C. C Post«1(1. — Etce ognl mercoltdi « vantrdl 29 ago s to 1928 Posmnwzna it ev ilka 2.5 ntotlnk Izhaja vsako sredo in peiek zjutraj. Si ane za celo leto 15 L » * pol leta 8» » četri leta 4 » '/.* inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brei do (roslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št 65 V Gorici, v sredo 29. avgusta 1928 utoxi. Nefrankirana pisma u ntt sprejemajo. Oglfr;: sš računtijo po doi".. vorü in se plttčajc - \ napre), -- List izdfijö i konsorcl) »Got. Stce> iff*. — Tiak KeloUik* tlskttrne v Gorici. J?;. \>a Pia//.utta it. U. Upravs in uredniitvü. tilica Mameli Ittv ' St. post. tck.rac.il/lN7. Teles, int. ittv. 36* Izseljevanje. Tisoči so že zapustili naso zeim ljo, tisoči sinov in hčera v cvetu življenja jo nameravajo v kratkem za puss Hi in se podati v Juz.no Ami'* riko črez široko lužo. Mnogo črnila je bilo že pvelitega s članki in dopisi, ki so odsvetovali izseljevanje v Juzno Ameriko. Vse zaman. Izgleda kot da se bi iajne sile zarotile proti vsem dobro- mislečim. Četudi zaman, a naj bo zapisano tudi sledeče: Poglejte po deželi! Koliko bivših Amerikancev je premožnih. Na prste ene roke jih preštejete vse. In koliko naših izseljencev v Južno Ameriko si je nakopalo tam doli dolarjev in pezos? Velika ve- čina še ni plačala dolga, ki je bil najet za potovanje. Potovanje v Juz.no Ameriko je drago. Izseljenci se ne vozijo sicer v hiksuznih razredih, temveč bolj tako, kot »ta nižji sulk«, a kljub ternu stane voznja in vse ostalo okoli 4000 lir. Za pot tja dol 4000 lir, za nazaj istotoliko, to je skupaj 8000 lir. S tako svoto se da na kniet- skem posestvu ze pvecej napraviti. Dejstvo je, da so skoraj vsi, ki se izselijo v Južno Ameriko, za nas za vedno izgubljeni. Ce jim gre dos bro, ostanejo tam doli. Ogromna večina pa živi s krvavimi žulji slab^ šc kot doma, na stran ne morejo staviti. Vsi ti so izgubljeni, ker s čim si bodo plačali pot nazaj. S praznim žepom pa se nikdo rad ne vrača domov, ker sram bi ga bilo stopiti pred mater, ncvcsto, otroke in domovino. Upravičeno bi ga vprašali: Kam si dal svoja najbolj- ša leta? Lepegi in mladega smo te pustili, pohabljenega starca ne ma; ramo. Uboga je naša zemlja. Ne more prerediti vseh svojih sinov in hče* ra, posebno če nas ljubi Bog tako tepe, kot nas v zadnjem času. Ali On ve, zakaj je to dobro, Njegovih računov ne poznamo. Uboga jc naša zemlja, mnogi si morajo iskati drugod kruha. A brat je in sestre, ne iščite kruha da; let za morjem, iščite ga blizu, od koder ne stane pot nazaj 4000 lir, temveč skoraj stokrat manj. Ce boste imeli has smolo in nesrečo, se boste za silo lahko vrnili domov s par dobrimi podplati in s torbo kruha. AH ni to res? Kaj se godi po sveici V poncdcljek 27. avgusta je bil znamenit dan za svetovno zgodo* vino, tako vsaj zatrjujejo tisti, ki jim je pri srcu blaginja človeštva. Ta dan so v Parizu podpisali po* godbo o trajnem miru med narodi, nncnovano po zunanjem ministru Združcnih držav Kelloggu. S to po? godbo se je 15 velikih držav zave* zalo, da bodo vse medsebojne spo* re mirno poravnale in da ne bodo nikdar več segle po orožju, razen v potrebi in obrambi. Kdo je Kellogg? Frank B. Kelogg je ameriški dr* žavni tajnik za zunanje zadeve. Kodii se je 22. novembra 1856. v Potsdamu v državi New Jork. Štu* diral je pravo. Nato je postal od* vetnik. Kot tak je živel četrt sto* let ja v oddaljeni provinci, daleč proč od središč. Znan pa je bil kot izvrstcn pravnik. V zaeetku tega stoletja ga je predsednik Roose* velt poklie_al k sebi kot sodelavca. Takrat ie Kellogg stopil v širšo javnost Po vojni se je zdelo, da nc bo več igral nobene politične vlo* ge. Predsednik Harding pa ga je poslal za poslanika v London, kjer so evropski diplomati pri raznih konferencah občudovali njegove zmo/nosti. V marcu 1925. pa je po* stal državni tajnik za zunanje za* deve. Državni tajnik za zunanje za« deve Združenih držav je zelo važ* na osebnost in ima zelo veliko ob* last. Nad njim sta samo še pred? sednik in podpredsednik. In kot državni tainik jc Kellogg zaslovel po vsem svetu. Pogodba, ki se po njem imcnuje, mu bo zagotovila mesto v zgodovini. O pogodbi sami smo v »Goriški Straži« že precej poroeali. Tudi nieno vrednost smo na kratko cznaeili. Zato dancs ne bomo na dolgo in široko ponavljali. Omcni* mo samo to, da je pobudo za po? godbo dal francoski zunanji iri;iis ster Briand in da so se pogajanja vlekla vee kot eno leto. Prvotna za* miscl se je precej spremenila in število udeleženih držav se je po* večalo od dveh na petnajst. Priprave v Parizu. Prizadete države so sklenile, naj se pogodba podpiše v Parizu. Fran* eozi so bili na to seveda ponosni in so poskrbeli, da bi se dogodek ko? likor mogoee slovesno izvrši!. Dolo? čili so posebno dvorano v palaei zunanjega ministrstva, v kateri naj se vse izvrši. V tisti dvorani so podpisali že marsikatero medna= rodno važno listino. Na palaei zu* nanjega ministrstva so vihrale za* stave držav, ki so sprejele pogodbo. Zanimivo je dejstvo. da je v pone* deljek vprvič po dolgi vrsti lot zo- pet vihrala nemška zastava v Pa* rizu. V dvorano so postavili par film* skih aparatov, ki so vse nataneno ujeli in ohranili zanameem vsak gib tega važnega dejanja. Poleg tega so j s po'scbnim aparatom naredili govo* ; reč film, tako da bodo ostale tudi i besedc. j Zadnje dni minulega tedna so ; začeli prihajati zastopniki raznih ' držav. Kellogg je dospel v petek s i prekooeeanskim parnikom »Ilc de France«. Njegov prihod je bil do* godek dneya. Prišli so tudi drugi. 1z Bcrlina je dospel dr. Stresemann, i ki so mu zdravniki prav s težavo ! dovolili to pot. Angleže zastopa ' Chamberlainov namestnik, Italijo grof Manzoni, Čehoslovaško zuna* nji minister dr. Beneš. Podpis. Slovesnost se je pričela ob pol treh popoldne. Otvoril jo je Briamd, ki je imel kratek nagovor o pome* nu te pogodbe. Bil je to edini go* vor. Po navadi je ob takih prilikah hotel vsak zastopnik spregovoriti P2T besed. Tu pa se je uveljavilo naeclo moleeenosti. To je sloves* nO'St precej dvignilo. Nato so zaeeli i">odpisovati. Glavni ceremonijer je klical züstopnike po abecednem re* du. Zopet se je dogodil zanimiv slučaj. Po francoski abecedi pride prva na vrsto Nemčija (Allema* Mne). Drugi so lc neradi prcpustili Ncmčiji to prednost. Ko ie dr. Stresemann podpisal, so mu vsi na* vzo€i živahno ploskali. Najbolj pa so pozclravili Brianda. Zadnji je podpisal zastopnik Čehoslovaške dr. Beneš Ob štirih popoldne je bila vsa slavnost končana. Ko bodo pogodbo vse prizadete drzavc tudi ratificirale. bo stopila v veljavo. Vojna nc bo sicer cisto odpravljena, pač pa bo možnost vojne mnogp manjša, ker so vse države, ki so podpisale, vezane svoj podpis spoštovati, ako nočejo izgu* bi.ti splošne naklonjcnosti. Kaj pravi o pogodbi Foerster? V »G. Straži« smo ze enkrat na* mignili na vzrok ki je nagnil Zdru* žene države, da so se taiko idealno potegnile za mir. Vzrok je čisto nraktiecn. Evropske države dolgu* iejo Ameriki velrkanske vsote. Ako bodo te države mirno živclc med seboj, je verjetno, da bodo v do* qlednem času lahko vrnile Ameriki denar. Drugače bi bilo, ako bi se države bojevale. Za vojno je treba denar ja, denar ja in denar ja. Ker bi vojskujoče se države vse doma po= rabile, nc bi mogle plačevati dolgov in Združcnc države bi trpele ško* do. Zato je te bojevite države tre* ba ukleniti, da se nc bodo mogle preveč svobodno gibati. Tega dela se jc lotil Kellogg. Priznati jc tre* ba, da sc mu je zelo dobro po? sreeilo. Zanimivo je, kaj misli glede te pogodbe znani nemški učenjak Fr. W. Foerster. Foerster je napisal v časopisu »Menschheit« (Človeštvo) članek. iz katerega posnemljemo sledcie vrstice: »Najvcčji ameri* knirski trusti so se združili, da bi prihodnjo je sen lahko zelo razširili svojo t.vropsko trgoyino in ustano* vili v Evropi podružnice svojih pod* jetij. Odtod to čisto novo in moč* no zanimanje za politično ustalitev cvropskih razmer. Nameravajo najdalekosežnejša podjetja, toda nočcjo tvegati, da bi vse te usta* nove z vsem ameriškim kapitalom vred uničila evropska plinska voj* na. V treh ali štirih letih upa Ame* rika toliko napredovati, da bo na podlagi same gospodarske odvisno* sti starega sveta od novega lahko Evropi »ameriški mir« enostavno narekovala. Do takrat pa naj skrbi Kelloggova pogodba za svetovni mir.« Okno v svet. Odgovor jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vlada je odgovo* rila na italijansko protestno pismo radi izgredov v Dalmaciji. Vlada obžaluje vse dogodke in obljubuje, da bo poravnala storjeno škodo, kakor hitro se bo ista ustanovila. Rimska vlada je z odgovorom za* dovoljna. Boji med macedonskimi revolucionarji. Med pristaši ustreljenega gene* rala Protogerova in med pristaši Mihajlova se že par tednov vrše hudi boji. Te dni je med Obidinom in Filipovem južno od Rodopskih gor prišlo do spopada, v katcrem je padlo par desetin ljudi. Trocki se ne vda, Voditelj komunističnc opozieije v Rusiji Trocki še iz prognanstva širi svoje nauke med rusko ljud* stvo. Vse tajne vladne ponudbc za vrnitev v stranko je odbil. Ko se je vršil zadnji kongres komunistične internacionale, ie Trocki poslal predsedstvu kongresa spomenico, v kateri je napadel vlado in razložil svoje misli. O spomenici so na kon* üresu govorili. Njena vsebina je bi* la odklonjena. Trooki pa v pro* gnanstvu dalje kuje načrte. Krnjevič priznan kot zastopnik Hrvatov. Izvrševalni odbor medparlamen* tarne zveze je sklenil, naj belgrai* ski poslanci zastopajo samo stran* ke ki so jih poslalc v Berlin. Isto* easno je odbor priznal Krnjevica kot zastopnika hrvatske seljačke stranke. Hrvati se torej ne morejo pritoževati, da se jim tudi v ino* zemstvu dela krivica. Proti oklopni križarki. Kot smo žc poroeali, jc ncmška \lada sklenila zgraditi eno oklopno kri/arko. Radi tega sklepa sc je dvigni] velik vih*.r. Posebno socia* listi odloeno ugovarjajo. Odpor je bil tak, da jc javnost splosno pri* čakovala, da bo vlada padla. Zuaj se je razburjenjc že nckoÜko po* leglo. Komunisti so sklenili, da bo* do zahtevali ljudsko glasovanje. Dr. Korošec in dr. Bauer. Zadnje case se jc po italijanskih listih mnogo pisalo o razkolu med katoliško duhovšeino v Jugoslaviji. Povod za to je dal zagrebški nad* škof dr. Bauer, ki je menda ob Ra* proti Koroščevi vladi. Ministrski nato sprejel Pribieevica. Ministrski predsednik dr. Korošec je nato za* hteval pojasnila pri nuneiju. Nun* cij Pelegrinetti je bil te dni v Ri* mu in jc izjavil, da se dr. Bauer ne namerava nridružiti nobcni stranki, ki se bojuje proti Korošcu, in da ceni Korošca kot politi'ka in člove? ka. O političnem razkolu med ka* toliško duhovščino v Jugoslaviji torej ne more biti govora. Smith govori. Pred kratkim je govoril H. Hoo* ver, predsedniski kandi^at republi* kanske stranhe. V svojem govoru j je oznaeil program, ki ga misli iz* J yrsevati. Sedaj pa se jc oglasil k besedi tudi njegov nasprotnik Smith, ki je v sredo 22. avgusta v Albanv*u blizu New Jorka obraz? ložil svoj delovni program. Smith je ostro obsodil zunanjo politiko dosedanjega predsednika Coolid* fj[ea, ki jc odredil oboroženo posre* do van je Združenih držav v neod* visni državici Nicaragua. Smith *je mnenja, da se mora spoštovati neodvisnost vsake, tudi najmanjše drzave. Smith je nadalje izjavil, da ni dovolj, vojno prepovedati, da je mar vee treba odstraniti vse vzroke vojne. Končno je Smith go* voril o prepovedi toeenja alkohol* nih pijač. Rekel je, da je prepoved sicer zelo umestna. da pa io je tre* ba nekoliko drugaee izpeljati. ¦Stran 2. »GORLSKA STRA2A« Čičerin bolan. Savjetski komisar za zunanje zas deve Cičcrin je težko zbolel. Prepe* ljali so ga v bolnieo. Vlada je iz* javila, da njegovo stanje ni nevar* no, da pa potrebuje dolgega dopu* sta. Cičerin bo zato odpotoval v ka* ko inozemsko kopališče. zunanji urad bo medtem vodil Litvinov. Preiskava radi veleizdaje. Jugoslovanska vlada je pretekli teden sklenila preiskati, all ni se* danji predsednik Radičeve stranke dr. Maček zagrešil veleizdaje, ko je zahteval razccp države. Ako se bo ta domneva izkazala za resnično, bo dr. Maček postavljen pred so* dišče. DNEVNE VESTI. Nova raaša. V Velikih Žabljah na Vipavskem bo v nedeljo dne 2. septembra ob 10. uri izredna slovcsnost. Tamos* nji domačin o. Venceslav Vrtovec Družbe Jezusove bo v svoji rojstni vasi daroval Vsemogočnemu prvo slovesno sv. mašo. Novomašnik je bil gojcnec goriš* kega deškega semenišča. Obisko* val je z izvrstnim uspehom goriško gimnazijo in jo leta 1914 dovršil z odliko. Skozi vso gimnazijo ga je spremljal visoki ideal duhovniš* kega poklica. Že je stal na pragu srčnih žclja, ko je zavihrala sve* tovna vojna, ki je potegnila v svoj zlosrečni vrtincc tudi g. Venceljna — osmošolca. Poslovil se je s tisoči naših mož in fantov od doma in se podal pae s prete/kim srcem v voj* no. Ta pot jc bila dvakrat težka za mladeniea, ki je čutil v prsih po* kilic znanilca mini, sprave in lju* bezni. No, dolžnost je pae dol* žnost! Lcl je torej za vojaškim bob? nom in bil, kakor povsod, tudi kot vojak eel mož, vreden tako prija* teljevega kakor ncprijatcljcvcga spoštovanja. Najprej se je bojeval pri Tržačanih, nato pri Bosancih, koneno pri zrakoplovbi, kjer je dosegel cast nadporočnika. Bil je pri neki bitki v zraku hudo ranjen. Zdravil se je v ljubljanski mestni bolnišnici. V dobi svoje bolezni se je pceal večinoma z duhovnimi stvarmi. Tako jc obnovil v svojcm srcu velike ideale, ki jih je gojil od mladih let. Dozorel je v njem sklcp, da postanc redovnik Druž* be Jezusove. Pobožnost za gospe in gospodične bo pri'vc.v. Antonu v petek 31. av* gusta ob 8. uri zveeer. Ta pobož* nost se je mnogim zelo priljubila, toda veliko je še gospa in gospodi* een, od katerih bi smeli pričakovati več zanimanja zanjo. Ne gre za ka* ko nepotrebno stvar, ampak za najvažnejšo zadevo v sedanji brez* venski in nemoralni poplavi. Vodstvo Apostolstva molitve. Blagoslovljenje nove bazilike na Sv. Gori ,se je zvr* šilo zadnjo nedeljo ob prisotnosti , številnih zastopnikov raznih obla* j stev. Navzoei so bili goriški pre* fekt, goriški obč. načelnik, kvestor, pokrajinski politični tajnik in dru* gi. Stevilno so bili zastopani tudi avanguardisti in »Balilla«, Sv. obre? cle je izvršil gen, vikar msgr. Sion. Birmovanje v komenskem dekanatu. Prevzvišeni knez in nadškof bo delil zakrament sv. birme v komen* skem dekanatu v sledceih dneh: Ri* hemberk 2. sept., Šmarje 3. sept., Branica 4. sept, predp., popoldne v Gaberju; Štjak 5. sept., Kobjeglava 6. sept predp., popoldne v Stanje* lu; Komen 8. sept., Gorjansko 9. sept, predp., popoldne v Velikem dolu; Pliskovica 10. sept, predp., pop. Gabrovica; Škrbina 11. sept.; Temnica 12. sept, predp., pop. Voj* ščica. Prevzvišenega bo spremljal stolni dekan msgr. Valentineie. Iz učiteljske službe. G. Alojzij Vodopivec, ueitelj v Grgarju, je prcmeseen v Raiano v Abrucih. — G. Viktor Youk iz me? sčanske sole v Postojni in gdč. Ma* rija Ditrich, ki je službovala v Se* nožečah, sta premeščena v Toska* no. Septemberska veselica v Postonjski jami. Prihodnjo nedeljo dne 2. sep* tembra se bo vršila v znani Po? stojnski jami obieajna ljudska ve* selica, ki bo privabila, kakor vsako leto, ogromne množice ljudstva iz vseh krajev. Jama, ki bo ob tej priliki bajno razsvetljena v vsej svoji obširnosti, bo nudila obisko* valcem polno najrazličnejših za* bav. Središčc bo velika konccrtna dvorana, kjer bo med drugim fur* lanski zbor, sestojcč iz 60 povcev v narodni noši, nudil občins^vu izre* den užitek. Na ta dan bo vozilo v Postojno več posebnih vlakov s 50% popustom in tudi vstopnina v jamo bo znižana za 50%. Cirkus Kludsky. V Gorico je prišel znani cirkus Kludsky. S svojimi predstavami J začne danes v sTcdo 29. t. m. V Go* ' rici ostane 5 dni. »Piccolo« in Sv. Gora. ' »Piccolo« od 24. avg. priobčuje i daljši članek o svetogorskem sve* i tišču in pravi med drugim tudi to* j le: »Nujna potreba jc, da sc pospe* ; šijo zaključna dela pri baziliki in se do'vrsijo tudi ostale pritikline. Svetogorsko svetišče, ki stoji sko* raj tik ob mejah domovine in je sveto starim in novim generacijam, mora modro vodjeno od gvardija* na Inama, ki združuje globoko Ver? nost z živo zavestjo Italijana, do* ' vršiti vzvišeno nalogo, da privabi romarje iz vseh krajev in ohrani živahen doto'k vernih drugorodcev ] ter tudi Slgvanov onkraj meje, ki bodo tako potom svetišea prišli v stik z verno Italijo, katere čaru se ne bodo mogli odreči.« Mussolini pri vojaških vajah. Načelnik vlade Mussolini je pre* tokli tcden prisostvoval vojaškim vajam v Monfcrrato. Balbo v Zadru. •Novoimenovani letalski general Italo Balbo je dospel v Zader. Pre* bivalstvo ga jc navdušeno pozdra* vilo. Balbo ie zapustil Zader še isti večer. Atentat na italijanskega konzula. ltalijanski konzularni zastopnLk v Saint*Raphael v Franciji markiz Di Muro je bil prctokli četrtek na* paden. Nekdo je ustrelil nanj in ga lahko ranii Zdi se, da gre za oseb* no maščevanjc. »Krassin« proti severu. Sovjetski lomilcc ledu »Krassin« je popravljen. Sedaj je odplul proti Bergenu, kjer bo naložil premoga. Nato bo odšel proti sevcru, kjer bo nadaljeval iskanje. Nalezljiva mrzlica v Atenah. V grškem glavnem mestu Atene že več dni divja nalezljiva mrzlica. ! Vsak dan zboli več stotin ljudi. Umrlo jih je že 25. Požar v »Seljačkem domu«. V ponedelje*k popoldne je v »Se* ljačkem domu« v zagrebu izbruhnil pjDŽaj;, ki je uničil mnogo važnih predmetov. Neikaj časa ic bila celo nevarnost. da bo cela hiša pogore* la. Gasilcem se je pa posrečilo, da so ogenj pogasili. »Selja^ki dom« je se.dež Radičeve stranke. Nekate* ri so takoi domnevali, da je bil po* žar naročen. Pameten ukrep. Čehoslovaški naučni minister je odredil, naj se vse šolske učne knji« ge pregledajo in očistijo vsega, kar bi utegnilo navajati mladino k na^ rodnostni nestrpnosti. Vtihotapljeni potniki zastrupljeni. Na angleškem parniku «Strel In* ventor«, ki jc plul proti Združenim državam, je izbruhnila neka nalez* ljiva bolezen. Kapitän je dal zato ladjo izprazniti in jo s strupenimi plini razkužiti. Ko so plini začeli prodirati v spodnje dele, so se za* čuli klici na pomoč. S plinskimi maskami na obrazih so šli mornar* ji za klici in našli 16 potnikov. Se* dem je bilo že mrtvih. Za potnike ni nihče vedel, ker so se bili vtiho* tapili na ladjq. Niti pri natančni preiskavi pred razkužcnjem jih ni* so našli. Triurni delavnik. Vpcljali so ga na Japonskem. Pa ne morda za delavce. Na to misel je prišla zveza beračev v Tokio. Noben njen clan ne sme »delati« vec kot tri urc na dan, to pa zato, ker je beračev veliko in bi drug drugemu delali prehudo konkuren* co, ako bi bili vsi hkrati na cesti. Tako so si pa »delo« porazdelili. Poznavalci razmer trdijo, da se jim kliub znižanju delovnega časa ne bo nič slabšc godilo. Moderni čudeži. Svetovnoznani filmski igralec Charlie Chaplin menda zelo rad zahaja v kinematograf. Včasih gre na dan k vec predstavam. Vprasa'li so ga, zakaj tako. Odgovoril jim je: »Kino je edini kraj, kjer človek še lahko doživi čudeže, in siccr oude* že, ki jih v ziv'ljenju ni. V kinu žen* ske odnirajo usta, ne da bi govo* rile.« Najdeno. Najdena je bila ura, ki je shra* njena na mestnem magistratu. Lastnik jo tarn lahko dvigne. Tržne cene dne 28. avgusta 1928. Česnik kg L. 0.60—0.80; sveže ze? lje L 1.40 do 1.60 kg; korenje L 1 do 1.20; kumare 50 do 60 cent.; če* bula 60 do 80 cent.; rdeča pesa L 1.40 do 1.60; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.80; solata L 2 do 2.20; endivija L 2.20 do 2.40; jajčniki L 1.40 do 1.60; krompir 50 do 60 cent.; paradižniki 60 do 80 cent.; redič L 2 do 4.40; špinača L 1.60 do 2; si* žol stročnik L 2.40 do 3; vrzote L 1.60 do 1.80; bučice L 1.20 do 1.40; ncoluščen fižol L 3.20 do 3.80; sveže fige 80 cent, do 1 L; limoni 40 do 70 cent.; jabolka L 1 do 1.60; hru* ške L 1.40 do 2.40; breskve L 1.60 do 4; slive 80 cent, do 1 L; namizno grozdje L 2.20 do 2.80 sveže maslo L 14 do 15; presno maslo L 17 do 18; mleko L 1 do 1.10; skuta L 4; jajca 55 do 60 cent, komad. C. Doyle — Milan: • Plešoči možički. (Detektivska dogodba.) »Gospa Hilton je težko ramjena in lahko vsak hip umrje.« Ko je mož to slišal, je tako bo* lestno kriknil, da je zadonelo po celi hiši. . »Vi nistc i">ri čisti pameti!« jc di* vje zavpil. »On je bil ranjen, ne ona. Kdo bi mogel mali Elzi kaj zlega storiti? Drznil sem se ji groziti, Bog mi odpusti, toda ne bil bi v sta* nu skriviti ji enega la.su. Prekličitc to besedo! Recite, da ni zadeta!« »Našli smo jo težko ranjeno po* leg trupla njenega soproga.« Tcdaj se zgruclil mož s težkim vz* dihom v naslonjač in skril obraz v svoje uklenjene rok^. Nekaj minut je sedel nepremično in ni dal nobe* nega glasu od scbe. Nato je dvignil kvišku glavo in izpregovoril z lede? nomirno obupanostjo: »Nimam vam kaj več prikrivati, gospodje« je začel. »Ako sem ubil moža, tedaj se je to zgodilo zatem, ko je oddal on name en strel; to ni nikak umor. Cc pa mislite, da sem gospo ranil, tedaj ne poznate ne mene ne nje. Prisegarn vam, še no* ben moški na svetu ni ljubil ženske bolj, ncgo sem ljubil jaz njo. Iniel sem pravico do nje. Pred leti je bila moja zaročenka. Ccmu je moral pri* | ti med naju ta Anglež? Šc enkrat j vam zagotavljam: jaz sem imel naj* več pravice do nje in le to sem zahteval.« »Ona pa sc je odtegnila vašemu vplivu, ko je zapazila, kakšen člo* vek ste,« je odvrnil Holmes. »Ušla je iz Amerike, da bi se vas iznebila ter se poročila na Angleškem s pošte* nim možcm. Izsledil ste jo in jo za* sledoval in ji zagrenjeval življenje, medtem ko ste od nje zahteval, naj zapusti svojega moža, katercga je ljubila in zanj skrbela, ter naj beži z vami, ki se vas je bala in vas so; vražila. Končno ste ustrelili spoš^o* vanega moža in potisnili njcgovi ženi v roke samokres, da se tudi sa* ma ubije. To ste dosegli, gospod Abe Slaney in zagovarjati se bostc morali pred sodiščem.« »Če Elza umrje, mi je vseeno, kaj se bo z menoj zgodilo,« jc rckcl Amerikanec. Stegnil je roko in dol* go strmel v zmec'kan papir, ki ga je držal v pesti. »Poglejte tu, gospod,« je vzkliknil in sumnja se je zaleskc* tala iz njegovih oči. »To mi po* vzroča temne misli in težke skrbi. Kako naj si to razlagam? Če je go- spa tako težko ranjena kakor za* triujete, kdo je potemtakem napi* sal to? To mi povejte!« S temi bese* dami je vrgel list na mizo. »To sem jaz napisal, da bi vas semkaj privabil.« »To ste vi napisal? Noben člo* vek na svetu, razen naše družbe, ni poznal skrivnosti plešočih možič* kov. Kako ste zamogel vi s to pi* savo pisati?« »Kar eden človek znajde, zamore drugi odkriti,« je odgovoril Hoi* mcs. »V ostalem je že na potu ko* čija, ki vas bo peljala y Norvih, go* spod Slaney. Čas do njenega priho* da še lahko uporabite v to, da ko* likor možno poravnate storjeno krivico. Ali ste vedeli, da je bila go* spa Cubitt*ova zelo osumljena, da je umorila svojega moža, in se ima le moji prisotnosti in moji slučajni ! vednosti vsega dogodka zahvaliti, i da ne pride na zatožno klop? Vsaj to ste ji dolžni, da izjavite pred ce* lim svetom, da ne zadene nje nano* ben način, posredno kakor tudi ne* posredno, pri tern tragičnem koncu njenega soproga, popolnoma nobe* na kriyda.« »Nič mi ne bo ljubšega kot to,« je dostavil Amerikanec. »Tudi me* ni saracmu sc zdi najboljše, kar moram storiti, namreč to, da po* vein golo resnico.« »Moja dolžnost je, da vas na to opozorim, da vam ni treba izjaviti ničcsar obtežujočega proti samemu sebi,« je zaklical nadzornik Martin — znani paragraf angleškega ka* zenskega zakonika. Slaney je skomizgnil z rameni. »Ravnal se bom po tern,« je re* kcl. »Predvsem, gospoda moja, vam moram povedati, da poznam damo že od otroške dobc. Bilo nas je se* dem mož v Chicagu in Elzin očc je bil glavna podpora naše zveze. Bil jc izvrsten dečko, stari Patrik. On ie iznašel tudi to pisavo, ki bi ve* ljala za otTočje čečkanje, če bi vi ne, našli rešitve. Tudi Elza se jc naučila nekaj naših zvijač, toda I njej ni prijal ta posel; vzela je svo* I je malo,, častno pridobljeno premo* j zenjc, nas zapustila in šla v Lon* ' don. — (Konec prih.) »GORISKA STRA2A« Stran 3. UTRINKI. Boj za zdravo čtivo. V mestu Lille na Francoskem so nekateri katoličani ustanovili orga? nizacijo, ki bo skrbela za moralno neoporečno čtivo. Do tega so jih pripeljala sledeča dejstva: 1. Ljud? stvo po vojni mnogo več bere kot prej. 2. Katoliških knjižnic se le ma* lo poslužujcjo. Primer: Lille ima 220.000 prebivalcev. Tri katoliške knjižnice so leta 1924. imele 35.000 knjig, a komaj 1000 bravcev. Pa še ti bravci spadajo ponajveč k izo? braženim slojem. 3. Ljudstvo ku? puje knjige brez potrebne izbire vse vprek. 4. Najbolj gredo porno? grafska dela. Med 134 romani n-^ke bukvarne je bilo komaj 14 dobrih. — Proti temu lahko uspe samo od? ločna in organizirana borba. Za razširjenje dobre knjigc mttvam tudi pri nas vedno bolj skrbeti. Lepi uspehi. V Avstriji izhaja list, ki se ime? nuje »Das Zwei * groschen * blast« (list za dva groša). Bavi se s pere? čimi verskimi in cerkvenopolitič? nimi vprašanji. List ima 75.000 na? ročnikov in se še vedno širi. Pri? hodnjc lcto upajo, da bo imel pol milijona naročnikov. List so pripo? ročili vsi avstrijski škofje. Pomanjkan ie duhovščine v Franciji. Škof v mestu Ajaccio na Korziki toži v svojeni zadnjem pastirskem listu o velikem pomanjkanju du? j hovščine v njegovi škofiji. 150 župnij je brez duhovnika, četrtina duhovnikov ima nad 70 let. Ško? fija bi potrebovala nad 200 bogo? slovcev. V semenišču jih je pa le 73. Pri nas na Goriškem ni veliko boljše. Katoliško delavstvo je imelo letos svoje mednarodno zborovanje v Kolinu na Nemškem. Zbralo se je 400 zastopnikov raz? nih kat. delavskih organizacij. Prisoten je bil tudi papcški nuncij msgr. Pacelli, ki je v svojem po? zdravnem govoru poudarjal, da se Cerkev zaveda težke naloge, pred katero jo stavlja sedanja zm«: LJubljanska banki D^nTaxmiMx! Cßfitrals LJuBLjflnfl Din. 10*000.000 Podružnice in agenclje: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič. Novi Sari. Novomesto, Ptuj, Rakejc, Sarajeyo Slovenjgradec, Split, Sibenik, Trst ------------ Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. m Vloge na knjižicc po 4 % Vloge Y iekočem računu lir ali dinarjev, (n.jugoclnejse obrcstne mere). Nakup valui, cekow, dewiz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v iu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.