Telefon št 11».
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
Izhaja vsak delavnik oh 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Upra/a: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32‘— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane r— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pii večjem številu objav popust.
POLITIČEN DNEVNIK
Št. 89.
V Ljubljani, torek 20. aprila 1926.
Leto I.
Zasebni nameščenci, trgovski nastavijenci!
V nevarnosti so važne socijalne pridobitve, ki ste jih dosegli v težkem boju za obstanek! Zakon določa osemurni delavni čas, gremij pa je sklenil, da morate delati deset ur dnevno. Proti tej nameri delodajalcev se moramo vsi solidarno in odločno postaviti. Da sklenemo svoje vrsto in organiziramo krepko akcijo, sklicujemo
protestno zborovanje nameščencev
ki se ho vršilo v četrtek, 22. aprila 1926 oh pol 8. zvečer v salonu »pri Levu*, na Gosposvetski cesti.
DNEVNI BED:
Podaljšanje delovnega časa v trgovskih obratih.
Pridite vsi, k* nočete kloniti pred samovoljnostjo delodajalcev in ki ste pripravljeni braniti vaše po zakonu zajamčene socijalno politične pravice.
Savez privatnih nameščencev, podružnica Ljubljana.
Vladno razgovarjanje.
Več notranje poglobitve!
Neštetokrat smo že naglašali in .so naffl&šali različni vplivni ljudje, da narod kulturno zaostaja in nazaduje ter se pogreza v bolehno apatijo, ki mrtvici vse .sloje. V dušah ni živ ah--nostJ, v očeh ni živega ognja porajajočih .se notranjih sil, narod dogodke vseh mogočih panog mrzlično sprejema, pa jih ne premleva, ne pogleda jim v bistvo in jih pusti mirno mimo sebe, kot bi mu bili tuji in prav nič potrebni.
Vzrokov je dovolj, da se je narod tako daleč pog-reznil; v mnogoeeiu smo se pregrešili sami, v mnogočem je pa v to pripomogla doba sama, sama prazna in plehka, ki šele rahlja vezi na prebolelo vojno in na posledice vojne, ki so moralno in materijalno narod občutno izsesale. Narod je izgubil čut do sočloveka, zgubil je ljubezen do gledanja notranjih vrednot in zgubil je smisel za notranje, duševno delo, ki je vendar najvažnejši kulturni prirastek. Tako daleč smo Pnsli, da ne verujemo v svojo lastno moč in v svojo lastno bitnost in niti n< verujemo v svojo razpredenost mis 1, v vsem se hočemo prikrojiti mis 1111 in tendencam zunanjih vplivov. n 'a.j je z narodom in človekom, kadar izgubi vero vase?
Zgodovina .nam dosti jasno priča o as odi narodov, ki s0 začeli pozabljati na kulturne vrednote in ki so se jeli pogrezati v brezbrižno životarjenje, hlepeč samo po uživanju materi-jalnih dobrin. Nemoralnost je stalna spremljevalka tuke brezbrižnosti in nemoralnosti ubija narod in ga počasi toda sigurno tira v propast. Na tej bolezni so izumrli Grki in Rimljani, ki «0 vendar ustvarjali in ustvarili kultu o, a *o v Svoji lastni nemoralnosti 111 brezbrižnosti žalostno klecali in klecnili.
Kultura je neprestano nizanje in pletenje duševnega valovanja, je neprestano kopičenje izrazov in dejanj notranjih sil in čim jačje so, tem jačja je zgibanost kulturnih višin in čim intenzivnejše je sodelovanje posameznih bitij pri vztvarjanju pomembnih dobrin za vse veke človeštva, tem višje višine doseže narod v kulturi in Pomembnosti za človeštvo. V tein je smoter človeka in je smoter naroda in kadar pozablja narod na ta smoter,
Je že zapisan smrti, uli ji je pa vsaj blizu.
Ni Se vse, da zna narod kupici ti materijalno bogastvo, ni še vse, če si je narod ^sezidal dobro hiše in široke ceste, ni še vse, če si je narod omislil
Belgrad, 19. aprila. Včerajšnji dan jo potekel precej brezpomembno. Ožji odbor radikalno stranke je imel pod predsedstvom Pasica daljšo isejo^ na kateri so baje reševali notranje strankine spore. Vsaj talko ■jo izjavil' Pasic novinarjem. Da so pa na tej seji razpravljali o vladni Ikriizi, je pač. .gotovo. Medtem sc ve le, da se radikali pripravljajo na vsak slučaj, ker hočejo obdržati oblast v svojih rokah. Uzunovič so ra.z-govarja izdaj is to, 7/1 a j z ono parlamentarno skupino, da si zagotovi večino v parlamentu. Klerikalci bi na rvisalk način radi v vlado, in Uizu-novič hi jih sprejel, vendar bi imu
bili ljubši Idavidovičevci. Zato bo skušal pridobiti za svoj kabinet najprej Davidoviča, in nato, če mogočo, celo združeno parlamenta mo •opozicijo. V tem slučaju hi bila ta vlada sigurna, Pašič pa najbrže za vse čase likvidiran. Medtem je Korošec šel v 'Subotico, Pribičevič pa v Novi Sad. Povedala nista ne eden ne drugi nič novega. Le toliko je iz tona obeh ^govorov razvidno, da pride pač Korošec kmalu v ylado, Pribičevič^pa še dolgo ne. O končni usodi Uzunovičevega .kabineta isi botmo na jasnem šele proti koncu meseca.
Pogajanja angleških rudarjev se nadaljujejo.
obče navade in slekel konservativno zavoro; več je vredno, če si je znal očrtati in ugladiti pot do svoje duše, če si je znal razpresti tenke, pa močne vezi iz duše v dušo in znal vzajemno ustvarjati ožjo harmonijo duš, dati harmoniji blaženosti ravnovesja v hotenju in izbiranju sokov za veliki korak, k smotru življenja.
Naš narod je v kulturi mlad in v tej mladosti ustvaril dosti trajnih prič za resno stremljenje. Ostro začrtano pot je presekala vojna in narod se je pogreznil za petdeset let, na svojo dušo je pozabil, na svoje dostojanstvo. In tako se je zgodilo, da danes tava in koleba v materijalizmu, v plitkosti vsakdanjih, nepomembnih ugibljanjih in išče svojega razvedrila, svoje duševne hrane v praznem veseljačenju, v odurno miselno zamotanem čtivu, ki naj draži samo nizke instinkte seksualnega odražanja, ne vsebujoče poletov k resnejšemu razmišljanju o pomenu človeka, sveta in človeštva.
Tudi delavstvo se je z narodom pogreznilo v globel izmrtvičene brezbrižnosti, tudi delavstvo je deloma pozabilo nase, na svoj razred in na svojo veliko misijo. Za svoje izpopolnjevanje sprejema v lagodnem potekanju pisane brošure osladne in dvomljive vsebine, za kulturo srca privzema osebnostno polomične liste in dela, pri razrednem boju pozablja na idejo, pozablja na notranjo, bistveno smer razrednega boja in se bori s plehkimi psovkami, z zofistično pobarvanimi in izpeljanimi zaključki, pada, se pogreza in v nadutosti se šopiri pod firmo delavskih voditeljev navadno peščica duševnih siromakov, močnih samo v besednem igračkanju in zavijanju. Radi takih je trpel delavski pokret največ, in prav taki so se največ pregrešili, da se je delavstvo začelo duševno prodajati in da so se v njem začele razkrajati naturne usedline zdravega razumevanja in pojmovanja.
In kako se naj izkopljemo iz te mračne globeli zaostalosti in kako se otresti našemljenih veličin besednih borčevi Poglejmo vase, presejmo svojo notranjost in izločimo vso nepotrebno navlako, ki nas je ponižala, zidajmo na svojih lastnih silah, na silah, ki so del harmonije in celota s harmonijo sil vsega človeštva. Poglobimo se v človeka, samega sebe, poglobimo se v sočloveka; kadar s takim gledanjem zasledimo pot, vodečo v enotno črto, poprimimo se je, popri-mimo se za njo, na pot za njo. Ali za to pot je treba priprave in za dolgo pot je treba hranljivih sokov, da ne omagamo na težavni poti.
London, 19. aprila. Angleški rudarji vztrajajo pri' svojih zahtevah in nočejo pristati na znižanje plač in na zvišanje delovnega časa. V sredo ho najbrž ožja konferenca med zastopniki lastnikov premogovnikov in med zastopniki rudarjev. Solidarnost angleškega delavstva bo vsekakor preprečila okrutne namere angleškega kapitalizma. Od sklepov te seje je odvisno, če pride v Angliji do generalne stavke ali ne. Vlada upa, da bodo na tej seji zlasti popustili lastniki rudnikov, ker ve, da zastop-
niki rudarjev nikakor nočejo* in ne morejo več popuščati. Vse angleško časopisje se intenzivno bavi s tem sporom, javnost je pa močno vznemirjena, ker se boji komplikacij. Vse delavske unije so sc izjavile solidarne z rudarji, istotako amsterdamska internacijonala in moskovska. Moskovska internacijonala je predlagala, da naj obe internacijonali amsterdamska in moskovska — začneta skupno podporno akcijo v prid angleških rudarjev.
MpNARHISTI SE GIBLJEJO.
Miinchen, 20. aprila. Za majsko proslavo nameravajo bavarski napeti monarhisti vprizoriti ponoven puč, nekako nadaljevanje dogodkov iz leta 1923. Ker je pa monarhistično gibanje na Bavarskem v znatni manjšini, podpirano od različnih avanturistov, se vlada ne boji izgredov in je mnenja, da jih bo lahko takoj udušila. Vse pa kaže, da obstoječe razmere v centralni Evropi še niso izučile monarhistov.
RUSKO NEMŠKA POGAJANJA.
London, 19. aprila. Diplomatski dopisnik „Daily Telegrapha" piše, da Francija in njeni vzhodni zavezniki očhidno niso tako optimistk ni kot angleška diplomacija, glede brez-pomembnosti nameravane nemško-ruske pogodbe. Mnogi bi pozdravili angleško ameriški korak, ki naj bi pritisnil na berlinsko vlado, da opusti pogodbo, ker je nezdružljiva z L.ocarnom in Družbo narodov. Nemčija naj izbira med Locarnom in Moskvo. Vsekakor pa angleško zunanje ministrstvo ne misli v tej zadevi posredovati. Vprašanje, ki nastane sedaj, se tiče le posledic take pogodbe za Turčijo. To pa je stvar, ki se tiče Anglije, in sicer v enaki meri kot Italije, čije odnošaji do Rusije so dobri, do Turčije napeti in do Nemčije negotovi. Ker je bil vedno cilj diplomacije, da bi sicer ne ustvarila evropskega koncerna proti Rusiji, vendar pa preprečila nemško-rusko pogodbo proti zapadnim državam, zato razvoj stvari vzhodno Rena ni ravno zadeva, ki bi dajala povod za čestitanje.
NEVTRALIZACIJA PEKINGA.
London, 19. aprila. Na bojišču dkoli I Vikin ga ®e je izvršita nenadna ipregrupacija. Nacionalistične čete so se umaknile proti severu. Generala Vu-dPej-Fu in čang-Teo-Lin ista se dogovorila, da premestita svoji anmadi iz neposredne okolice Pekinga. Tako jo 'mesto samo naenkrat izven nevarnosti, da bi postalo žrtev prekucij.
MUSSOLINI BI RAD DELIL?
London, 19. aprila. Med italijansko in angleško vlado st* .vrše pogajanja radi Abesinije. Baje jo 'hočejo razdeliti mod Italijo in Anglijo. Abcsinija je bila do sedaj neodvisna.
POLITIČEN PROCES V PARIZU.
Pariz, 19. aprila. \ pondelejik se bo pred porotnim sodiščem pričela razprava proti dvema delavcema, ki sta obdolžena ubojstva v zvezi z demonstracijam i v Riu* ITAv remonti, tekom katerih so bili umorjeni štirje pristaši francoske faši-stovsko stranke in je bilo tudi več drugih ranjenih. Zaslišanih bo 200 prič, med katerimi se nahajajo mnogi politiki, časnikarji in tujci. Pričali bodo tudi Caillaux, Malvy, Romain Roland, M. Cachin, Bluni, Paul Boncour in Demoro Giafferri.
GARANCIJSKA POGODBA MED LITVO IN SOVJETSKO UNIJO.
Riga, 19. aprila. Pogajanja med Litvo in sovjetsko Unijo' za novo garancijsko pogodbo so že zelo napredovala. Nemški listi komentirajo nekatere določbe kot kršitev statuta društva narodov. Posebna garancijska pogodba točno določa meje Litve, za katere jamči sovjetska Unija. Med temi je tudi vilnsko ozemlje m meja ob Memlu nasproti Nemčiji, e bodo pogodbo podpisali v tej ob i , je tudi zveza baltiških držav težki ogrožena. V Rigi so se zbrali zastopniki Litvije in drugih sosednih di-žav, da zavzamejo stališče napra.n kritičnemu položaju.
nesreča z letalom.
Rim, 19. aprila. Vojaško letalo, katerega sta vodila mlad poročnik in podčastnik, se je vbližini Rima dvignil z letališča, pa se radi defekta kmalu moral spustiti na tla. Popol dan se je pa zopet dvignil in se v precejšnji višini nenadoma vžgal. Letalo je zgorelo, le ogrodje ja padlo še na tla in zgorela sta tudi oba pilota.
K RASI N SMRTNO BOLAN.
Pariz, 19. aprila. V Nizai je isiniTnonevamo obolel sovjetski poslanik Krasiin. Izvrnili- bo krvno transfuzijo, pa se mu po operaciji stanje Slabša od ure 'do ure. Poklicali so zdravnike -speci jal is te iz Berlina, Londona in Pariza.
BORBENO GIBANJE V TURČIJI.
Carigrad, 19. aprila. Ker se je Mussolini mudil dalj časa v Tripoli-taniji in tam inspiriral na'važne politične spreminjevalne predloge, ki bi bili- v škodo Turčije, zlasti še, ko se je obnovila grško-italijanska pogodba, ki bi bila prav tako v škodo Turčije, se je Turčija resno začela pripravljati na samoobrambo in mobilizirala je več aktivnih letnikov.
Arh. Ivan Zupan:
0 gradnji zadružnih kolonij,
Problem gradnje malih stanovanjskih hiš je danes vsled trajne stanovanjske bede posebno aktualen, vsled težkih gospodarskih razmer pa vsestransko težaven; to ne samo v soci-jalncm in higijenskem temveč tudi v tehničnem in ak on o inskem
oziru. Pri
njegovem reševanju je treba poleg splošnih razmer podrobno upoštevati tudi vse lokalne okolnosti in prilike. Treba je pri vsaki realizaciji premagati obsežno vrsto skrajno težavnih ovir, zato se pri tem ne more ozirati na pavšalne napade neinformiranih posameznikov, posebno pa onih, ki vsled pomanjkanja taktne uvidevnosti smatrajo za umestno, iznesti svoja neokusna in neosnovana razmotrivanja pred javnost.
Iz tega razloga ta članek nikakor ni zamišljen kot odgovor na podlistek g. Fr. Rojca v 10. številki »Našega Glasa«, pod naslovom »Kako bi zidal jaz«, v katerem pisec sicer priznava, da mu niso znane pobližne okolnosti, še manj seveda notranja razdelitev kritiziranih hišic vrtne kolonije »Stan in Doma«, pa vendar v polnih štirih stolpcih skuša osmešiti zasnovo te kolonije — temveč je piisan za vse one interesente, ki se za praktično reševanje stanovanjske krize resno zanimajo.
Ker ni bila tehnična rešitev kolonije »Stan in Dom«, v dosedaj objavljenih člankih o delovanju te agilne zadruge, še nikjer omenjena, zato naj mi bo ob tej priliki dovoljeno, navesti nekaj važnih podatkov, iz kateiih bo razvidna vzročna zveza med velikostjo, obliko in tlorisno zasnovo hišic te dozorevajoče kolonije.
Po spretni rešitvi denarnega vprašanja s strani načelstva je bila prva naloga, nakupljeno zemljišče, ob Tr-aški cesti kolikor mogoče ekonomič-in racijonelno izrabiti. Pri tem je bilo upoštevati v naslednjem označene okolnosti.
Stavbna oblast je priporočala prilagoditi geološkim razmeram stavbi-šča in projektirati le visoko-pritljično hiše. Zadružniki pa, ki -so pri celi akciji
za
no
najbolj interesirani, so želeli, da vsebuje celotni projekt hišice najmanj 3 sobe, kabinet, kuhinjo, shrambo, kopalnico, pralnico, čistilno ložo, kletne prostore in podstrešje. Zasnova tlorisa naj nudi, tudi obenem možnost delne dovršitve stavbe z napotrebnej-šimi stanovanjskimi prostori iu najmanjšimi stroški; pri zboljšanju gmotnega položaja gradbenega gospodarja pa možnost dovršitve ostalih prostorov brez sprememb že izvršenih gradbenih del. Radi racijo,neinejšega zidanja naj se združi vse želje zadružnikov v tri tipe.
Da se ustreže zahtevi po najboljši izrabi zemljišča, se je moralo stavbi-šče v izmeri od približno 26.000 nr’ sparcelirati v razmeroma majhne parcele, kar je hilo izvedljivo le s spremembo regulačnega načrta. S tem se ni samo znižala kupnina za posamezno stav-bišče, temveč so se zmanjšali tudi relativni stroški posameznega posestnika za predpisano cestno ograjo in hodnik.
Kot posledica malih parcel pa nastane nujnost, namestiti po programu zahtevane stanovanjske prostore na minimalno zazidavo ploskev, v tem slučaju 60, 70 in 80 m2. Če se upošteva omenjena okoluost in se ozira na priporočilo gradnje samo visokopritličnih hišic, tedaj je glede na mestitve predpisanih prostorov možna le ena rešitev in sicer, izrabiti večino podstrešja v stanovanjske namene.
Z ozirom na boljšo možnost event. oddaje zgornjih prostorov podnajemnikom, so želeli zadružniki v teh sobah neodrezane stene. Na podlagi te predpostavke je bila konstrukcija strme ■strehe že sama posebi dana, posebno pa še iz razloga, ker ista daje možnost namestitve zaželjenega kabineta in zračnega podstrešja v slemenskem delu strehe. Pa ne samo to. Rešeno je bilo tudi vprašanje event. poznejše dovršitve hiše v vseh zgornjih delih, t. j. dveh sob S pritiklinami in z reduciranja začetnih investicij na minimum, za slučaj izčrpanja denarnih sredstev.
Rešitev celega vprašanja na ta način, da se po dve sosednji hišici zgradita strnjeno, je bila s strani zadružnikov odklonjena in to radi težkoč pri zavarovanju proti požaru, ali pa pri prodaji hiše, radi včasih neprijetne soseščine itd.
Če bi se hotelo zgraditi hiše z običajno streho, tedaj bi morale biti stene podstrešnih sob na polovico odrezane, ali bi se morale napraviti drage mansarde, vsekakor bi pa odpadla podstrešni kabinet in podstrešje. Pri izvedbi neskrčenega programa bi pa rešitev bila mogoča le s povečanjem zazidane ploskve, iz česar bi sledilo povečanje in podražitev parcel za 20 do 30 odstotkov, in bi se dalo na istem kompleksu zgraditi le 16—17 hišic mesto 23. Pa tudi vsa bremena, ki nastanejo v zvezi s kanalizacijo, napeljavo vodovoda, odstopa zemljišča za ceste, napravo hodnika in ograje in zem-Ijeknjižnega prenosa, bi se morala razdeliti na manjše število gospodarjev. Če zgledajo hišice nekoliko višje
kakor morda zaželjeno, leži vzrok v zahtevi zadružnikov po kompletnih kleteh, kakor tudi v zadevi mestnega magistrata, dvigniti vsled v začetku mokrega terena pritličje 1.50 m nad terenom.
Iz obraževalnih vzrokov utemeljena oblika, ostrešja nikakor ne podraži zidave, ima pa to prednost, da je proti zamakanju najbolj varna. Najmanj je pa upravičena trditev, da so take strehe germanskega izvora, kar dokazuje dejstvo, da so bile strehe že pred stoletji priljubljene med severnimi Slovani in tudi niso neznane v naših južnih krajih. V ostalem bi se pa, v slučaj upotrebe, ne izogibal njih praktični uporabi, najsibodo odkoderkoli.
Iz navedenega je razvidno, da se gradnja malih stanovanj ne da rešiti po receptu, kakoršnega si predstavlja mali Moric, temveč, da je treba upoštevati poleg hi-gijenskih, estetskih in ekonomičnih ozirov vse dosedanje izkušnje na tehničnem polju.
H koncu bodi še omenjeno, da so zadružniki radevolje pripravljeni razkazati resnim interesentom notranjost svojih hišic. •
Resna beseda k resnemu vprašanju.
Ob priliki napovedane, in žal v toliki meri že izvedene rudarske redukcije, se je sprožil tudi predlog, da bi se del odpuščenih rudarjev skušal zaposliti tudi v ruskih rudnikih. Za ta predlog so se zavzemali tudi komunisti, in že takrat smo imeli vtis, da bolj iz agitačnih demagoških razlogov, kakor iz namere, da se bednim rudarjem res pomaga. Priporočali smo vsekakor, naj se tudi ta predlog uvažuje, ker vidimo pač raje, da se naši rudarji po možnosti zaposlijo v Rusiji, kakor pa kje drugje, in morda celo v Kanadi. Strokovna komisija je tudi takoj pod-vzela korake, da se v smislu tega predloga vendar nekaj naredi.
Na naše največje začudenje pa nas je obnašanje levičarskih komunistov v tem težkem vprašanju kmalu uve-rilo, da je bila pravilna naša domneva, da niti komunisti sami ne verjamejo v možnost preselitve slov. rudarjev v Rusiji, in da so s tem predlogom zasledovali le nelepe strankarske cilje. »Del. kmetski list« je objavil o tem vprašanju grd pamflet, v katerem je trdil, da naše razredne strokovne organizacije delajo proti temu, da bi šli naši rudarji v Rusijo. Sami so pa prav dobro vedeli, da ni zadosti, če rečeš, »pojdite v Rusijo!«, marveč da je treba prej vedeti, če tam vobče potrebujejo rudarje, če so jim naši delavci dobrodošli — da ne bodo naši rudarji in njihove družine romale na slepo v daljno Rusijo, zapravili svoje poslednje premoženje, tam pa ostali brez dela in brez jela.
Gospodje iz Marksovega trga so mislili, da je zadosti, če oni rečejo: »V Rusijo pojdite, pa bo vse prav!«
In ker nismo bili tega enostavnega mnenja, ker nismo navajeni igrati se s človeškimi eksistencami, pa so pi-
sali, da ne maramo, da bi naši rudarji delali v sovjet, rovih, in so pošiljali svoje besednike v rudarske revirje, da na javnih shodih agitirajo za preselitev v Rusijo, kakor da bi bilo s tem že vpraašnje rešeno i za rudarje i za Rusijo samo. Naše strokovne organizacije so tudi dotičnim odgovorile, da sprejmejo njihov predlog, da so na v«a,k način zanj, samo naj pomagajo, da se predlog uresniči, da ne bo ostalo le pri agitaciji za Rusijo in z Rusijo.
le faktične i.n za rudarje edino izdatne pomoči pa ni bilo. Pač pa so naša povpraševanja dognala, da je stvar z vseljevanjem precej drugačna, kakor se govori na shodih ali pa piše v listih. Avstrijsko socijalistično delavstvo je tudi delalo za tem, da se avstrijski rudarji in avstrijski brezposelni delavci tudi preselijo v Rusijo in .so se v to svrho vodila dolga redna pogajanja s sovjetskimi delegati, ki so šli pač avstrijskemu delavstvu kolikor mogoče na roko, ki so se pa tudi močno in skrbno ozirali na razmere na delovnem trgu v Rusiji, ki niso še zdaleka take, kakor v svoji navinosti ali neskrupoloz-nosti mislijo .naši takoizvani »dekalisti«. No, in sedaj je avstrijsko prometno policijsko ravnateljstvo poslalo av-trijskim časopisom naslednji razglas:
»Omejitev izseljevanja v Rusijo. Prometni urad policijskega ravnateljstva daje na znanje, da po odredbi komisarja za delo in obrambo v Moskvi, dobe potne liste za sovjetsko Rusijo le one osebe, katere morejo dokazati, da imajo že delo v državah sovjetske Rusije zasigurano, ali pa da imajo tam sorodnike, ki se obvežejo, da bodo v skrajnem slučaju skrbeli za njih vzdrževanje. Ako teh pogojev ni, potem se potni list ne sme izdati. Vseljevanje da se dobi delo ali službe, je nedopustno.«
Tako je razglasila sovjetska vlada, in sedaj naj nam blagovolijo naši »de-kalisti« povedati, če smo zopet mi krivi, da naši rudarji ne morejo v Rusijo.
Pravijo...
'da je beligrajsika — pardon! — kočevska »iSamcrajprava« prinesla nekaj koče v® ko-r a-c 1 i h a In ih profilov in
tel i etov sl oven -k ili radikaTn ih'prvakov v .Sloveniji, k te znamenite kočevske galerije domačih pašieevcev smo posneli, da je Ravnihar še živ, da je Lukan pomaknjen iv daljno bodočnost, da sega Zupaničev npliv do -Spodnje šiške in da je ikočeveki Sajovic brezsrčen vlastelin, kateremu je s rezki statut radikalne stranke Magna. -Cimeta, v imenu katere -e upa s pomočjo -SHS žandarmeri-je vtakniti pod ključ lastne agitatorje, čeprav so tudi ti z Dolenjskega doma, in .-so bili vsaj na polju etnografije in druge talke znanstvene vgonobi je že prej bolj radikalni kot ta. povojni .kočevski profos.
In pravijo tudi, da bodo vsi omenjeni profili in reliefi prišli že 25. aprila zopet na skupni -slovenski radikalni kongres in na njem še enkrat slovesno utrdili svoj prestiž in svojo bratsko slogo.
Jack London:
Železna peto,
(Socijalni
14
1. V.)
roman. Prevel (Dalje.)
»Ni bilo izgredov," je začel zopet javkaje. »Norca so se delali iz Jacksona, pa tudi iz mene. Kakšne izglede sem pa imel? Kolonel Ingram je sijajen odvetnik. Ako bi ne bil, ne vodil bi pravnih zadev Sierra Mills, Erstonove sindikate, Ber-kelev Concolidated, Oakland, San Leonardo in Pleasenton Electric? On je odvetnik trusla in kot tak ni plačan, da ostane norec. Kaj mislite, zakaj mu samo Sierra-Mills da letno dvajsettisoč dolarjev? 'Ker ji je na leto toliko vreden — zato. Jaz nisem vreden toliko. Ako bi bil, in ne stradal bi in
Polczc njegovemu obraza so postale nena-doma mehke. Odprl je uro in mi pokazal majhno sliko, ki je bila prilepljena na notranji strani pokrivala, predstavljajoča njegovo ženo in njegovi dve majhni punčki.
„To so. Poglejte jih. Težke čase smo preživeli, težke čase. Upal sem, da jih pošljem na deželo, ako dobim Jacksonovo pravdo. Bolehajo tukaj, ali nimam sredstev, da bi jih poslal na oddih."
Ko sem odhajala, je začel zopet stokati:
„Niti sence izgleda nisem imel. Kolonel Ingram in sodnik Galdwell sta dobra prijatelja, Nočem reči, da je to prijateljstvo odločalo v pravdi, ako bi pri zaslišanju dobil od prič prave izjave. Vendar moram reči, da je sodnik Caldvvell povzročil vse mogoče ovire, da bi zbral pravi do-kazilni materijah Zakaj, sodnik Cahhvell in ho-
več let v vretenu.
n ne prevzemal bi slučajev, podobnih Jacksonu.	jonej ingram pripadata isti loži in istemu klubu.
Kaj mislite, koliko bi zaslužil, ako bi dobil pro- stanujeta v istem kraju in njih žene
ces?“
..Gotovo- bi Jacksona izčrpali, sem odgovorila.
..Seveda," je rekel nejevoljno. „Moram vendar živeti, mar ne?"
..Oženjen je in ima otroke," sem rekla karajoče.	„	.
„Tudi jaz sem oženjen in imam otroke, je odgovoril. „Razen mene ni na celem svetu človeka, ki bi skrbel za lo, stradal) bi ali ne?" /
obiskujeta
druga drugo ter igrata vvhist in podobne igre.
„Vi še verujete, da je bil Jackson v pravu, sem vprašala, ter za trenotek obstala na pragu.
„Ne verujem, temveč znam," je bil odgovor. „V začetku sem tudi verjel, da ima nekatere izglede. Ali nič nisem rekel ženi. Nisem ji hotel pripravljati razočaranja. Ona tako hrepeni po deželi." —
»Zakaj niste opozorili na dejstvo, da je Jackson poskušal očuvati stroj škode."
To vprašanje sem stavila na Petra l)onelly, enega iz delovodij, ki so bili za pričo.
Dolgo je premišljal, preden je rekel. Nato je pogledal bojazljivo okrog sebe in rekel;
„Ker imam pridno ženo m tri sladke otročičke, kakršnih še vaše oči niso videle; zato."
»Ne razumem," sem rekla.
"z drugimi besedami, ne bilo bi priporočljivo," je odgovoril.
..Mislite" — sem začela.
Pretrgal meN je naglo.
»Mislim, kar sem rekel. Delam že tovarni. Začel sem kot mlad fante pri Vedno in vedno sem ril dalje. Trdo sem delal, preden sem dosegel sedanje stališče. Sem z vodij zadovoljen. Bojim se, da v celi tovarni ni človeka, ki bi stegnil roko, da bi me potegml iz vode. Bil sem navajen biti član organizacije- - i pri dveh stavkah sem bil na strani družbe. Imenovali so me stavkokazom. Niti človeka m danes med njimi, ki bi hotel z menoj izpiti kozarec ako bi ga povabil. Poglejte obronke na moj. glavi? Zadet sem od kamenja, ki so ga me ah za menoj Nobenega otroka pri vretenu ni, lu bi ne preklinjal, mojega imena. Edim prijatelj mi je družba. Nisem radi čuta dolžnosti z družbo, temveč kruh in življenje mojih otrok me vežejo na njo. To je vzrok.
»Ali je bil Jackson obsojanja vredni?" vprašam.	(Dalje	prih.)
Križem sveta.
V Parizu -se je odigrala te dni impozantna protidraginjska stavka. Prišlo je do izgredov in na številno množico je navalila policija z orožjem. 18 oseb je bilo ranjenih, 1000 pa aretiranih.
Radi 15 kilogramov premoga ustre-1 jeni dve osebi. V budimpeštanskem predmestju je policaj ustrelil dve osebi očeta in sina; očeta so prepeljali v bolnico in ho morebiti ostal pri življenju, sin je pa obležal na mestu mrtev.' Mlajša otroka sta malo prej na mestnem smetišču zbirala premog in ga hotela odnesti domov. Policaj jima tega ni dovolil in prišla sta oče •m gin, da bi premog mogla odnesti. Nastalo je vsled tega malo prerekanja ;u policaj, ki pa ni bil v službi, je potegnil revolver in oba ustrelil na se-demmetersko razdaljo. Policaja so zaprli, izgovarjal se je pa s silobranom. Priče so pa njegove izgovore temeljito pobile. Torej radi 15 kg premoga, ki b> drugače izprlinel v smetišču, je moral v smrt sin, oče se pa bori s smrtjo iu to vse radi podivjanoti policaja!
Prebivaltvo v Franciji narašča. Po zadnji statistiki je prebivalstvo v letu 1925 naraslo napram številu prebivalstva v letu 1924 za 60.000 oseb. So pa posamezni okraji, koder prebivalstvo številčno nazaduje.
V Londonu so pravkar dovršili vlak iz jekla. Novi vozovi so popolnoma jekleni, zmožni za vsako napor-aiost. Tudi za slučaj železniških nesreč so varnejši.
Zamorec odpeljal hčerko varšavskega industrijalca. Zamorec Harry Fleming se je dalj časa mudil v Varšavi kot boksar in plesalec v nekem plesnem lokalu. Naenkrat je pa' izginil in z n ji in je izginila tudi hčerka bogatega industrijalca, katera se je vanj nesrečno zaljubila. Odpotovala sta proti Ameriki, za njima seveda tudi obupani oče hčerke. Torej so za ženske tudi zamorci privlačni.
Največji daljnogled na svetu. Napravili so ga Angleži in je določen za moskovsko zvezdarno. Prerez leče objektiva znaša Im in 16mm. Za daljnogled je Rusija seveda morala plačati čedno svoto 25.000 funtov šterlingov.
Kraljice proti modnim ekscesom. Najprej je nastopila španska kraljica, pravkar je pa angleška kraljica prepovedala obiske kratkokrilkam. Polovila je dolžino kril, ki naj nikdar ne zavzemajo večje razdalje od tal kot 12 cm. Dosedaj je bila ta razdalja dovoljena na 45 cm. Londonske dame se nikakor niso mogle s tem zadovoljiti in hotele so napraviti kompromis in razdaljo izvesti na 36 em. Kraljica se pa daal ukloniti, meneč, da se je modnim ekscesom itak preveč prizanašalo in popuščalo.
V Innsbrucku so našli umorjeno dveletno dekletce. Roki in nogi sta ji bili odsekani. Nečloveškega zločinca ne morejo zaslediti.
V ITansvaalu so odkrili nova dija-Tiiantna polja. Cele procesije vseh mogočih .stanov so se napotile k najdiščem, želeče na mah obogateti. Seveda ni manjkalo žensk. Vsa pokrajina je bila v nekaj dneh zasedena in na tisoče majhnih kolib je bilo postavljenih v bližini najdišč.
Nov človeški rod odkrit. Dva pariška letalca .sta odkrila v bližini Min-dore nepoznan človeški rod, ki je popolnoma sličen pračloveški rasi. O Odkriti skupini ljudi še nihče prej ni vedel.
Indijsko arheološko društvo je dolgo raziskovalo in iskalo Budhove-vega mesta. Zadnje tedne so pa odkrili nekake napise v bliižni reke Jonnna, v majhni vasici. Dognali s,o, da je tam preživel Budha lep del svojega življenja. in da mu je bil tam napravljen tudi prvi spomenik.
Nekdo je sestavil zanimivo statistiko, v koliko nakladah se tiskajo Posamezne knjige. Na prvo mesto pride pisatelj Curchil, katerega devet •knjig še je tiskalo v več kot 4,000.000 eksemplarjih. Drugo mesto zavzema neka mladinska knjiga, tiskana v ; milijonih ekseplarjih. Izmed ženskih pisateljic je dobila rekord Mary Robert Reincliart. Njenih 18 knjig so tiskali skoro v treh milijonih izvodih.
Izmed živečih pisateljev in izmed zadnji čas umrlih, zavzema Conan Doyle 64 mesto, 66 mesto pa Jack London. Iz statistike je tudi jasno razvidno, kaj vse javnost najbolj čita.
Bitka za bubi frizuro. Pisateljica Serao Matilda je nastopila proti bubi frizuri povdarjajoč, da so radi neumne mode naredila najlepša dekleta iz sebe karikaturo. To modo imenuje Serao škandal dvajsetega veka. Dekleta in mlade žene, ki so se dale ostriči lase pa napadajo slavno pisateljico. Glavno besedo ima v tem prepiru Mimi Mosa. Vprašuje, kaj je dekleta in žene ojunačilo, da imajo bubif rizuro? To so bili ljudje, ki so nosili velike in male brade in so izgledali kot starci. Ko so pa ti »starci« odstranili brade, so se pomladili. Tudi cilindre so odstranili, da izgledajo mlajši. Nato so odstraniti dolge suknje. In ker moški žele, da se pomladijo, zakaj ne bi isto storile tudi ženske? Ženske hočemo, da podaljšamo našo mladost do petdesetega leta. Vsak moški rad vidi lepe noge, zato nosimo kratka krila. Mladost je za vsakega privlačna, zato jo hočemo obdržati. Noge, mladost, bubifrizura itd. so prav lepe stvari, ali pamet je pa glavna potreba.
V angleških časopisih se ne sme pisati o zakonskih škandalih. Angleška spodnja zbornica je sprejela zakon, na podlagi katerega bo kaznovan vsak izdajatelj časopisa na 1-—3 tri mesece zapora in petsto funtov denarne kazni, ki bi v svojem časopisu priobčil odnosno razkril kak zakonski škandal.
Zmaga monarhistov. Že več tednov hujskajo nemški monarhisti proti vpri-zeritvi Rostandsovega »Aiglona«, ker to delo ne izkazuje dovolj časti cesarju Francu I. Ravnateljstvo državne opere se je vdalo monarhistom. Lepa državna gledališča v avstrijski republiki.
Jaz Ana Lilag s svojo bubi frizuro. Ana Lilag, znana po reklamnih frizurah je izdala sledeči manifest:	»Jaz
Ana Lilag, ki imam 185 centimetrov dolge lase, čitam vse evropejske časopise, sem si dala v 76 letu striči lase, ker trpim na glavobolu, ki ga povzroče 'lasje. Kljub moji starosti sem še sveža in dovzetna za vsako modno novost. — Res smo radovedni, kdaj mine žensko »dovzetnost« za modne novosti?
V Ameriki je znašel Rliodes, univerzitetni profesor kemično spojino, s katero je mogoče oprati časopisni tiskani papir in brez vsakih sledov odstraniti tisk, tako, da se papir lahko ponovno uporablja za tisk. Papir baje pri čiščenju ,na čistoti še pridobi in je procedura jako poceni.
Zrakoplovi uničujejo mrčes. Nedavno so dognali, da aeroplani uničijo ogromno mrčesa, zlasti pa škodljivih muh za bombažne nasade. Posamezne države, koder se prideluje bombaževi-na, so votirale v ta namen ogromne svote za aeroplane, ki naj krožijo nad bombažnimi polji in z uničenjem mu-šič dvignejo produkcijo.
Ogromen dobiček kazine v Monte Carlu. Zadnje finančno leto v kazini Monte Carla je izkazalo, da se je čisti dobiček zvečal od dobička prejšnjega leta za 20 milijonov frankov.
Obsojen radi bigamije. Pred okrožnim sodiščem v Sarajevu sta se morala zagovarjati Katja in Niko Patranovie in sicer radi bigamije. Katjin mož jo ob izbruhu vojne moral k vojakom in od takrat tudi ni včč cula o njem. Govorili so, da je nekje v Galiciji padel. Poizvedovala je in poizvedovala, zvedela nič in poročila Patranoviča. Kar nenadoma pa so zaznali, da se je Katjin mož že zdavna vrnil iz vojne in se brez vednosti prve žene poročil. Katja je bila oproščena, ker se je poročilu v dobri veri, da je mož v resnici padel, prvi mož je bil pa obsojen.
*
Trgovec z lesom. — »Moj oče ima lesno trgovino« —. »Na debelo?« »Ne, na drobno, oče prodaja vžigalice.«
Kultura.
Drama.
1'orek, 20. aprila; Zaprto.
Sreda, 21. aprila; »Pygmalion«. E. Četrtek, 22.: »J, G. Borkrnan«. B.
Petek, 23.: »Naša kri«. F.
Sobo.ta, 24.: »Idijot«. Predstava v spb-min. obletnice Putjatove smrti. Izv. Nedelja, 25.: -Deseti brat«. Izv.
Dnevne
Škofovski socijalizem. ’ Dunajski škofje so se zopet lotili socijalizma. Poslali so svoji duhovščini navodila, kako naj obvarujejo ljudstvo pred »ne-varostjo in kvarnostjo socijalizma«. Dunajski škofje so v vsakem slučaju in na vsak .način proti vsakršni stavki. Tudi če je stavka utemeljena in po vseh božjih in človeških postavah opravičena, se ne sme pod nobenim pogojem dovoliti in naloga duhovščine je, da dela sistematično in vedno proti stavbarskim metodam socijalne borbe. Rekli so tudi dunajski škofje, da je načelo lastnine in avtoritete večno sveto in večno trajno. Katoliška cerkev je odločno proti vsakemu sodelovanju katoličanov s socijalisti in proti vsakemu koketiranju	soei jalizmom.
Vsakršni socijali&tieni princip in program je v nasprotju s krščanstvom — pravijo dunajski škofje. Kaj pa porečejo k- temu naši krščanski socijalei? Ali bodo še koketirali s soci jalizmom ? Še, bogami, ker še bolj kot zaikrščan-stvo in za dunajske škofe, jim gre za volilne kroglice.
Znano je, da so v naši državi uradniki sorazmerno z drugimi državami slabo plačani. Tako slabo plačani, da oženjeni uradniki morajo brezpogojno iskati si zaslužka v prostih urah. In kadar uradnik v uradnem službovanju oboli in mu je kratek dopust neobhod-110 potreben, mora begati od Poncija do Pilata, plačevati koleke in plačati zdravnika. In če mu višja oblast naprti in napove komisijonelni pregled, plačati mora po dva, po tri zdravnike, za enkraten ogled vsakemu po 60 Din. Torej tako, kadar oboli in če ima za slučaj bolezni prihranjenih par kovačev, mora prihranke dati za zdravnike, na priboljške naj pa lepa pozabi in tudi na potrebno zdravljenje, pri katerem je običajno treba izdatnejše hrane itd. Tako se skrbi za uradništvo in uradništvo gara dalje, se preklja za razne stranke in se v neslogi ubija iSebe, svojo družino in svojo bodočnost. Posebno učiteljtvo je v tem oziru vsega pomilovanja vreden eksemplar. Uradniki bodo že vedeli, koliko stanejo posamezne zdravniške vizite. Ampak to je postranska stvar, kaj bi to, neka živi partija Pribičeviča, Žerjava in pa Korošca!
Država je dala kovati drobiž po 5 in deset para, toda, kakor je opažati, ljudstvo do tega drobiža nima posebne ljubezni in zaupanja. Poznamo trgovine in gostilne, kode.* principijelno odklanjajo ta drobiž, češ, da že zdavna ni v veljavi. Mučno je to, da človek mora požirati tako nauke, zlasti, če pomislimo, da delavec in uradnik mora tak drobiž brezpogojno sprejeti, vsaj do gotovega števila in ga potem ne more nikjer spraviti v promet. Mnenja smo, da bi pristojne oblasti pač upravičeno poučile take trgovine In gostilne, ki ne sprejmejo od gostov niti za dinar od države kovanega drobiža. Če pa že ta drobiž nima nikake veljave in je morebiti nepotreben, naj ga država krat-komalo vzame iz prometa, da ne bo vsled tega drobiža oškodovan delavec in uradnik ali pa ljudje, ki recimo na pošti in državnih uradih morajo sprejemati tudi denar po 5 in 10 par
Regulacija Ljubljanice je za Ljubljano in ža Slovenijo kulturen škandal, ki se plete in gnete že dolgo vrsto let in kateremu je prispeva! vsakokratni občinski svet in pa tudi vsakokratno ministrstvo svoj ocvirek. Letos in lani so dela sicer lepo napredovala, tako, da smo že upali, da končno dobi zanemarjena in umazana/ struga Ljubljanice nekam čednejše lice, ali zmotili smo se. Komaj se je začelo gibanje in so se dvignile posamezne betonske stene, so že bili izčrpani krediti in delo bo zopet Zastalo. Kdo je zakrivil to? Zdi se nam, da največ vlada sama, ki za take potrebne naprave nima smisla in ker za Ljubljano specijelno nima posebne ljubezni, za Ljubljanico pa se posebno ne. Sicer nekateri trdijo, da se je gerentski svet tudi premalo pobrigal, ampak po našem mnenju ,)e e v prvi vrsti dolžnost vlade, da z denarjem, ki v obilici prihaja .z Slovenije v belgrajske blagajne, vsaj nekoliko podpre najnujneše'potrebe. In regulacija je vsaj nujna, to bo vsak priznal-
novice.
Glavni nabor češkoslovaških državljanov v Sloveniji in Prekmurju.
Dne 5. in 6. maja 1926 se bodo vršili glavni redni nabori letnikov 1904, 1905 in 1906 v prostorih konzulata Češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg 8/1 in sicer: Dne 5. maja 1926 za vse čsl. državljane rojene v letih 1904, 1905 in 1906 stanujoče na področju oblasti ljubljanskega velikega župana in dne 6. maja 1926 za one, ki prebivajo na področju oblasti mariborskega velikega župana. Vsak nabornik se mora izkazati z rednim čsl. potnim listom ali domovnico ter prinesti s seboj 70 Din kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se morajo odzvati tudi vsi oni letnikov 1898—1903, ki do sedaj svoji naborni dolžnosti iz kateregakoli vzroka niso aadostili.
Ljubljanska borza za blago in vrednote. 16. t. m. se je vršila konsti-tuirajoča seja borznega sveta in izvolitev upravnega odbora. V predsedstvo so bili izvoljeni: za predsednika g. Jvan Jelačin ml., veletržec, za podpredsednike gg. dr. Ivan Slokar, bančni ravnatelj in Andrej Šarabon, veletržec; v upravni odbor so bili izvoljeni gg. dr. Fran VViridiseher, tajnik trgovske zbornice, Rihard Sehwinger, bančni ravnatelj, dr. Josip Basa j, ravnatelj in Fran Žaren, ravnatelj.
Samomor mladega sodruga. V signalni delavnici drž. železnice v Ljubljani, se je danes pred osmo uro ustrelil s samokresom mizar Ludvik Wer-uik. Poklicali so zdravnika, vendar je bil Wernik že prej mrtev. V smrt ga je gnala neozdravlijva bolezen — ne-vralgija. Wernik je bil zaveden in požrtvovalen sodrug.
Krvav spor. V Gorazdi sta se večkrat prepirala Husein Brovac in njegov zet Šaban, kateremu je pobegnila žena. Pri ponovnem prepiru je pa Ša-ban potegnil nož in zabodel Huseina, da je obležal takoj mrtev. Morilec je pobegnil v hribe.
V Križevcih so si brezposelniki izmislili originalno »delo«. Začeli so ocenjevati vaška dekleta in žene in jih uvrščali v tri kategorije. V prvo kategorijo seveda najlepše, v tretjo pa ostanke. 'Da ni bilo pri ocenjevanju med moškimi pravega soglasja, je razumljivo, kajti vsake oči drugače gledajo. In zgodilo se je, da so bila nesoglasja tako močna, da so iz nesoglasij nastali prepiri, iz prepirov pa pretep. In streljanje je bilo seveda tudi potrebno. Pa bi bilo še vse dobro in'oce-jevanje bi ne bilo tako žalostno končalo. Strel pa je zadel kmetovega otročička in je moral otrok podleči izkrvavitvi. Seveda krivde noče priznati ne ta ne ona borbena stranka.
Drzen roparski napad podnevi. Pred nevi je sedel kmet Tomo Sertič iz Stojnice pri liki s svojo ženo in svojim prijateljem za mizo. Nenadoma so vstopili v hišo trije maskirani moški in vse tri primroali z revolverji, da so se vlegli na trebuh. Potem so jih povezali in pometali na mizo, nato pa pokradli vse zaloge in ker niso našli denarja, pobrali so vso obleko in se odstranili. Zvezance so našli šele drugi dan mimoidoči in jih rešili.
V soboto so se vnele saje pri tvrdki »Salus« na Miklošičevi cesti. Gasilci so preprečili, da sc požar ni razširil.
V Novem Sadu se je pojavil pegasti tifus. Zdravstvene oblasti so ukrenile vse potrebno, da preprečijo morebitna okužen j a.
V Šeni liju ob nemško avstrijski meji so delavci renovirali cerkev. Po čudnem naključju je padel neki dela več z višine 16 metrov7 na tla in si zlomi 1 ob č roki.
Med vožnjo okraden, btepan Dra-gičevič, trgovec rz-Benja se je vozil z brzovlakoim iz Betgrada proti Zagrebu. V vlaku je zaspal, neznan spretnež je pa to priliko uporabil in mu ukradel listnico, koder je-imel 4 tisoč dinarjev iti 200 dolarjev.
Na cesti proti Prevaljam pri Kra nju je povozil neznan avtomobil mladega fanta in ga vrgel pod eesto. Težko poškodovanega so pripeljali z rešil ■nim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Le malo je tipanja, da bi okreval, vsak čas pričakujejo smrti. Gudno, da avtomobilisti ravno na gorenjskih cestah povzročajo največ nesreč.
Stran 4.
„D H L A V S K A P O L1 TJ K A“.
Štev. 89.
Ivan Albreht:
Dobrotnik.
(Konec.)
>No, no, je dejal oče, ker od same sreče in radosti ni našel drage besede. *
Mater Lavrinko je skrbelo, kam bo z otroci, ko se dopolni čas, posebno zaradi Francke ji je bilo nerodno. Tedaj ji je kakor nalašč prišla ponudba gospoda ravnatelja. Srečal jo je pred tovarno, ko je že vsa neokretna nesla možu kosilo.
»No,« je dejal, ko jo je opazil, »ali je povedala Marica 1 Ne';... Tako sem mislil ,da vaša druga lahko pride k njej tisti čas, ko vem, da imate malo prostora in da bi vam skoro gotovo bilo nerodno.«
Mati Meta se je v najizbranejših besedah zahvalila dobremu gospodu. Potem, ko so jo obšle bolečine, je dejala Francki:
»Pojdi v tovarno in reci očetu, naj pride takoj domov. Potlej stopi k Marici, boš nocoj tam čez noč. Kar povej ji, da sem govoril s samim gospodom Dietzom.«
Francka je opravila, kakor ji je bilo naročeno, ko pa jo je Marica zagledala, se je prestrašila. Tiho jo je odvedla v svojo sobico.
»Zakaj si prišla!«
»Saj veš, kaj čakajo doma,« je odvrnila Francka. »Gospod ravnatelj je mami dovolil, da ostanem pri tebi čez noč.«
Marica je trepetala:
Lepo te prosim, Francka, beži od tod. Pojdi kamorkoli! Tople obleke ti dam, pa pojdi raje kam ven. Pod kak grm se skriješ, eno noč boš že prestala in ne bo ti žal. Samo tukaj ne ostajaj, Francka.«
Mlajši je šlo na jok.
»Tak taka si! Sramuješ se me, ker sem revna!«
Starejša je prebledevala:
»Francka, ali me nočeš ubogati!«
Potem sta obmolknili obe. Bolj in Polj se je temnilo v sobici. Pastama dekla je prinesla večerjo in privila električno luč.
»Nocoj bo pa druščina,« je zapored premerila obe sestri in spet odšla.
Marico je dušilo. Ponovno je skušala pregovoriti sestro, da bi odšla, toda brez uspeha. Ponujala ji je vse, kar je premogla, Francka pa se jo je oklenila:
»Sem mislila, da me imaš rada. Zdaj pa vidim, kako sem se zmotila.«
Zdaj je starejša odnehala. Začeli sta se razgovarjati o raznih vsakdanjih malenkostih, ki so zanimale Francko. Ob takih pomenkih se je čisto neopaženo izmuznil čas in je pokazala ura že bližino polnoči. Tedaj se jo spomnila Francka:
»Povej no, zakaj si se me preje tako branila!«
»Zdaj je, kar je,« je odvrnila starejša, v sobico pa je stopil sam gospod ravnatelj.
»Še nič ne počivata, golobički!« je vprašal s pritajenim glasom in se nasmehnil, da se je zablestela iz ust vrsta
zlatih zob. Zaklenil je sobico in z naglo kretnjo odstranil ohlapno nočno obleko.
»Gospod, je plaho prosila Marica, »samo —«
. Pokazala je na Francko, ki je krčevito skrivala, v dlani prestrašeni obraz in ihtela.
Gospod Dietz je malomarno zamahnil z roko, sedel na divan in vzel preplašeno dekle v naročje.
»Ti lahko greš spat,« je brezbrižno šepnil Marici, medtem ko je še vedno imel mlajšo v naročju. »Tudi luč lahko ugasneš.« •
Potem se ni niti zmenil več za starejšo, ki se je pokrila čez glavo, da ne bi slišala, kaj se bo godilo...
Ko je gospod Dietz zapustil malo sobico, se je že bližalo jutro.
»Tole boš , dala mami,« je dejal Francki, ki je preiktela vso noč. Deklica si ni upala pogledati, le v roki sta jo zaskelela dva bankovca.
»Zdaj bo mama rabila,« je še pripomnil gospod ravnatelj.
Ko sta bili spet sami, se je mlajša opotekla k starejši:
Marica —«
Omahnila je na posteljo in se dušila v joku.
»Jaz sem te prosila —« je s trpkim očitkom pripomnila sestra. Potem sta molčali obe.-----------
Ko je zjutraj Francka prišla domov, je balo že novo bitje v hiši.
»Fantka smo kupili,« je malo sramežljivo pripovedovala mati Meta, »ali boš kaj huda nanj!«
»Kaj bom huda,« je skrivala Francka oči, »tole sem mu prinesla od gospoda ravnatelja.«
Položila je oba bankovca na mizo. Oče in mati sta se hkratu začudila:
»Joj! Toliko!«
Francka je samo prikimala.
»To se moraš pa že posebej zahvalit gospodu Dietzu, Francelj,« je rekla žena možu. »Talcih dobrotnikov je malo —«
»To je pa res dober človek! Kdo bi si bil mislil, da se med bogataši dolv še taki!«
Še tisto dopoldne je šel in jecljal besede hvaležnosti pred gospodom
Dietzom, ki ga je smehljaje poslušal in si včasih zadovoljno pogladil svetlo plešo.
»No, no, malenkost, malenkost,« je pripomnil nazadnje. »Saj smo vsi ljudje,«
Da je prikipela milost do vrha, je brez prošnje dovolil očetu Lavriuu pet dni dopusta, pohvalil njegove hčere in jim prerokoval krasno bodočnost. Še eelo nekaj drobiža mu je dal med vrati.
»Oh, kakšnega dobrotnika smo našli,« se je čudila žena.
»Res, res,« je prikimaval oče Lavrin.
»To ti povem,« je dejala mati Francki, »temu gospodu moraš biti večno hvaležna.«
»Saj mu bom.« se je izvilo iz dekleta. »do smrti.«
S silnim naporom je Francka zadrževala. solze, medtem ko sta imela oba roditelja rosne oči...
Ljubljanski športni derby.
Akad. SK Primorje : SK Ilirija 1:0.
V nedeljo 18. t. m. sta se sestala v prvestvu najmočnejša kluba Ljubljane in nedvomno tudi Slovenije, kar sta dokazala že pri tekmi za zimski pokal.
Srečanje teh dveh klubov na športnem polju znači vedno višek sezone, saj privleče na igrišča ogromno maso ljudi, celo take, ki ne kažejo navadno posebno nagnjenje, odnosno ljubezen do športa. Potemtakem ni nikako čudo, če se medsebojni nastopi teh dVeh klubov smatrajo za pravi »derby«.
Splošno se je mislilo, da je bila zmaga akademskega moštva pri zadnji pokalni tekmi nad Ilirijo le slučajna in da se bo Ilirija, ki se pripravlja! na proslavo svoje petnajstletnice, občutno revanžirala pri prvenstveni tekmi. Po tej tekmi se pa lahko trdi, da je bila zmaga tako pokalne kot prvenstvene tekme popolnoma zaslužena.
Početni udarec ima Ilirija, ki tudi prodre. Za tem izvršijo Primorjaši protinapad. Igra valovi z ene polovice na drugo. Opazi se boljša tehnika Pri-morjašev. Njih obrambni trio deluje brezhibno, pazi in s pravo eleganco. Za dalj časa se ustalijo Primorjaši pred vratmi Ilirije, toda napadalni kvintet ne zna izrabiti krasnih situacij.
Prvi polčas konča neodločno.
V drugem polčasu začetkoma izenačena igra do 30 minut. V 26 minuti prodre desno krilo Primorja, centrira na levo. Uršič vjame žogo. Medtem mu steče nasproti Miklavčič, ki se vrže proti Uršiču, kateri pa preko njega zabije zmagonosni gol. Pred tem je Primorje zastreljalo po Zemljaku upravičeno diktirano enajstmetrovko.
Od 30 min. dalje je prevzela Ilirija v roke igro, toda obramba Primorja, posebno vratar, je vse napade odbijala. Oman dvakrat zastrelja 2 m pred golom tako, da se stanje do konca igre ne spremeni.
Potek tekme, kar .se tiče obnašanja občinstva, je bil dostojen, kakor bi moralo biti pri vseh nogometnih prireditvah. Sodil je objektivno in dobro gospod Hus, le v odločitvi kotov ni bil siguren. Publike nad 2000 — igrišče ASK Primorje.
SK Ilirija rez : ASK Primorje rez. 8 : 0 (3 : 0). Nepričakovan rezultat. Ilirija se je revanžirala za svoj lanski poraz 4 : 0. Sicer ni imela rezerva Ilirije težkega posla, ker je imela ogromno oporo v sodniku, ki se je izkazal zelo nepristranski. Da taki gospodje uničujejo moralno .stran igralcev, ni treba povdarjati. V ostalem je Igrala rezerva Ilirije dobro, posebno pohvalo zasluži obramba in napadalna vrsta, medtem ko je primorjanska igrala zelo raztrgano. Sodil je slabo g. Ahčan, ki je diktiral kar 4 enajstmetrovke.
SK Jadran : SK Svoboda 11 : #•
Naša Svoboda, se je v tej prvenstveni tekmi dobro držala, kar znači, da je
moštvo igralo ambicijozno in požrtvovalno. Pohvalno treba omeniti obrambo in krilsko vrsto, na kateri je ležalo breme cele tekme. Pričakujemo, da bodo Svobodaši pričeli s sistematičnim lemngom in resnim vežbanjem. Obenem morajo tudi v bodoče pokazati ljubezen do športa in svojega kluba. Uspeh ne bo izostal
SK Slovan : SK Slavija 3 • 1 Prvenstvena tekma, Slavi ja se je osi/ro branila, izboren vratar. Slovan je igrai raztrgano.
Kočevski radikali so nas osrečili z novim radikalnim tednikom. Pred par leti nam je oznanjeval »narodni radikalni evangelij nemški »Radikal« ki je pa kmalu zaspal. Po treh letih pa' se je prebudil iz dolgega spanja,in se prekrstil v »Ljudsko samoupravo«. Imenovani list nas ne zanima ravno, le to povemo radikalom, da delavci tega lista ne bomo čitali, ker Samouprava« ne služi delavcu, pač pa velekapitalu in osebnim sporom radikalih generalov. Naš list je »Delavska olitika«, ki se resnično bojuje za delavske pravice.
Iz ljubljanske okolice.
Ježica pri Ljubljani. Pri nas se ko
likor toliko gibljemo, ali gibljemo se. Klerikalci nas seveda na vse pretege preganjajo in nam delajo z vsem mogočim ovire, med nevedno delavstvo trosijo vesti, da smo brezverci, da smo zvezani s hudičem in da smo proti škofu, papežu in ne vem kaj še vse. Na take očitke ne odgovarjamo, ker se nam zdi neumestno, kajti spoznanje mora priti in tudi nezavedneži in ne-vedneži bodo spoznali krive tendence klerikalcev, katerim se hoče samo oblasti in vlade, da bi tem lažje izrabljali poslušno ljudstvo. Umetno ga namreč hočejo zadrzavati v nevednosti, ker dobro vedo, da jim je le na ta način mogoče reševati svojo polomljeno politiko. Javnega in odkritega idejnega boja se pa izogibljejo; je pač klerikalna metoda taka, da se boje solnca in luči, in da tavajo radi v zn meglenosti in zavijanju pojmov. Prav bi bilo, da se začno soeijalističui občinski odborniki zavedati svojih važnih funkcij in da začno intenzivno borbo proti klerikalnim mogotcem, ki z vsakovrstnimi organizacijami hočejo vpreči v svojo galejo občinske fuukci-jonarje. I rav bi bilo, da skličejo vsi socijal. obč. odborniki nekako konferenco, da se začne skupna akcija in da se skupno premotri vsa upravna vprašanje in da se skupno določi eventualno nastopanje in delovanje posameznih soc. obč. funkcijonarjev in pa, da so si med seboj v vednem stiku. To bi bila naša želja in zdi se mi, da na ta način dosežemo dosti in da vsaj enkrat započnemo akcijo, ki bo rodila zbližan je in boljše razumevanje enot-nostnih potreb.
inserirajteTDel. Politiko!
Zaloga pohištva in	« « Konzumentiel Konzumen+jel J
pletenih izdelkov!	[ Nalnpjte svoje potrebščine j J v prodajalnah j | Konzumnega društva za Slovenijo r. z. z o. z. ) Solidne cene. pp* Točna postrežba, (j
Kdor želi pohištvo za svoje stanovanje, ali	
želi popolnitl, kar mu manjka, naj se ogle-	
da veliko zalalogo »Produkcije*1 na Tržaftki cesti v Ljubljani. — Na pismeno povpraianje	
takoj odgovor. — Priloži naj se znamka.	
,PRODUKCIJA' LlUBUnnn, Tržaška cesta, kolonija „Stan in Dam". 196	I Dobro blago. 'IB | Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2 50. i J Delež Din 300—. Jamstvo enkratno. 133 i
Glavni in odgovorni urednik; Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Paatorek) v Ljubljani. Tink J. Blasnika nael
v Ljubljani. — Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.