! Odprto vsak petek do devetih zvečer ■ '.-.'b />/,: ,Vj," />>■•/v. :VV;. V blag spomin OB PRVI OBLETNICI ODHODA V VJEČNOST NAŠEG DOBROG OČETA I LJUBLJENOG SjUPRUGA Michael Vugrin ko ji je zapustil ovaj svijet 18. oktobra 1958 Ti, mjesec cktobar, toliko žalostan za mene cd moje mladosti, nije bilo dosta cca i majke i ajeteta moga. več si mi uzeo najmilije što sam imala, mog dragcig, ljubljenog supruga. Dragi Mijo, kam si otišao, da Te več jedno leto nije vidjeti ? “Jesam pri Bogu u nebu sa sinkom i roditelj se sastal. Tu pa prosimo Boga za vas, da življenje srečno vam da. I kad Bog vas pozove na drugi svet, da nas opet skup združi.” Na Lakeview Ti tam uživaš, v hladni zemljici počivaš. AM - FM Radije od naprej Poslušajte SLOVENSKO (Ančko Traven) in HRVAŠKO (John Birek) nedeljsko oddajo na novi radij o postaji — na novi FM radijo . . . Pri nas dobite lepo izbiro FM in AM - FM radija . . . OBLAK FURNITURE COMPANY 6612 St. Clair Avenue MI DAJEMO ZELENE “EAGLE’ HE 1-2973 ZNAMKE GRDINA POGREBNI ZAVOD 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Se priporočamo 7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Ron te 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 Z a vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! ■tifc i 1 AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. HE 1-0628 Cleveland 3, Ohio fr I