"Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje ■P ^^^UH a« # • Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glaailo Jugoalovanake Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. iT. — NO. 1369. «¡^ i>eee«kee >m. al ---__________________________________IM» »»>* Ari *r («RRruM ml Narek S »MI ofric« M. I NT*. CHICAGO, ILL., 6. ECEMBRA (December 6), 1933. HITLERJEV "TRETJI RAJH SEKANJE GLAV V NEMČIJI NE BO OHRANILO FAŠIZMA Prebivalstvo koncentracijskih taborov naraiia. — Podzemsko delovanje marksističnih struj - 99 618 Paklleke« weekly at W. MIh »t. LETO — VOL. XXVIII. I PO BLATU SEKANJE glav v Hitlerjevi Nemčiji je postal za faiistične i rablje stalen poklic. Mnogi komunisti in socialisti, ki so bili v boju zoper fašizem pred prihodom Hitlerja na krmilo Nemčije posebno agilni, so zaznamovani. V pouličnih demonstracijah in na shodih so padali polefc pristašev delavskih struj tudi fašisti. Vsi tisti, ki so osumljeni, da so bili v pobojih krivi padca "žrtev v fašističnih vrstah", morajo plače-• vati danes — mesece po teh demonstracijah v borbi za prven-itvo — s svojimi glavami! časniške vesti le na kratko omenjajo, da so fašisti odsekali glave šestim obtožencem v Hamburgu, štirim v Monakovu itd.^ Vzllc terorju vseh vr3t in kljub blaznemu nacionalizmu, ki preveva Nemčiio, ima tudi Hitler težave. Obljubi;al je socializacijo veleindustri je, razdelitev velikih posestev med kmete, izboljšanje sccia!-nega zavarovanja itd., toda namesto "narodnega socializma" so na površju tisti ma-gnati, ki socializem najbolj sovražijo, pa naj ima že kakršnokoli označbo. Brezposelnih je v Nemčiji okretg pet milijonov, četudi vladne statistike skušajo prikazati, da se je to število ¡zmanjšalo na 3 in pol mil\|o-na. Življenski položaj delovnega ljudstva se ni pod fašizmom dvignil niti za las, pač pa se je v marsičem poslabšal. iCor pa Hitler ve, da se bo rz+ držal le, Če bo v stanju preslepiti velik del ljudstva z "novi- mi koristmi", ki jih ie deležno pod njegovo vlado, dalje s prirejanjem mllitarističnih demonstracij, ki so prežete vse-nemškega šovinizma in gonje proti "sovražnim" naredom, se teh metod marljivo poslužuje. Nemčija pod Hitlerjem je popolnoma predrugačila karte v evropski diplomaciji. Nemčija pod republikansko vlado se je zavedala odgovornosti v mednarodnem, ali boljše, v svetovnem smislu. Današnja Nemčija pa je spet arogantna in provokativna ter zahteva svoje, neglede na posledice. Temu njenemu skoku ni kriv samo Hitler, nego v prvi vrsti državniki tistih zavezniških dežel, ki so smatrali, da bo Nemčija morala kljub svojemu agilnemu ljudstvu za vse čase ostati vsled poraza ponižana in podrejena dežela. Postanek Hitlerjevega fašizma je dokazal nasprotno. Nihče ne more za nec!og'edno dobo zasužnjiti v korist tujega imperijalizma tako ljudstvo, kakršno je nemško. Zato je Francija relativno največ kriva propada demokracije in zmage fašizma v NeroČU. Hitlerjeva propaganda, ki je ena »med najboljše organiziranih na svetu, pripoveduje, da sloji za njim ves nemški narod. Vsi poročevalci zunanjih časopisov so si edini, da je o-nozicija proti Hitlerju ogromna, toda je terorizirana in sled tega primorana, da mol-*i in se je ne opazi. John Gunther, poročevalec čikaških Daily News ter mnogih drugih ameriških listov pravi, da je enajst milijonov socialistov in komunistov duhovno še vedno v opoziciji zoper hitlerizem in da jih noben teror ni omajal, čakajo samo priložnosti, k: jim bo ponudila priliko vreči sedanji sistem, in oni so prepričani, da pride. Vsa njihova agitacija v ta namen j«, tajna. Nemčija je daaca jeca. Koncentracijski tabori, kamor fašistična oblast pošlje vsakega, ki g* osumi, da ji je nasproten, se poln i j c političnih jetnikov, kaikorkoli skuša fašistična propaganda v Berlinu prikazati, da so tudi jetniki v teh taborih skoro stoodstotno za Hitlerjev režim... Ce bi bilo to res, !čemu jih je bilo sploh potreba pošiljati v mučilnico. .. Fašizem v Nemčiji je utrjen, ker uporablja teroristične metode, ni pa še storil ničesar za izboljšanje socialnih razmer prebivalstva. Pozabil je na vse svoje obljube o socializaciji in o upreženju kapitalizma za splošne koristi. Zato bo kljub cenzuri nemško ljudstvo Izvedelo resnico in to spoznanje bo pomenilo konec današnjemu hitlerizmu. Zvezna vlada je skozi zadnjih nekaj f.ed- Na tej sliki na vrhu je košček ogromne nov oglašala, da bo v tvojih jamih delih procesije onih, ki »o se na vladno naznanilo uposlila iikoro vse tUte dslavce, ki ~ bili pri,UsUi IA tluibe. Nekateri »o delo dobili, dozdaj odvisni sa #voje preživljanje od jav- . . ne dobrodelnosti Obljubuje, da dobe poleg m » ~Ul,h dveh il,k * razvidno, pn teb zaslužek tudi mnogi drugi izmed ne za- iem Priglašenih je par milijo- poelenih, — skupaj nad Miri milijona delov* Hov več kot pa je te vrste sluib na raz- > * polago. 1 VELIKA NESOGLASJA MED DEMOKRATI RADI FINANC Nezadostni učinki Nire Delavski department poroča, da je od marca to k to do konca septembra dobilo zaslužek 2,700»,000 brezposelnih, in da se je skupna vsota plače dvignila za blizu $64,000,000. Vse to je veliko premalo, da bi ublažilo krizo. NRA in kapitalizem NRA bo uspela le, če bo čimbolj zavrgla stare kapitalistične metode, pravijo njeni zagovorniki, ki uvajajo "new deal" «a rešitev dozorelega e-konomskega sistema. Žita je vsepovsod preveč Mednarodna konferenca zastopnikov tistih dežel, v katerih se prideljuje toliko žita, da ga preostala za izvažanje, »o na svojem sestanku 27. nov. t. 1. zaključili, da je tega pridelka veliko preveč, fn radi-tega je vse narobe s kruhom. Njihovo mnenje in priporočilo vladam svojih dežel je, da naj se prideljuje manj žita, pa ga bo manj ostajalo. Tako se bo pridelek prodalo po višji xeni. To je logičen argument — logičen morda z njihovega stališča. Veliko bolj pametno pa bi bilo, Če bi vzeli v upoštev dejstVo, da milijone in mili'o-' ne liudi po svetu strada kruha, ker nimajo zaslužka. To pomanjkanje zaslužka indu-strialnih delavcev je glavni vzrok preostanka žita. Z uničevanjem od vi'nega pridelka in z zmanjševanjem sejatve, problema cbilice ne bodo rešili. Farmarjem se bo dobro godilo le, če bodo tudi delavci v mestih imeli vse prilike za delo in dostojno preživljanje. Med demokrati ni edinstva, ker so brez programa. "New deal" si vsak po svoje predstavlja. Na eni strani je predsednik Roosevelt s svojimi pristaši, na ' drugi Alfred E. Smith. Med njimi se razvija čezdalje hujši kreg, katerega je še posebno podžgal razbo-riti "Father" Ch. E. Coughlin iz Detroita. Al Smitn, ki je bil do predzadnjih predsedniških volitev najjači in najpopularnejši vodja demokratske stranke, je reakcionarec v ekonomskih nazorih in pristaš novotarij v marsičem drugem. Načelno je zagovornik starega kapitalizma. Po veri je katoličan in bil je prvi član rimskokatoliške cerkve, ki je dobil nominacijo na listi ene izmed dveh glavnih kapitalističnih strank. Al Smith je nedavno obiskal predsednika Roosevelta, s katerim sta bila do prošlih Volitev ožja prijatelja, in kramljal z njim eno uro, toda v nazorih sta po tem sestanku še celo bolj narazen kakor prej. Al Smith smatra, da je tre-Ajf ameriški kapitalizem reformirati z aktivnim sodelovanjem in privoljenjem kapitalistov. Roosevelt meni, da je mogoče rešiti ameriški kapitalistični sistem edino z odločno akcijo, ki bo postopala v marsičem proti volji denarnih interesov. To se pravi: Skušala bo ozdraviti kapitalizem prisilno, kakor zdravijo bolnika, ki se brani zdravil, pa jih šiloma stlačijo vanj. Največ komedije v godlji nesporazumov v demokratski stranki je povzročil detroitski katoli'ki duhovnik Charles E. Coughlin. Mož ima talent za demagogijo kakor redko kdo. Pred par leti je imel to prvenstvo izmed katoliških duhovnikov župnik James R. Cox v Pittsburghu, ki je dobil splošen sloves zaradi posrečenega organiziranja brezposelnih, ki so marširali v Washington. V tem podvzetju je popolnoma obsenčil sličua marširanja komunistov. Tako je dosegel svoj namen in bržkone ustregel tudi tistim, ki so želeli, da se taka marširanja osmeši in omalovaži, pa naj jih aranžira kdorkoli. Father Coughlin v Detroitu si je pridobil veliko notorič-nost, ker so ga podprli finančno ne samo njegovi verni pristaši, nego tudi gotovi "interesi". Prav tako bo svoj sloves izgubil. Ko hitro kapitalisti zagroze kardinalom in škofom, da bo z njihove strani vir prispevanjas za cerkve in druge katoliške zavode inah-nil, bo splahnel tudi "radika-lizem" Rev. C. E. Coughlina. Če bi bili kapitalisti pometni, bi sploh dopustili, ;la taki ljudje rohne proti njihovemu sistemu — kajti navsezadnje to v položaju ničesar ne spremeni. Rev. Coughlin je za ohranitev sedanje uredbe, toda proti kapitalistom. Enako igro je uganjal župnik Cox. Vsi f kupa j, od Coxa, Smitha do "fathra" Coughlina, pa sovražijo socialne reforme in socializem. Zato se kapitalisti prav nič ne motijo, ko prispevajo naprej stotisočake in milijone za katoliške in druge verske ustanove, ,ki vse hlapčujejo njihovemu sistemu. Velik protestni shod proti hitlerizmu Protestnega shoda proti hitlerizmu, ki se- je vršil v Chicagu 3. dec., se je udeležilo nad 15 tisoč ljudi. Poleg amertkih govornikov je nastopil socialist Marin Plettl, ki je pobegnil iz NemMje. Množica je vse govornike mirno poslušala In jim ol >bravala izvajanja 7. burnim aplav-diranjem. James Oneal izvoljen v odbor soc.-del. internacionale Na mesto pokojnega Mor-risa Hillquita je eksekutiva ameriške soc. stranke! izvolila i 6. proti 5. glasovi James Oneal-a iz New Yorka. Drugi kandidat je bil Maynard Krueger iz Chicaga. James Oneal je urednik tednika New Leader v New Yorku. On je eden ustanoviteljev ameriške soc. stran'ke, pionir v delavskem gibanju in eden najboljših zgodovinarjev delavskega gibanja v tej deželi. Oneal se je pridružil socialističnemu gibanju 1. 1897 v Terre Haute v Indiani, kjer je živel Eugene V. Ddbs. Z Deb-som sta si bila ne samo sodru-ga nego tudi iskrena prijatelja. Z izvolitvijo Oneala v tako važen odbor je napravila socialistična stranka dobro iz-bero. Konferenca Litvinova z Mussolinijem v Rimu Na svojem potu iz Amerike se je sovjetski "komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov ustavil v Rimu v svrho konfe-riranja z Mussolinijem. Govorila sta o važnih evropskih vprašanjih, o razorožitvi in o problemih, ki se tičejo odno-šajev med Rusijo in Italijo, Litvinov je bil v Rimu toplo sprejet. DRHALSKA "JUSTICA" NOV ZNAK POLOMOV VAL linčarskih umorov poslednje tedne je nov oda* neracije koruptne ameriške politične oblasti jn propada-^ nja ameriškega kapitalizma. Kadar odobri linčanja governor tako važne in velike države, kakor je California, tedaj je nekaj velikega narobe ne samo z governerjem, nejo z ameriško družbo v splošnem. Milij one ljudi je fanatično pritrjevalo," ko je governer Rolph izjavil, da je dala California s svojima drhaiskima umoroma ostali deželi "najboljši vzgled". In milijonie jih je pripravljenih planiti v drhalake orgije, ko hitro bi se ponudil ugoden psihologičen moment. Ista drhal, ki lahko pokonča Življenje črncu ali belopoltnežu, ,bo prav tako pripravljena ubijati priseljence, jim rušiti imovino in jih mučiti. Enako, kakor trpinči Hitlerjeva svojat v Nemčiji socialiste, komuniste in Žide, jih bo mučila linčarska drhal tukaj — s to razliko, da bo v tej deželi klanja še veliko več in brutalnost drhali zaradi njene linčarske morale mnogo hujša, kaleor je bila na primer v Italiji ali Nemčiji. V tem kritičnerri valu drhalske juatice se je dobil en go-verner, ki je javno naglasil, da linčanja obsoja in da morajo biti kolovodje linčanj v njegovi državi pritirani na sodiiče in prosekutirani. To, kar je storil "progresivni" governer države Californije James Rolph, je bil apel na drhalske strasti in pa poteza za ugajanje nahujUkani masi. Konservativni governor Ritchie v državi Maryland je proglasil Rolphovemu popolnoma nasprotno stališče. Ker šerif okraja Princess Anne v Mary-landu, v katerem so nedavno linčali črnca, ni hotel aretirati glavnih krivcev, je governer Ritchie poslal tja vojaštvo, da izvrši njegovo povelje. Drhal jih je napadla, kajti poguma ji je prilil kalifornijski governer s svojo nepremišljeno, neumno in barbarsko izjavo, čin governerja Rltchija je bil "nepopu-laien." Drhal v Princess Anne mu je odgovorila na njegovo zahtevo z novim činom zverske podivjanosti. Cd^la je na pokopališče beračev, odkopala truplo črnca George Armwooda, katerega je linčala, mu odrezala glavo in rjula ob naznanilu, da jo bodo poslali governerju Ritchiju "za spomin". Linčanja v Californiji, Missouriju, Marylandu itd., ki £0 se dogodila poslednje tjedne, so znak -živčne in duševne napetosti, ki kipi v ignorantnih množicah ameriškega ljudstva. A ko mu prilije olja na ogenj še oblast, bo dežela preko noči v vrtincu orgije umorov in uničevanja lastnine, o kakršni zabiti barbar governer Rolph niti ne fcanja. 4'tf*.* ^ * » Ce so Zed. države že toliko pogreznjene, da se na njena sodišča in na njene ječe ni več zanesti v vojni proti zločincem, tedaj je jasno, da tudi drhalska justica in barbarizem mase ne bo odpravil tega zla, pač pa ga povečal in nešteti bodo trpeli po krivem «za grehe drugih. Drhal v San Jose, Calif., je svoji žrtvi slekla, ju bičala do krvi in ju nato obesila v parku pred poslopjem, v katerem so u rti J i sodi&a in ječa. Naga trupla obešencev so fotografira!!. V San Franciscu je neki Donald Fisher te slike prodajal. Sve-tohlinci so policiji namignili, da nimajo nič proti linčanju, ampak slike, ki ga prikazujejo, bi bilo treba zatreti, ker je možno, da se jih -bo "uporabljalo za kvarjenje ugleda Californiji." Fisherja so aretirali in mu slike uničili. Torej jih je vendarle nekam sram njihovega "najboljšega vzgleda"! Resnični prijatelji in zagovorniki toleranca ter pravičnosti so v očigled naraščanju linčanj povečali svojo kampanjo za dodatek k ustavi, ki bi dal oblast za prosekutiranje tolovajev na čelu morilske drhali federalni vladi. Dodatek ne bo dobil zadosti opore, ker ta dežela še ni zrela za tak korak. Kakor so posamezne države počasne pri.sprejemanju dodatka za odpravo otroškega dela, ki ga še dolgo ne bodo odobrile», če to sploh store, tako bodo počasne tudi pri tej predlogi, če sploh pride tako daleč. Očitno je, da ne republikanska in rte demokratska stranka nimata voditeljev, ki bi mogli ljudstvo navdahniti z ideali človeške civilizacije. Take voditelje da ljudstvu lahko le socialistično gibanje, ampak prostituirano Časopisje finančnih in industrialnih knezov jih ignorira in jim s svojim kontroliranjem radia, filma in tiska ne dopušča, da se bi mu predstavili. Naraščanje drhalskega sadizma je nov prispevek k dokazom, da je ameriški kapitalizem na potu naglega pogrezanja gospodarsko in moralno. ALARAMA PONAVLJA STARO "JUSTIČNO" TRAGEDIJO Draga kampanja Tammaniti v New YoHku so prošli mesec porabili v kampanji za svojega županskega kandidata J. P. O'Brie-1 na $197,167. Joseph McKeej in njegova Recovery Party je potrošila $231,935, zmagoviti kandidat Fiorello La Guardia pa nekaj nad $100.000. Porota v Decaturju v Ala-bami spet deli smrtno kazen zamorskim fantom, ki so že tretjič na zatožni klopi. Prejšnji dve obravnavi sta bili razveljavljeni. Prvo je zavrglo vrhovno sodišče, češ, da se obtožencem ni dalo vseh prilik za obrambo, drugo pa je odložil sodnik sam zaradi tehtnih razlogov. Dne 27. novembra se je pričela obravnava v tretjič. Obtoženih je sedem zamorskih fantov zločina posilstva. Ta prestopek, kakor navaja obtožnica, so izvršili 15. marca 15*31. črnci zatrjujejo, da se ni dogodilo drugega kafcor pretep med njimi in skupino belopoltnih fantov, s katerimi so se peljali v istem tovornem vlaku. S slednjimi sta bile dve belopoltni ženski. Zamorci so belopoltneže pognali z vlaka. To se je zgodilo blizu mesta Scottsboro v Alabami. Obe ženski sta prisegle, da so črnci po pretepu izvršili nad njima posilstvo. Ena ie dve leti pozneje izjavo preklicala, druga pa vztraja pri svoji prvotni trditvi. črnec Heywood Patterson, ki je bil na tej obravnavi prvi na zatožni klopi, je bil dno 1. dec. znova spoznah krivim in obsojen v smrt. Obrambo črncev je vzela izza Časa druge obravnave International Labor Defense, in tako je bil p o tč sn jen v obnv-navo tudi komunizem in vera. 1 Obtoženi črnci niso komun Intl. ' Njihov slučaj je dobil splošno pozornost zato, ker velik del javnosti upravičen) smatra, da jih hoče justica v Ala-bmai usmrtiti, ne da bi jim bil zločin dokazan. Pro)rtnrec, December 6, 1033. S i" ' ' 5== PROLETAREC _ Uit U int«rei* cUI*T»k*«» IjudOv«. __ I z he je vsako «redo. lWeje Jug»s1ov«iuk» D.Uy.W. Tíi)iotm Dr«OU-Chitâgo 111. Glasilo Jut»»Lovao»Ji* So» laliaii^e« Zmm. NAROČNINA v Ztdinjtnih drftaveh z« cclo leto $3.00; m pol le le $1.7&; z* detrt lete $1.00. Inosemstvo: za celo leto $3.60; za pol leU $2.00. '■'» .......... " " , ....... i ■ ■ Val rokopisi un oglati morajo biti v nafteni urada najpozneje Jp pondeljka popoldne za priobtitev ! t Številki tekočega tedna. PROLjETAREC Pu Mi «heil every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 190«. Editor................................ Frank "fit» Business Manager....Charles Pogorelcc SUBSCRIPTION RATES: United States, One Year $3.00; Six Months $1.7»; Thiee Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2,00. ~P ROLETA R E C * 3639 W. 26th St., CHICAGO. ILL. Telaphonat Rockwall 2864 "Politika" in politične službe Kako silno prazna je politika raznih "ma-Sin" demokratsko in republikanske stranke, dokazuje njihov* lov za službe. Pravzaprav je graft in lov za službami njihova edina "politika" in edin program, ki ga imajo. Kadar gredo pred slovenske, nemške, zamorske in druge volitce demokrati v Cleve-landu, jim kažejo službe, in naivneži se vja-mejo tej vadi, kakor riba, ki pograbi črva, pa spozna da je s črvom požrla tudi trnek. Kakor drugi politični pustolovci, tako imajo tudi slovenski na svojih trnkih službe za vado! Obljutbujejo jih volilcera, v resnici pa jih hočejo zase na račun naivnežev, ki ae vjamejo slepilom demokratov ali republika uce v. Slovenski demokrati trdijo, da je toliko Slovencev brez dela zato, ker nism? demokrati. To je lažtijiva trditev. Ogromna večina Slovencev v Clevelandu glasuje že leta in leta za demokrate, pa je med njimi kljub temu zelo visok odstotek brezposelnih. Tudi Slovenci v Chicagu, z izjemo socialistov, ki niso v veČini, glasujejo za kandidate demokratske in včasi republikanske stranke. Torej so na strani onih, ki "zmagujejo", ali služb kljub temu ne dobe. Vse Zed. Države so pod oblastjo demokratov in republikancev. Torej bi morali vsi imeti "delo"! Nad deset milijonov brezposelnih ga že štiri leta zamajij išče. To vendar ni nikafca tajnosf— ali kjjub temu se ¿e dobe demokratski "politiki4', ki imajo koraj-Žo prihajati na shode svojih rojakov in jim obljubujejo "delo". V ta namen morajo nezaposleni agitirati za tiste kandidate, katere jim prodani liderčki priporoče. In ako so izvoljeni, je možnost, da par teh liderčkov res dobi "službo", na volilce pa pozabijo, dokler jih znova ne rabijo. Ce bi bilo ljudstvo pametno, bi poslalo vse politične pustolovce, grafterje in prodane karakterje v prisilno delavnico na trdo ro-boto, da bi res imeli delo. Kadar bo ljudstvo sposobno misliti toliko daleč, bo konec kapitalizma in imeli bomo sistem, v katerem ho delo vsakemu zasigurano z dostojnim zaslužkom, ne da bi se bilo treba poniževati ali prodajati svoj značaj. NAGA IN OBLEČENA "JU8TICA" Ali je sveto pismo še "božje razodetje"? Cerkev uči, da je sveto pijemo neovrgljjva božja beseda. Vzlic temu so ga cerkve že velikokrat popravljale in de bolj pa ga razlagale, zdaj tako, zdaj drugače. Tako so nenamenoma priznali, da je sveto pismo delo človeka in kakor je človek poln zmot, tako jih kar mrgoli tudi v bibliji. Vzlic popravljanju in različnemu tolmačenju svetega pisma so dozdaj vse krščanske cerkve vztrajale pri tej sveti knjigi. Zato je Hitlerjeva nova reformacija v Nemčiji nemalo presenetila ves krščanski svet. Hitlerjevi "kristjani" ne verjamejo v božjo zapoved "ljf>bi svojega bližnjega kakor samega sebe", zato so se proglasili za izvoljeno ljudstvo in Hitler je njihov prerok in apostol. Nekoč so bili izvoljeno ljudstvo Izraelci, danes pa jih Hitler podi iz Nemčije in njegovi kristjani zahtevajo, da se zavrže sveto pismo »tare zaveze popolnoma, ker je židovsko delo, in sveto pismo nove zaveze pa predela na podlagi stare tevtonske mitologije. Tudi drugega Krista zahtevajo, ker je sedanji židovskega izvora.- Tako se smrtniki prerekajo o "božjih ra-zodefliffl* in s tem potrjujejo, da so «i jih snmf toftfralili. Ker so jih napisali ljudje, jih imajo tudi pravico popravljati ali zavreči ter ai izmisliti nova "razodetja". Cene navzgor, plače stoje Delavci in farmerji se čezdalje bolj pritožujejo, kajti farmarji dobe od prekupcev malfl za pridelke, ti pa jih prodajajo po zvi-Aanib cenah. Življenske potrebščine se »talno drnže, plače pa *toj« ko kazalec na ustavljeni uri. Na aliki ne desni je Jack Holmes, kate- tografiranja. Holmes in Thurmond aU bde v rega je linčarska drbal e San Joee, Caltf., ječi valed ugrabi jen j a in umora. M«P«nao slekle in preteple d« krvi, nato pa «a obesila bi sa avoj aločin dobila na sodišču amrtno r parku pred sodno palačo. Na desni je Tho- kazen, tod* razpeljete drhal je v*ela 'Vame» Thurvnond, . mbmitm ietočasno t ietem vico" v tvoje roke, udri* v ječo, ugrabila kraju. Tudi njega jo drbal slekla, iode cas- oba jetnika àn résultat je tu M «Uki. Pra-niski fotografi ao ga nato oblekli saradi fo- vičnoeti niso a tem ¿¿nom nič pomagali. Iz iužneffa Colorada I**1*« da i)0 *vojih kyei' Ali te v Wfjtafrf* i« J?^"^»® letih. í'brat spet lezel navzdol in si Walsenburg, Celo — Rudarji v južnem Coloradu so zdaj spet v veliki veČini organizirani v UMW of A. S to Le-wisovq unijo ri ^ menjene stvari nižje, kot pa vJ J<> ter oznanujejo, koliko cest mestih, kjer jih lastujejo pri- »n ¿ruffih projektov se je, ali vatne korporacije? |se-začne v kratkem graditi. ... . , • - . . Večinoma je vse ,io le na pa- In dalje, ali ni bilo v tej kn- pjrju zi že stokrat ppvdarjano, da Vreme, kakršnega imamo je graft v privatnih korporaci- tu y Wbih> ^ Uj?odllo za delo jah veliko ogromnejši kot pa na cetUh kajti kadar je zem. v upravah mest, pa niagan če |ja pokrita s snegom ali pa za-jih kontrolirajo graftarski de- mrznjenSit ni pripravna za ta-mokrati ali republikanci? Priznamo, da so oboji korumpira-ni, toda so vseka k o mnogo bolj kontrolirani in nadzorovani, kakor pa tatinski, drago plačani odborniki korporacij. Koga pa peste na sodiičih in pred senatnimi komisijami radi grafta in goljufij, ki sega v stotine milijonov? Privatne kapitaliste in drago plačane odbornike korporacij. Nekateri so dobivali kar milijon na leto, mnogi petnajstkrat več kot na pr. prezideiit Zed. držav. Tudi kralji — ker so sli-čni kraljem financ in industrije, se puste plačati boljše kot pa predsednik najbogatejše dežele na svetu. Kar priftfcr-jajte plačo Roosevelta in jugoslovanskega kralja Aleksandra. Pri volitvah, ki jih omenjam, ni slovenska "inteligenca" prav nič zaostajala za drugo. Smo dobri ljudje in ne pustimo, da bi se tebi nič meni nič zavrglo naše stebre, ki lastujejo javne naprave, čeprav bi se javne naprave izročilo občini proti dobri odškodnini privatnim lastnikom — mi smo tudi proti temu! » 1 » Stvar je taka. Vse tole prevzemanje elektraren, plina-ren itd. diši po socializmu. In tega se je treba varovati. Ako socialit^m ni dovolj izdatno strašilo, imamo komunizem, in učinek je popolen. A. Lekšan. V soboto 16. decembra priredi tukajšnji slovenski socialistični klub v Slovenski dvorani na Franklin Boro veselico in igro "Ženitev". Ta burka je bila vprizorjena na veselici ženskega društva "Naša sloga" v nedeljo 19. nov. v Slovenskem domu na Lorain Bo- društvo), ro. Igra je bila dobro predvajana in ljudem je bila jako všeč. Tudi v našem "koncu" se ljudje zanimajo za igre in zato bo ponovljena • na odru S!oven*Ketf» doma na Franklin Boro .irnjenl dat-ina. Kef bo to bržk^ie edind itfra, ki bp vprizorjena to 7.ono na na'am odru, se pričakuje. da ppiiuJijo te prilike vsi, ki ljubijo zlravo k »medije in za nameček dobe še^ pjt^io Zjtbuvo, Vjtfjpnina na predstavo in pl<'s le 25c. Frank Podb^y. O KONCERTU SAVE Slovenski pevski zbori v Chicagu niippjo bojc/.na fca^o velikega slo\V$a. V upoštev piidejo glavni trije, in o vseh treh se lahko konstatira, da so glasbeno precej napredovali, kar v čikaskih razmerah ni malo rečeno. Koncert, ki nam ga jb)dpijty*lt?ci! Jvpi1» k<» hitro »e je U9 pojavil, ki je M*1 diti kulturno ali ppdporpo dp'tvo brez dovoljenja iz župnija, ai je naprtil opozicijo župnika, ki je strla že marsikak napir. S pomočjo verske šole so' si vse te tri si >-venske fare pridobile v svoje okrilje ¿lov^n-sko mladino Ae celo bolj kakor *tar*?, posebno v Denverju in Pueblu. Poznam nekaj J o lakov, ki niso cerkveni ljudje, t la njih > vf otroci so člani župpije in delavni v ^ji- Pueblo je izmed teh treh edina naselbina, ki je poleg cerkvenih res imela tudi cJelavTia napredna podporna in kulturna društva. Ker jim manjka mladine, so padla nt ¿ako v stagnacijo, medtem Jco je župnija s pomočjo mladine na boJj&ero kakor je MU- Pgeblo je edina naselbina v Coloradu. ki je imela uspevajoč socialistični klub, in edina, v kateri je bil Proletarec več let dobro razširjen. Zdaj ima v nji največ naročnikov Am. Slovenec. JSZ je imela nekaj mesecev klujo tudi v južnem Coloradu in enega v Victorju. Proletarec je imel naročnike med premogarji, nekaj v Denverju, Colorado Springsu itd. Njegov najboljši agitator pred vojno je bil Chas. •Pogorelec, ki je živel v Pueblu. Nedvomno bi Proletarec tudi sedaj bil razširjen v coloradskih naselbinah, ako bi imel vsaj v vseh večjih agilne zastopnika. Dobro zaslombo ima še vedno v Pueblu, v Crested Buttu in par drugih krajih. Vpliv cerkve je precejšen tudi v tistih na<-selbinah v Coloradu, ki nimajo svojih župnij. Predsednik društva SNPJ v Colorado Springsu mi je s ponosom omenil, da je priredil v pomoč cerkv$ nemJkih frančiškanov že dve plesni zabavi. Vprašal sem ga, če so tu vsi Slovenci verni,,in če hodijo v cerkey. 'IP0I in pol", je odgovoril. V GJenwood Springsu sem srečal v rojakinjo iz Crested Butta, ki je premogarska naselbina v gorah. Družabna ženska, toda edin časopis, ki ji je všeč in ga čita, je Am. Slovenec. Svet poznn samo skozi naocala omenjenega lista. V Aspenu, ki je bil pred mnogimi letj uspevajoče rudniško jnesto, je med našimi rojaki menda ae najmanj verskega vpliva, a tudi svobodo m iseinetf^ ni. Ni zanimanja za take stvari, ker je-4ol??letf)a brezposelnost ubila ljudem veselje za vse. Zabavajo se v poletju največ z ribolovom, v jeseni in pozimi pa hodijo na lov v bližnje gore. Srebrni rudniki so v prošlem poletju ¿e vsi počivali. Nekateri ne obratujejo že nad trideset let. Precej Slovencev v Coloradu je na farmah. Tisti, ki imajo dovolj vode za namakanje zemlje, niso revni. Pečajo se okrog Pue-bla in Denverja s pridelovanjem sladkorne pese ter sočivja, okrog Canon Cityja in G ind Junctiona s sadjerejo in sočivjem, v ol lici Salide, blizu Aspena, Glenwopd Springsa itd., pa pretežno z živinorejo. Za aktivnosti Slovencev na vzhodu se v Coloradu le malokdo zanima. Vzrok je, da so večinoma izolirani od sveta, z izjemo večjih krajev, in da so čitali največ Glas Naroda, kateri jim je sicer prinašal novice in povesti, ne pa jih navajal k prosvetnemu delu. Po narodnosti so večinoma še zmerom "Avstrijci". Nekateri so si spremenili ime in se potopili v amerikanizem popolnoma. V krajih, kjer so "Avstrijci" na slabem glasu, je tu rojenim otrokom slovenskih staršev to zelo neljubo in jim ni prav, da pripadajo takemu narodu. Ce se bi brigali še za kaj drugega negq samo za puste marnje in prazne vsakdanjosti, si bj z vzajemnim de-l^m nedvomno pridobili ugled inteligentnega naroda. Takof.par ¿0 žrtev nevednosti. Ko sem sporočil v Colorado Springs rojaku, da prideva z žcnio tega in tega dne z vlakom ob tej in tej tfi, Je naročil sinu, naj me pride čakati z avtom na postajo. Toda sin se je uprl. Samo enkrat je šel na postajo po nekega "Avstrijca4' — in takrat je sklenil, nikoli več! ftojak "Austrian", po katerega je prišel na postajo, je imel velike brke, bil je natrkan in ko se'itiu je fant predstavil ter pojasnil, da je prišel ponj, se mu je naslonil na rameni ter mu pijano škropil v obraz. Fanta je bilo kajpada sram. Mislil si je: "Od Avstrijca ni mogoče pričakovati lepših manir!" In tako je .t«ti rojak zakrivil, da ni prišel pome. Njegov^ mati mi je potem smeje povedala to povest. Fanta sem videl le od daleč. Pogledal me je od strani in si mislil, da bi mu jaz na postaji bržkone ne napravil škandala. Bilo mu je nerodno in je odšel. Mene je to zabavak>»-> pač, ni me. Bilo mi je žal vseh teh ljudi Lalfki bi bili razumnejši in ponosnejši. Proletarca nočejo, pravijo, ker ne bi ni* iz#deli * njega. "Tam imam Prosveto že od petih tednov," mi je re-kfel odbornik nekega društva, "pa je še nisem pogledal." Zdelo se mi je, da je hotel reči: "Kaj bi jo ko lahko svoj prosti čas )>oljše zapravyn^, Učiteljev manjka, učij-eljev in pa agitatorjev napredka v «1 o venskih naselbinah v Coloradu! Zdaj je že nožno, skoro prepozno, toda v enih je še čUsfda se .dvignejo kvišku. (Konec.) a 9 .....................................j P. ZOLA t RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN • (Nadaljevanje) Vigilio je nalahno majal z glavo. "Da, da, že vem." Pierre mu je razložil, da je v veliki stiski, ker mu je dni monsinjor Nani po kontesini povedati, da naj se giblje za obrambo svojo knjige in da naj obiSče ves svet; zakaj zdaj ne ve, po kakšnem redu naj razvrsti svoje obiske, da bi mu kaj koristili. Ali naj na primer predvsem obišče monainjora Fornara, ki mu je naloženo poročilo o njegovi knjigi in čigar ime so mu povedali? "A!" je vzkliknil don Vigilio in vztrepe-tal. "Monsinjor Nani je šel celo tako daleč! Izdal Vam je ime!.. . A, to je še več, nego sem pričakoval." Spozabil se je, strast ga je prevzela, pa je še dodal: "Ne, ne, nikar ne začnite z monsinjorjem Fornarom. Napravite najprej prav ponižen poset prefektu indeksove kongregacije, Njega eminenci kardinalu Sanguinettiju; zakaj če bi danes ali jutri kaj zvedel, Vam ne bi nikdar odpustil, da ste se prej poklonili komu drugemu." Obmolknil je, ali potem je vdrhteč od svoje mrzlice, tiše dodal: i4In izvedel bi; vse se zve." Potem je prijel tujega mladega duhov- _ ______ __ __ ........... nika za obe roke, kakor da se je v njem hi- najmočnejših in najgroznejših članov svete- nnmn 7ironil nnorum .imnafU«. v ». 1.1 : _ . i.i a__ • . . poma zganil pogum simpatije: «"Ljubi moj gospod Froment, prisegam Vam, da bi se čutil zelo srečnega, če bi Vam mogel koristiti na kakršenkoli način; zakaj Vi ste dobra duša in nazadnje se mi res smilite. Ali nič nemogočega ne smete zahtevati od mene. če bi vedeli, če bi Vam mogel zaupati, koliko nevarnosti nas obdaja!... Ali to mislim, da Vam že dane3 lahko povem: Na noben način ne računajte na mojega gospoda, Njega eminenco kardinala Boccane-ro. V moji navzočnosti je večkrat povsem obsodil Vašo knjigo. Ali on je svetnik, poštenjak,. in če Vas tudi ne zagovarja, Vas vendar ne bo napadal, temveč ostane nepristranski iz obzira na svojo nečakinjo, kon-tesino, katero obožava in ki Vas ščiti, če ga vidite, se torej nič ne zagovarjajte; to bi bilo brez spnotra in bi ga lahko razdražilo." Ta vest ni Pierra kaj preveč utfaloetila, ker je že v prvem razgovoru s kardinalom in pri maloštevilnih obiskih, ki jih je pozneje napravil iz uljudnosti, razume), da bo to vedno njegov nasprotnik. "Obiščem ga torej, da se mu zahvalim za njegovo nepristranost." Ali don Vigilija so že zopet grabili vsi strahovi. "Ne, ne, nikar ne storite tega! Lahko bi uganil, da sem govoril z Vami o tem, in kakšna nesreča bi bila to zame! Moje stališče bi bilo omajano. Ničesar nisem dejal, prav ničesar nisem dejal! Obiščite najprej kardinale, vse kardinale. Recimo, da nisem dejal nič drugega! Kajneda?" In ta dan ni hotel nič več govoriti. Trepe-taje je zapustil sobo, na hodniku pa se je s svojimi plamtečimi očmi ves nemiren oziral na desno in na levo. Pierre je takoj odšel od doma, namenjen, da obišče kardinala Sanguinettija. Bilo je deset; lahko je torej upal, da ga najde. Kardinal je stanoval poleg cerkve S. Luigi de Francesi, v tesni in temni ulici, v prvem nad- stropju male, meščansko urejene palače. To ni bila orjaška razvalina kneževske veličine in otožnosti, v kakršni je vztrajal kardinal Boccanera. Nekdanje slavnostne prostore so omejili kakor vse hišno gospodarstvo. Tu ni bilo ne prestolne dvorane, ne pod nebom visečega velikega rdečega kardinalskga klobuka, ne k steni obrnjenega naslanjača. Dvoje spojenih, za predsobje služečih prostorov, salon, v katerem je kardinal sprejemal — pa vse brez razkošnosti, celo brez udobnosti. Mahagonsko pohištvo je bilo iz ampirttke dobe, tapete in preproge so bile zaprašene, vsled dolge rabe obledele. Obiskovalec je moral dolgo zvoniti, in ko je naposled sluga odprl vrata, oblačeč brez naglice telovnik, je le povedal, da je Njega eminenca že včeraj odšel v Frascati. 'Pierre se je zdaj spomnil, da je kardinal Sanguinetti res suburbikarni škof. V Fras-catiju, v svoji škofiji, je imel vilo, kjer je včasi prebil po več dni, če si je zaželel počitka ali pa če so mu to svetovali politični razlogi. "Ali se Njega eminenca kmalu vrne?" "O, to se ne ve. Njega eminenca je bole-hen, in je ukazal, da naj le ne pošiljamo nikogar vun, ki bi ga mogel nadlegovati." Ta prvi križ preko računa je Pierra popolnoma zmedel. Ali naj bi šel zdaj, ko je taka sila, brez obotavljanja k monsinjoru Fornaru? PiaZza Navona je bila v najbližji bližini. Ali spomnil se je, da mu je don Vigilio svetoval, naj obteče najprej kardinale. Nenadoma mu je priAlo na misel, da bi šel takoj h kardinalu Sarnotu, s katerim se je bil seznanil na pondeljskih večerih pri doni Serafini. Kljub temu, da je prostovoljno ostajal v ozadju, so ga vsi imeli za enega LINCANJA V MARYLANDU IN CALIFORNIA ga kolegija; kljub temu je njegov nečak Narcisse trdil, da-ne pozna človeka, ki bi bil bolj top od njega za vprašanja, ki so tuja njegovim navadnim opravilom. Dasi ni v in-deksovi kongregaciji, bi mu vendar lahko dal dober svet in s svojim velikim vplivom delal pri svojih tovariših. Pierre je odšel naravnost v palačo kongregacije, kjer je vedel, da mora najti kardinala. Ta palača, katere težka fasada je bila videti s trga di Spagna, je ogromno, golo in nerodno poslopje, ki zavzema cel kot med dvema ulicama. Pierre, ki ga je oviralo slabo znanje italijanščine, je notri zablodil, vzpenjal se je po stopnicah, pa sj je moral zopet vračati, ter je prehodil pravi labirint hodnikov, stopnic in dvoran. Končno je bil tako srečen, da je naletel na kardinalovega tajnika, mladega duhovnika, katerega je jil že videl v palači Boccanera. "O gotovo, menim da Vas bo Njegova eminenca rad sprejel. Storili ste prav, da ste prišli ravno ob tem času, zakaj Njega eminenca je vsako dopoMne tukaj. Prosim, pojdke z menoj." Zdaj se je zopet pričelo potovanje. Kardinal Sarno, ki je bil dolgo tajnik kongregacije, je sedaj predsedoval komisiji, ki je organizirala kult v novih, za katoličanstvo osvojenih deželah v Evropi, Afriki, Ameriki in Oceaniji. V ta namen je imel tukaj svojo delavnico, pisarne, celo administracijo, kjer je gospodoval kakor strasten uradnik, ki je ostarel na svojem kožnatem naslanjaču, ne da bi bil kdaj prišel iz kroga svojih zelenih šartek, ne da bi bil kdaj videl kaj drugega od sveta kakor cesto pred svojim oknom, pa pešce in vozove na njej. Na kraju temnega hodnika, ki so ga tudi podnevu morale razsvetljevati plinske luči, je tajnik zapustil svojega spremljevalca na klopici. Minulo je dobre četrt ure, ko se je vrnil uslužnega in ljubeznjivega obraza. (Dalje prihodnjič.) V državi Maryland je governer Ritchie nastopil proti Ifočarjem s milico. Ker šerif ni hotel aretirati voditelje linčarike drhali in jih izročiti sodišču zaradi umora, je to storil governer % svojim vojaštvom. V Califor-niji pa je gofer ne r James Rolph linčanja odobril in celo izjavil, da je dala njegova država s tvojimi drhalskimi umori vsem drugim "doHr vzgled". Na sliki je Salisbury, Maryland, kamor je governer Ritchie pcrlal vojaštvo, da aretira kolovodje drhali, ki je linčala črnca. Prireditve kluba št. 1 J.S.Z. v Chicagu Klub *t. 1 JSZ bo irr.el to sezono sledeče prirecise: Dne 31. decembra Silvestro-va zabava v dvorani SNPJ. V nedeljo 4. februarja 1934 dramska predstava v ČSPS. / V nedeljo 25. marca prireditev v prid Proletarca v dvorani SNPJ. V nedeljo 29. aprila koncert ,4Save" v dvorani SNPJ. Društva in ¡klube prosimo, da te datume, ki smo jih že večkrat objavili (prvič meseca januarja t. 1.) upoštevajo, to je, da jih ne vzamejo za svoje priredbe. Na ta način bodo vse priredbe naših organizacij uspešne. — P. O. Tak je new deal pri nas. Včasi, pri omizjih ob čašah vinca rujnega se jezimo na vse in smo zelo radikalni, ker vemo, da bi bilo na svetu lahko boljše kot je. Napaka je le, da taki kritiki nočejo pomagati edini sili, kateri je dana zgodovinska naloga osvoboditi delavski razred. In ta sila je socialistično gibanje. Rojaki in rojakinje, apeliram na vas, da pristopite v tukajšnji slovenski socialistični klub. Klubove seje se vrše pri podpisanemu vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. John Matekovich. To in ono. inmllltrHlMtmWWIHHMWWIMHWItttHtWMtlMMW VABILO NA VESELICO KLUBOV ST. 16 in 20 J. S. Z. V SOBOTO 9. DECEMBRA 1933 V ALDINE DVORANI, 911 Center St. (NORTH SIDE) CHICAGO, ILL. Vstopnice v predprodaji 25c, pri blagajni 35c. PRIČETEK OB 7. ZVEČER. Igral bo izvrsten orkester BENCHAN'S MELODY BOYS. Vljudno vabimo sodruge in ostalo občinstvo na obilen poset. Zabave bo dovolj za stare in mlade. tfc TO:rnnnnrt!nrnncmni!aiM --------Tnrrmr Naročite po več izvodov > Proletarca skupaj Naročite po več iztisov Proletarca skupaj, da ga na ta način razširite med delavce in si potem olajšate agitacijo. * V AGITACIJSKE namene pošiljamo po 5, 10, 50 in 100 iztisov Proletarca skupaj pc zelo znižani c^ni. Pišite po po-jasnila. Razdajajte ga na sejah, na prireditvah, shodih in med prijatelji ter znanci. Imate pritožbo? V slučaju, da je vaš naslov na roletarca napačen, ali če se je primerila kaka druga pomota, sporočite nam. To lahko storite na dopisnici, ki vas stane samo lc. r.v.v.v.v.'.v KLUBOM IN DRUŠTVOM ■ WJT 1 > želite stojim priredbam rim ver imljmi moralnega in gmotnega uspeha " OGLAŠAJTE JIH V PROLETARC1J! Z Presedljavanje z, osla na slona in obratno Gowanda, N. Y. — Mnogi dopisniki so prošle tedne poročali o volitvah 7. nov. Ko človek take vesti čita, uvidi, i da ameriško ljudstvo še vedno ljubi šport presedlavanja z osla na slona in obratno. Tudi tu smo imeli volitve. Volilci so se to pot izrekli, da jim je zdaj slon ljubši kakor osel. Med kandidati na demokratski listi je bil tudi en Slovenec, ki se je priglasil za službo cestnega nadzornika. Pa se ta je pogorel. Slovenci so seveda glasovali zanj. Saj so po volitvah izjavljali, da sploh na volišče ne bi bili šli, ako ne bi bilo zaradi tega rojaka. Nihče ne vpraša, kaj je tvoj orogram. kaj tvoj značaj. Od ločuje narodnost, popularnost n mašina. Socialisti so imeii sedem kandidatov, ki pa vsi skupaj niso dobili niti. toliko glasov, kakor ta naš rojak za cestnega nadzornika. Morda bi te moje vrstice kdo izmed Slovencev tu napačno razumel, zato jih bom ne koliko raztolmačil. Jaz sem glasoval za omenjenega rojaka, prvič ker soc. stranka proti njemu ni imela kandida-a, in drugič, ker sem smatral, ia je v tem slučaju upravičen Jo mojega glasu. Agitiral pa »vniH kro-gov v dvorani tukajšnjega Athenaeuma. White, liberalec starega kova in aristokrat, je v svojem govoru priznal, da bo Anglija postala po prihodnjih dr-žavnozborskih volitvah, (ki se bodo vršile najkasneje v treh letih, ako ne pride poprej do padca MacDonaldove vlade), socialistična država. Rekel je med drugim; London je danes že skoro popolnoma v socialističnih rokah in tudi v drugih lelih dežele se opaža silno gibanje na levo med delavci, u-radniki in tudi srednjimi stanovi. Opisal je presenetljivo uspehe delavske stranke pri zadnjih občinskih volitvah, ka-Jcor tudi pri raznih nadomestkih volitvah. Priznal je, da bi bili ti uspehi še večji, če bi delavstvo ne bilo tolikokrat razdvojeno, to je, če bi ne nasto-oali poleg kandidatov delay-ike tudi oni komunistične in v par slučajih neodvisne delavske stranke. Razumljivo je pač, da so tukajšnji buržoazni časopisi ta najvažnejši del govora skrbno zamolčali. Frank Novak. Prosvetna matica je ustanova za vsa napredna društva. Ali je vaše včlanjeno v nji? n—Mu mwmm BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Tel- 1475 »»sssssesee^feesssstsssee FENCI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. T«L Cr.vrford 1382 • • r i i Frfota« im «k«»« domača jedil« | C««« smerne. Postrežba točna. J ♦fsssssssssssssssssesss»»» Dr. ANDREW FURLAN DENTIST Phon«: Canal 9694 1858 W. CERMAK RD. CHICAGO, ILL. Office hours: »•12 A. M.; 1-5 and 6 8 P. M. Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Weukegen office at 424-1 Oth St., Tel. Ontario 7213 Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only • j>i Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON •FFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:80; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily . Tot Canal »695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford 8440 If ao answer — Call Austin 5700 SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Seje kluba it. 27 JSZ s« vrh vsak prvi petek v mesecu ob 7130 avečor. 2enskega odseka prvi torek ob 8. «večer. Mladinski anfleiki odsek vsak petek iaven prvega ob 8. ■večer, vso v klubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodruiice, agitirajto in pridobivajt« novih članov in članic klubu lev novih naročnikov Pro« letareu. V organizaciji in iaobrasbi je n.ia moč. Nedavno se je nahajal v na-¿em mestu §ir Frederic White, član angleAke liberalne stranke in njen državnozborski poslanec. Ob tej priliki je imel PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARQDNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK Stane aa celo leto $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova društva. jI Deset članov(ic) je treba *a novo druAtvo. Naslov sa list in ta tajništvo je: 26S7 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. J Pregled 30-letnega dela kluba št. 1 JSZ ProUtarac, OecemW 6, 1033. ¡¿"zapisnika seje eksekutive j. s. z. Little Fa lisa, gajo izreden na člana v h od kjer predla- in pa prijateljsko odločen v asesmeni po öc nastopu, klad za pokriva- Govorita *e ponovno Boja- PETER BERNIK, tajnik kluba it. 1 J. S. Z. (Ponatis U iobiUjnc rt rija kluba it. I.) Seje pil borov JSZ dne 1. de-1 radi razpečavanja koledarja nje izdatkov pabvalneg^gi- i novich in Kokotovich, nakar cembra 1933 so se udeležili od in drugih nujnih del težko iz- (Nadaljevanje.) L. 1916. — Odbor: Tajnik Filip Godina; organizatorja Louis Truger in Andrew Spo-lar; nadzorni odbor: Jože Zavertnik ml. in Frank Zaitz; zapisnikar Frank Udovich, Po seji 21. januarja predavanje Socialistična stranka in oboroževalno pripravljanje." — Po seji 29. februarja predavanje o "Narodni obrani"; predavatelj Etbin Kristan. — Dne 30. aprila vprizorjena v Hoerberjevi dvorani Etbin Kristanova drama "Kato Vrankovič". — Klub naročil 200 iztis6v prvomajske izdaje Proletarca. V tiskovni sklad Proletarca klub prispeva $56.13. Prva redna klubova seja se je vršila v dvorani SNPJ 20. oktobra 1916. Dne 30. novembra dramska priredba v Narodni dvorani. Za naslednje leto sklenjeno, da se vršijo predavanja meseca januarja, februarja, marca in aprila v dvorani SNPJ. — Rednih članov v klubu ob koncu leta 19-16 je 32. — Gotovine v blagajni koncem leta $102.83. V knjižnici je 92 knjig. L. 1917. — Odbor: Tajnik Louis Truger; zapisnikar Frank Podlipec; organizator Frank, Zaitz. Nadzorni odbor: Martin Jud-nič in Anton Končan. Klub naročil 250 izti-sov prvomajske izdaje Proletarca. Seja kluba 18. maja soglasno sklenila, da klub daruje delnice J.D.T.D. slovenski sekciji JSZ. Maja meseca je bila vprizorjena pod režijo Etbina Kristana veseloigra "Revizor". Na seji 15. junija sklenjeno, da pošlje klub zastopnika v Slovensko narodno zvezo. Zastopnik Louis Truger. 'Na seji 15. junija daljša razprava o predlogu manjšine in večine St.-Louiske konvencije socialistične stranke tikajoče se stališča socialistične stranke radi vstopa Zdr. Dižav v vojno. Na seji 18. avgusta resignira tajnik Louis Truger radi odpo-tovan.ip v Cleveland. Na njegovo mesto izvoljen Filip Godina. V podporo Proletarcu prispevano $50 in delež skupnega piknika v Riverview. V blagajno organizacije SRZ prispeva klub $5. Dne 29. nov. vprizoritev serije živih slik v Narodni dvorani iz evolucije človeka. Prizore priredil Etbin Kristan; nadalje deklamacije. Od prebitka veselice prispevano v blagajno SRZ $30.25. Ob zaključku leta rednih članov 23. — V blagajni gotovine $161.74. L. 1918. — Odbor: Filip Godina, tajnik; Frank Podlipec, zapisnikar; organizator Frank Alesh; nadzorni odbor: Frank Zaitz in Frank Petrich. Klub naročil 100 iztisov prvomajskega Proletarca. Na seji 15. novembra je bilo pc *očano o sklepu izredne konference slovenske sekcije JSZ septembra 1918 v Springfieldu za izstop slovenske sekcije iz socialistične stranke. Razprava je bila živahna in končno je bil sklep sekcijske konference odobren soglasno. Zaradi St.* Louiske resolucije, ki jo je sprejela večina, in v sle d resolucije, ki jo je predlagala manjšina, je nastal v socialistični stranki spor: Češka sekcija, slovenska in srbska so skupno poslale spomenico socialistični stranki, da naj zavzame drugo stališče, toda odbor je ni hotel upoštevati. Radi istega vzroka je nastal spor v JSZ med slovensko in hrvatsko sekcijo. Hrvatska sekcija je izstopila iz JSZ. Č1 inov ob zaključku leta 1918 je bilo 26. — V blagajni gotovine $113.74. L. 1919. — Odbor: Frank Alesh, tajnik; zapisnikar Frank Savs; organizator Frank Zaitz; nadzorni odbor: Frank Petrich in Joe Zavertnik ml. Knjižničar Frank Zaitz. — »Klub je naročil 100 iztisov prvomajske iz eksekutive Filip Godina. D. J. I ostati dlje čas« iz urala. Mo-Lotrich, JoJko Oven, F. A. Vi- gel pa bi si utrgati nekaj ča-der, JVter Kokotovich in Fr. na po novem letu. Zaitz; dalje člani nadzornega Prosvetna matica.—Kot o-odseka JSZ Sava Bojanovich, bičajno, bodo pridruženim John Kopach in Blaž Novak; društvom poslane knjige in od nadzornega odseka slov. vabila. sekcije Alice Artach in Ange- Z igrami je bila Prosvetna la Zaitz; od Prosvetnega od- matica na uslugo v času od seka Ivan Molek in John Rak; proAle do te seje društvu *t. tajnik Chas. Pogorelec. 17 SNPJ v Lorainu, O., in dru- Odsotni: Geo. Maslach za- štvu št. 206 SNPJ v Luzerne, radi dela; Vinko Ločniškar; Pa. Anton Garden vsled druge Naš tisk.—Zaradi agitacij-seje. «kega in razpošiljalnega dela Za predsednika seje izvo- pri koledarju in prej z nabira-Ijen F. A. Vider. njem in urejevanjem oglasov, Zapisnik prejšnje seje spre- .nismo mogli agitaciji za Pro- letarca dati toliko časa kot bi bilo potrebno, kar se pozna na znižanih dohodkih naročnine. Na potovanju za list in zveza ni poslednje tedne nihče. S. daje Proletarca. .Na seji 18. julija soglasno sklenjeno, da vsak Član kluba prispeva v podporo Proletarca pO eno dnevno ¿plačo. Na seji 19. decembra sta bila navzoča jugoslovanska odposlanca dr. Ljudevit Perič in Franc Svetek. Svetek je predaval o razmerah v Jugoslaviji, članov ob zaključku leta 34. — Gotovina v blagajni $55.99. L. 1920. — Odbor: Tajnik Frank Zaitz; zapisnikarica Mary Aucin; organizator Frank Udovich; knjižničar Frank Zaitz; nadzorni odbor, Paul Berger in Frank Petrich. Za predlog, da JSZ pristopi nazaj k socialistični stranki je glasovalo 21, proti 5 Članov. Za predlog, da JSZ zviša Članarino za 10c na mesec, glasovalo 24, proti 1. 17. oktobra velik kampanjski shod v Narodni dvorani. Koncem junija se je vršil poslovilni večer Etbinu Kristanu, ki je odšel v Jugoslavijo. — .Polovica čistega prebitka Silve-strove zabave določena v podporo Proletarcu. — članov ob zaključku leta 50. — Gotovine v blagajni $97.72. L. 1921. — Odbor: Tajnik Frank Zaitz; zapisnikarica Mary Aucin; organizator Frank Udovkh; nadzorni odbor Filip Godina in Frank Gottlicher. — Po rednih sejah so se vršile razprave in diskuzije. — Podpore Proletarcu klub dal $100. članov ob zaključku leta 50. — Gotovine v blagajni $83.47. L. 1922. — Odbor: Tajnik Frank Zaitz; zapisnikar Andrew Kobal; organizator Charles Pogorelec; nadzorni odbor Frank Udovich in Frank Gottlicher. — V zimski j poslanec JS2 govoril na sho-jso letos višji nego lani. Tudi sezoni je imel predavanja in diskuzije. Obi- du, potem pa bi imeli zabavo, vezba je nekoliko dražja dasi čajna prvomajska proslava in Silvestrova za- j IPoročilo tajnika C. Pogo- smo oddali delo knjigovezni-bava; nadalje obletnica pariške komune z relca: ci, kije nam dala najnižjo po- vprizoritvijo drame "Zadnji dan"; klubov Kar se napredka klubov ti- nudbo. piknik; proslava petletnice ruske revolucije j če, ga zadnje mesece beležita Poročilo tajnika sprejeto na z vprizoritvijo drame "Sestra". Julija se je največ klub št. 1 v Chicagu in znanje. Slovensko dramatično društvo združilo s klu- pa klub. št. 12 v Gowandi, N. j Oven pravi, da mu ni všeč, bom. — članov ob zaključku leta 52. — Bla- ! Y. Slednji je, od kar s > ga ob- ker se ni rajše upošteval j gajna $262.13; ostala imovina $612.63. Pod- novili, svoje članstvo potrojil knjigoveznice, v kateri so za-Proletarcu $147.00 ; v kampanjske ¡in tajnik Matekovič poroča, posleni naši domači ljudje. da z agitacijo za nove člane Morali se bi na to ozirati, nadaljujejo. ' 1 Vider pravi, da so Ovnovi Kakor ste ie razvideli iz pi- nameni dobri in sodružni, am-sma F. Petavaa. je njihov klub pak gre za finance, in JSZ št. 14 v Little Fallsu, N. Y., na mora danes paziti, da prihra-svoji prošli seji sklenil, da so ni kjerkoli more. pripravljeni r,pla:evati po 5cl izrednega a?esmenta v sklad za potovalnega agitatorja Pro- Zaitz meni, da bo pravilno, če se klubu v Little Fallsu sporoči, naj svojo sugestijo spremeni v iniciativni predlog, jet kot čitan. Dopisi: Društvo Young A mericans v Uetroitu vpraša JSZ za oglas v svoji knjižici. Sklenjeno, da se jim ga da v zameno za njihov oglas v Pro- Zornik je bil zaposlen pri svo-letarcu. jih opravilih in pa s strankino Dopis od F.'Petavsa od klu- ( agitacijo v svojem okraju, ba št. 14 v Little Fallsu spre- (Hendersonovi shodi itd.) Ko jet .na znanje in diskuzijo o vse uredi, gre zopet na pot. njemu se odloži po poročilu Naročila za koledar priha- tajnika. > YV\v i*Jo boljše '1 boHmelo ^agilne, "agresTvnV, Dopis J. KorsiČa od kluba sov smo dobili za $1,282 90, gposobne aifitatorje. Brez teh št. 115 v Detroitu se sprejme tli za $182.10 mam kot an- ne bo življenja v onfanizaciji, na znanje in o stvari se raz-jsko leto. Vsega skupaj je dalo pravlja pozneje. Korsich nam- oglase 235 oglaševalcev. K> reč priporoča« da ako se pred- operacija zastopnikov je bila lagana diskifzija v Detroitu zelo dobra, če jih bi bilo ve*; vrši, naj bi bila v krogu član- ne bi nazadovali v skupni vso-stva dopoldne, popoldne bi od- ti. Tiskovni stroški koledarja tatorja. je Ovnov predlog sprejet. V ta Lotrich izvaja, da je yp*a- od-ek so izvoljeni Bojanovich, šanje agitatorjev, ki bi obisko- Oven in Kokotovich, s temi vali naselbine, zelo važno, tremi pa sodelujeta pri izrle- Treba najti koga, ali več oseb, iavanju načrtov in priporočil ki bi se posvetil? vsaj od časa Pogorelec in Zaitz. do časa tej nalogi bolj kakor Glede Korsičevega sporoči- dozdaj. la o diskuziji in agitaciji v De- Bojanovich pravi, da se bi troitu govore Oven, N )vak, sredftva v ta fond dobilo tudi Godina, Pogorele«?, in drugi, s' pomočjo veselic, in svetuje, Se sklene, da naj s. tajnik ure- naj bi za začetek imeli tako di, kar se tiče datuma in dru- skupno prireditev vsi kl^bi gih priprav za diekuzijo pred JSZ v Chicagu. članstvom, sporazumno s klu- Godina meni, da se člani, ki *>oma v Detroitu. V ostalem poznajo potrebo take akcije, ostanejo veljavni prejšnji temu nasvetu ne bodo proti- «klepi. . vili, toda veliko je brezposel- Pogorelec omeni, da je dal nih in ti ne bodo mogli poma- ™ J8Z in Prosvetno matico gati s povečanim asesmentom.; oglas v Koledar za vsoto $50. odobri. Nato govori Peter Kokotovich o svojih vtisih v Louisiani, v vzhodnih in drugih državah, i i v katerih je bil prošle mesece kajti le na ta način bo klubom . J , . K ^ . , .... , na svojem delu in o prostem dana popolna prilika, da raz- "" J ,, . , .J. ... . . , . . času pa obiskaval seje in sho- pravljajo o temu in glasujejo. \ 1 . ~ t* i \ • v • uv 1 dt» soc. organizacije. — ¿a- Kokotovich govori obširno . o agitaciji in poudarja, da bo | k|Jueek seje.___ gibanje močno in živo le, če Josip Stalin in "nova politika" Trockijevci zelo kritizirajo pora s vrhe $52.05. i L. 1923.—Odbor: Frank Zaitz, tajnik; zapisnikar Andrew Kobal; nadzorni odbor: Frank Udovich, Blaž Novak in John Thaler. Priredbe: 11. februarja veseloigra "Pri belem konjičku"; 1. aprila drama "Kralj na Betajnovi", ki je bila 29. maja ponovljena ob priliki zbora JSZ; 30. septembra narodna igra "Deseti brat"; 25. novembra šaloigra "Oj ta maček"; 16. decembra drama "Za pravdo in srce". Skupno s češkimi socialisti je bil sklican velik shod. Glavni govornik E. V. Debs. Vsi dohodki tekom leta so znašali z prenosom $4,535.04; izplačila so znašal« $3,436.64. Proletarcu je bilo nakazane podpore $26; v kampanjske svrhe je klub prispeval $104.18. Skupna imovina je znašala koncem leta $1,581.60. članov 58. Dramski odsek je ponovno igral dramo "Kralj na Betajnovi" 20. maja v Waukeganu. (Dalje prihodnjič.) Bojanovich meni, da naj bi se trdo vezbo sploh opustilo in naj se bi rajše prodajalo ko- letarca in JSZ. Priporočajo, da ledar ceneje, na pr. po 35c. Justica v Alabami Takczvana justica v Alabami, ki je dne 1. dec. obsodila 21-letnega Črnca Heywood Pattersona že tretjič v smrt, je pokazala, da se ni naučila ničesar iz prejšnjih zmot, in da hoče vztrajati pri svojem bigotstvu ter mrž-njah do črncev za vsako ceno; naj eksekutiva predloži članstvu tak predlog na referendum. V svojem komentarju pravi s. Petavs, da je na vzhodu, posebno v državi New-York, mnogo naselbin, v katerih je naše gibanje in njega glasilo Proletarec popolnoma nepoznano, v Pridobiti jih je mogoče le s pomočjo potovalnega a/itatorja in istotako naročnike Proletarcu. če bi bila ta sugestija izvedljiva, bi JSZ prejemala v fond za pokrivanje izdatkov stalnemu agitatorju na podlagi števila tistih članov, . ki plačujejo članarino, od $18! ko za zaslužek. Plačevati dra Zaitz pojasnjuje, da se knjige, kakor je Ameriški družinski koledar, ne bi moglo prodajati cenejše tudi če bi imela mehko vezbo, kajti obsega 224 strani z obilico gradiva in slik, kolikor ga ni v nobeni sli-čni jugoslovanski publikaciji. Pravi, da kar se knjigoveznice tiče, bi on oddal delo taki, v kateri bi imeli nekoliko zaslužka domači ljudje, čeprav je dražja, že zaradi boljše za-stopnosti. Tega problema bi sploh ne bilo, če ne bi kriza povzročila, da morajo ljudje danes gledati na vsako prili- .............. ÉMmttWMitmiuuui i MiMtmni'iiwinHtinititft,? ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1J-SKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. Halsted Street Chicago, 111. Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC >r tiska pri nat. BhHHHHDIi.".^............................................*............... itiiitHuiMiHKtmimiiitiMiHiiMmmmiMmtHMmnmwi ♦................................................ "Proletarcu »» boste storili veliko uslugo, če mu skosi to krizo pomagate s tem, da naročnino če le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. Tudi prispevki v tiskovni fond so mu zdaj neobhodno potrebni Ali hi vi hoteli postati zastopnik Proletarca? Ako ni v vaši naselbini nikogar, ki bi pobiral naročnino na Proletarca, razpečaval Ameriški družinski koledar, knjige Cankarjeve družbe itd., Priglasite se vi! Pišite za pojasnila in tiskovine upravni-štvu Proletarca! Izvozna trgovina V prvih devetih mesecih tega leta so Zed. države prodale v inozemstvo za $67,874,000, lani v istem času pa za $171,-758,000 več blaga, kakor so ga uvozile. Ameriška zunanja trgovina je torej v primeri z lanskim letom zelo n^zadpvala in še nazaduje kljub temu, da je cena dolarju na mednarodnem trgu padla nad eno tretjino. do $20 na mesec. Ako se razmere toliko izboljšajo, da bi na.M brezposelni člani dobili delo, bi se izboljšale tudi finance JSZ. Z vsoto, ki jo prej omenjam, ne bi mogli kriti stroškov potovalnemu agitatorju; s pomočjo te, in pa pro-vizija od naročnin in knjig bi mu morda skupno zadostovala za preživljanje. Največ je odvisno od sposobnosti agitatorja. Klub št. 2 v Glencoe je docela prenehal, člani so se večinoma preselili, ker v naselbini ni več zaslužka, ostalih par pa je prestopilo h klubu št. 11 v Bridgeportu. Preostalo blagajno kluba št. 2 v vsoti $10 je tajnica poslala JSZ v smislu pravil. V Detroitu, kot ste razvideli iz pisma s., Korsiča, so pripravljeni sklicati diskuzijo, na kateri bi eksekutiva JSZ imela zastopnika. Oni žele, da bi zastopnik ostal tam nekaj dni v svrho agitacije. Na seji meseca oktobra je eksekutiva zaključila, da se pošlje J. Ovna. Tajniku JSZ bi bilo zdaj za- Žje bi sicer ne bilo gospodarsko, ampak iz omenjenega razloga bi bila morda izjema na mestu. Upravnik je delal po svoji uvidevnosti na podlagi^ našega starega pravila, da se delo odda tisti tvrdki, ki pošlje najnižjo ponudbo, samo če je zanesljiva. In knjigoveznica, ki je delo dobila, je ena izmed najboljših in tudi unijska. Pogorelec odgovarja Boja-noviču, da so tisti jugoslovanski koledarji v Ameriki, ki jih prodajajo po 35c ali 50c, polovico manjši, tehnično največkrat površno skrpucani in s spisi, ki so po večini majhne vrednosti. Za dobro knjigo morate plačati, pa naj bo že tiskana v kakršnemkoli jeziku. Upoštevajoč kakovost gradiva, slike in izvirne spise, je Ameriški družinski koledar zelo poceni. O vezbi pravi, da je gledal na ceno in na delo. To in nič drugega je vzrok, da se je koledar oddalo v vezbo firmi, ki je nam dala najboljše pogoje. iPreide se na sugestijo iž in brez življenja ni napredka. Oven: Vprašanje niso samo sredstva, nego prav tako, kje,,., A _ . „„ , , dobiti agitatorja, ki bi odgo- diktatorja Josipa Stalina, češ, varjal nalogi. Fond je po- da ^ v?!ed zbliževanja in treben, zato predlaga, naj se kompromitirala s kapitali-klubom priporoči prirediti Za-,sti*nlml deželami bolj in bolj bave v ta namen, načrt pa naj jim predloži poseben odbor treh članov, ki ga izvoli ta seja. Predlog podpiran. Zaitz: Brez agitatorjev ne bodo uspevali ne klubi in ne Proletarec. Težkoče pa so, kot je omenil že s. Oven, kadar nastane vprašanje, kje dobiti agitatorja. To je delo, s katerim si večina potovalnih agitatorjev z danimi dohodki ni mogla pokrivati niti izdatkov, stalne plače pa ne moremo dati, kvečjemu v nekaterih slučajih vožnje stroške. Poleg Uga zahtevajo v naselbinah, da naj bo ta agitator vse ob enem: govornik, predavatelj, posredovalec v sporih, dopisnik in pa uspešen v nabiranju naročnikov, pri prodajanju knjig itd. Takih ljudi je malo, in kar jih je, so večinoma zaposleni, da morejo le tu in tam kak teden na pot. 2at, da je s. Snoju zdaj nemogoče potovati. On se je izkazal za enega izmed najboljših agitatorjev Proletarca, zato, ker se v ene in iste naselbine lahko znova in znova povrača in vse* lej doseže uspeh. Pogorelec govori o agitaciji za list iz svojih izkušenj. Pravi, da nekateri agitatorji porabijo svoj čas v brezkorist-nem pregovarjanju, ki jim vzame po pol ure ali celo uro ne da bi dotičniku mogli prodati en sam pamflet. Uspeh pa je mogoč, ako je agitator preudaren, dovolj družaben AKO $te prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam ugaja, da si ga naročite. Precitajte to številko Proletarca pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik• JOSIP STALIN oddaljuje od leninizma in od nalog sovjetske revolucije. Stalin, ki je praktičen politik, ne porajta dosti na take kritike izven Rusije, v Rusiji pa dovoljene niso. Stalin pravi, da ni v ničemur popustil, in da je po njegovem prepričanju najvažnejša naloga, strniti vse moči za zgraditev gospodarsko mogočne sovjetske Rusije. »♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦^♦♦♦♦♦♦♦MtttMIIHH ; SUNSHINE — FRESH Aip AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With Wenoel's Dairy Products good pi IIE milk IT PROTECTS YOUR HEALTH I 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monro« 3673 i iMMMMmiiiMiniHtniiiiitHiiiiiutniimiM ■■■■■■■■■■■■na PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru ip Berwynu in dovažajo čistega na dom TOČNA POSTREŽBA J'\ T.Ufonl: CANAL 7172-7173 17*27-1731 W. 21st STREET KI 1 i i ■ : DELO JAMCENO CHICAGO, ILL. si .a« m,M m,wi NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE XAItODXA IISKAHVA 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskamo v iloftailiain, bnraikcin. ilmibai, Mkmm, poljskem, kakor tudi v antUikem in nemikem jesiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE o Iz Akron^ Akron, Q. V toVai.Snjih tovarnah kavču ga «o pršil« ted no odplavijuJi delavce in s teifl itfavlji vjjc tisto navidezni izbolj anje. ki je nastalo Z upjsljevaujcm XeJivcey meeera julija. Ii^lada, da bi ta zima za množi:o nezaposlenih, katera naratta, H težfa kaker je bifa Jauaka. čudno je, da se delavci no izpametufejo. fte vednb rajic verjamejo obljubam demokratov in republikancev, kot pa da se bi oprijeli sjc. strank*», katera edina ima program, ki lahko odpravi krizo. Saj v tej deže'i ničesar ne primanjkuje. Se preveč je vsega, toliko, da vlada živila in živino na debelo un:?uj,e. Brezposelni pa žive v pomanjkanju. K > človek vse to opazuje, nj,ma upanja na boljžo bodočnost, vsaj v «bližnjem času še ne, ker je ja4 sno, da kljub vsemu bičanju delavci še vedno drže s strankama svojih izkoriščevalcev. j • * * Nedavno je Frank Barbič v dopisu omenjal v odgovor na mojega, da se z dopisi n. oglašal, prvič, ker je bil vsled poškodbe bolan, in drugič zato, ker ni bilo v Proletarcu dovolj prostora za dopise. Urednik jih je krajšal in jih dal postavljati z drobnim tiskom,! da jih je bilo v izčrpku objavljenih čimveč. Frank, tudi mojim dopisom se je godilo isto. Zdaj izhaja Proletarec na dveh straneh več in dopisniki smo pridobili na prostoru. Ali s tem se ne smemo zadovoljiti, pač pa agitirati za list, da bo lahko spet začel izhajati na 8. straneh. Zelo me veseli, ker je Fr. Barbič docela ozdravil. Dopisnikov in delavcev njegove vrste potrebujemo. Max Slanovec. 4meri.sk i dftfžinaki koledar l*tnik 193 1 .' i1 LETNE SEJE Vsi tajniki in drugi odborniki klubov JSZ naj skibe, da se letnih sej udeleže vsi člani in članice. Vsi, ki so zmožni za uracie in imajo tudi voljo biti aktivni, naj sprejme j j kandidature. Planirajte prireditve in razno ajritacijsko delo v naprej, ,da čimboljše izvršeno. Nobene ?u vzroka ni, čemu ne bi mogli vsi klubi JSZ pomnožiti svoje članstvo in povečati aktivnosti ! In ne pozabite poročati v Proletarca, kdo so novoizvoljeni odbomiki in o drugem delu kluba, kajti take vesti zanimajo naše čitatelje y vseh naselbinah. Zabava klubov JSZ na north side Chicago, 111. — V soboto 9. dec. bo prva skupna zabava klubov št. ŽO in 16. Vršila se bo v Aldine Hali, 911 Center St. Peljite se s Halsted St. karo do Center St. in potem imate še dva bloka do dvorane. Center St. je tri bloke severno od North A ve. V omenjeni dvorani je bilo že precej zabav naših društev. Vstopnice za veselico prihodnjo soboto so v predpro-daji po 25c in pri vratih 35c. Igrala bosta dva orkestra. Slovensko občinstvo na severni strani in v ostalih1 delih Chicaga je vabljeno, da pride na to našo prvo skupno prireditev. Posebno se zanašamo, da pride med nas obilo članov in članic kluba št. J. Zabave bo dovolj. Zagotavljamo vam tudi, da boste dobro postrežem. — G. M. Koncert 'Karla Marxa' Chicago, IU. — V nedeljo 10. dec. ob 3. pop. ima v dvorani Sokola Chicago na So. Kedzie in 24. ulici koncert češki socialistični pevski zbor "Karl Marx", na katerem zapoje par pesmi tudi slovenski soc. pevski bor "Sava". To bo ob enem slavnost 30-letnice tega češkega delavskega pevskega zbora. Spored, predvajan popoldne, bo zelo bogat. Zvečer bo plesna zabava v obeh dvoranah. Vstopnice so po 40c in jih lahko dobite v uradu Proletarca. Dasi ni kritji nič manji* kakpr je bila lani ob tem }a*u — prazaprav za mhoge rojake je celo večja — so naročila za Ameriški družinski koledar dozdaj za več sto iz- yodov i»ja kakor so bila lnni ob tem Času. pa$i razpošiljamo to knjigo šele o:l sobote 2. dec. naprej, smo že dobili nekaj odgovorov, v katerih čitatelji zatrjujejo, da jim ta letnik koledarja ugaja Še bolj nego prejšnji. Priporočamo vsem, ki morejo, da ga naroče svojcem v starem kraju. Veseli bodo takega božičnega darila, 'kaiti Ameriški družinski koledar jim je kakor domač pomenek z vsemi, ki so jim dragi preko morja. Cena koledarju za stari kraj je 90c. Par sto /izvodov koledarja smo izdali zai poskušnjo na finem enamelnem papirju z naj-linejšo vezbo. Cena za posamezen iztis je $1.25. Pri teh ni popusta, tudi ako jih naročite več skupaj. Vsi, ki so to salonsko izdajo koledarja že naročili, ga dobe takoj )co knjigoveznica izvrši vezavo. Letna seja samostojnega društva Moxham Johnstown, Pa. — Slovensko bratsko samostojno podporno društvo Moxham bo imelo svojo glavno letno sejo v nedeljo 24. dec. ob 2. pop. v Slovenskem delavskem domu. Vsakdo, i ki se te seje -ne udeleži, bo moral prispevati 25c v društveno blagajno. Izvzeti so samo bolniki in oddaljeni člani. Na tej seji bomo izvolili odbor za bodoče leto in reševali druge društvene zadeve. John Zupan. Rojakom na severni strani Chicago, IU. — Večkrat slišim rojake in rojakinje, ki žive na severni strani Chicaga, da bi pristopili v socalistični klub, toda na Lawndale fe predaleč. Zdaj ni več te ovire, kajti na severni strani je bil ustanovljen klub št. 16 JSZ, ki vas vabi, da se mu pridružite in pomagate socialistični stranki ter JSZ v njunem boju za delavske pravice. Klub št. 16 ima seje vsak tretji petek v mesecu v dvorani na 2250 Clybourn Ave. Naj omenim, da priredita kluba št. 16 in 20, ki oba delujeta na severni strani, v soboto 9. decembra v Aldine Hali, 911 Center St., veselico, na katero je vabljeno vse naše delavsko občinstvo. Veselica se prične ob 7. uri. Vstopnice v predprodaji so po 25c in pri blagajni 35c. Pridite, ne bo vam žal, ker zabave bo dovolj za stare in mlade. Glejte oglas v tej številki. Na svidenje 9. decembra, vam kličeta kluba št. lb in 20! John Drzich. tf O koncertu 41 Zarje Cleveland, O. — Na svoj jesenski koncert nas je vabil soc. pevski zbor Zarja. Vršil se je na Zahvalni dan. Kako naj bi se mi laglje zahvaljevali, kafoor da gremo na to prireditev in se izkažemo hvaležne Zarji za dober spored in za dolgoletno uspešno gojitev slovenske glasbe v "metropoli"! Sli smo in ni nam bilo žal. Mešan zbor Zarjo je zapel "Himno delu", "Jutranjo", "Ljudmilo" in "Dobro jutro". Moški zbor Zarje je zapel "Slovo", ženski pa "Pesem ža-njic" (L. Belar) in "Jefteje-vo prisego" (P. H. Sattner). Gostoval je češki mešan delavski pevski zbor "Vojan", ki je zapel R. Nejedlyjeve "Zvonove" s spremljevanjem orkestra ter J. Pokornyjevo "Dvo-renje in poroka", ki je zbirka narodnih napevov. V njih smo čuli tudi soliste. To točko je Vojan predvajal v narodnih noAah. Slovenski pevski zbor "Delavec" je zapel "Bratje le k soncu, svobodi", in K. Adami« iayj "Jutro". V ¿ologpevib so nastopili buritonist John Frluga in Va-lerif Wt ki je pela "Studm Ček pod k a I o". V (liugj tjčki pa plesno pesem ob spremlje-vanju akordine. V duetu sta peli Angela Znebelj in Paulina Pigat. Tudi moški kvartet "Zarje" je nas razveselil s svojim nastopom. V drugem delu je k}ila vpri-zorjena spevoigra v onem dejanju "Srce in denar", , ki je bila sama vredna vstopnine in udeležbe. Spisal jo je Griv-ski in uglasbil V. Vodopivec. Walter J. Lazar v svoji vlogi mešetarja Jernača jo je s avo- j jim basom dobro pogodil. Isto-tako poganjač Sene (Joseph Dolgan) z baritonom in tenorist Janko Šofer (Jos. Trebeč). Prav zelo je ugajal duet | krčmarice Reze (Victoria Pol-' šak) in njene hčerke Minke (Josephine Turk). Sejmarje in sejmarice je predstavljal mešan zbor Zarje. Po tem programu smo šli na zabavo v spodnjo dvorano, kjer smo se sestali s številnimi poznanimi sodrugi in prijatelji. Tu sem se seznanil s soprogo rojaka Vozelj. Zanimalo me je namreč to, da prihaja iz Zagorja ob Savi. V to deželo je priromala po vojni. Povedala mi je marsikaj o kraju in ljudeh, kjer sem začel prvikrat delati v tovarni. Frank Barbič. Listnica uredništva Vesti o žrebanjih po poštnem zakonu v časopisju niso dovoljene. To smo že velikokrat pojasnili. Milwaukee. — Za poročilo o shodu, ki smo ga prejeli v pondeljek, ni bilo prostora v tej številki. Popravek k poročilu o Slavijini 30-letnici Iz poročila v Proletarcu z dne 29! novembra o slavnosti 30-letnice Slavije je bil pomotoma izpuščen sledeči stavek: "V drugem delu smo po dolgem času na naših prireditvah slišali pianistko Mary Ovnovo, ki je odigrala skladbo na klavir v veliko zadovoljstvo občinstva." Pri čitanju korektur se je to | izpustitev prezrlo. Prepričanje in znanje Kdor je socialističnega prepričanja,. poseduje tudi znanje o ekonomskih zakonih, ki določajo človeški družbi pot v socializem. Vredno upoštevanja Ako obnovite naročnino na Proletarpa n? da bi čakali o-pomina, nam priJburanjte delo in stroJke. Tako prehranjeni čas lahko potem porabimo za agit£cij9, in Proletarec ima s tem dvojno korist. rpc RFC (Bekonstrukcijska finančna korporaciia) y Wash-ingtonu je največja finančna usta^pva v tej deželj. Vlada ima kljub nejevolji privatnih banjdrjev njim v korist največjo banko, ki je posodila od svojega postanka 2. feb. 1982 pa do 5. novembra že $3,234,-762,178. Od tega so jj dollnl-ki povrnili $936,481,296. Ali je žit* res preveč? Na proilli ekonomski konferenci v Londonu zadnie poletje «9 zastopniki H. držav, ki prid fjo y pridriovan/^i žita najbolj v pošte v, podpisali d/o-govur; ,da bodo s pomočjo vladnih akcij ¿manjšali pridelek péenice, zs' ( i V Koledarju so med drugimi sledeči članki: BODOČNOST JUGOSLOVANSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ. — Razprava o dosedanjem razvoju jugcalo-vanskih podpornih ustanov, o njihovih hibah in dobrih straneh. Ali bodo živele kot so? AJi v svojem sedanjem delu zro s načrti v bodočnost? Ali bi bilo združenje rešitev njihove bodočnosti? Ali je združitev sploh mogoča? Na ta in aliena vprašanja odgovarja ta član*k. — Spisal Frank Zaitz. SVEf NA RAZPOTJIH. — Portret družbe kakršna je in njene agonije. — Frank Zaitz. TRIDESETLETNICA SNPJ. — Opis organizacije, ki je bila ustsuiovljena pred 30. leti, da služi delavstvu v gmotno in moralno pomoč. — Fr. Zaitz. "VSE ZA NAROD!" — Pogubna stran nacionalizma je opicana v tem članku. — Anton Garden. VERA IN SOCIALIZEM. — Ali je socializem proti veri? Ako ni, kako to, da ga duhovniki napadajo? In če je vera privatna zadeva, čemu se socialisti toliko ukvarjajo z njo? Na ta vprašanja odgovarja članek, ki ga je spisal E. K. ŽENSKA IN VERA V ZGODOVINI. — V tem članku pisatelj pojasni, kako in čemu so vse vere zapostavljale žensko. —- Spisal Maksim Gorki. Zgodovinski opis slovenskih naselbin v Coloradu Frank Zaitz ima v tem koledarju daljši ilustriran zgodovinski opis slovenskih naselbin v Coloradu. To je prvo absezno delo o naselbinah v tej državi zapada, ki so nekpč cvetele, in o življenju priseljencev v rajanju in trpljenju. Albert Hrast opisuje BOULDER DAM in podaja o gradnji tega največjega umetnega jezera na svetu statistične podatke. Q svetovni razstavi v Chicagu, predstavljajoča "STOLETJE NAPREDKA", pise F. S. Tauchar. I Vi ^ m ' Razni informativni spisi Opis vseh jugoslovanskih konvencij, ki so se vršile /. 1933. Seznam in spremembe v slovenskem ČMSppisju v Severni in Južni A meriki. Naslovnik jugoslovanskih podpornih organizacij. Obseg monarhij in republik po površini. Velikost posameznih držav ameriške unije po prebivalstvu in površini. JUGOSLOyANSKE ^ODPORNE ORGANIZACIJE V ZED. DR2 A V AH.—Trinajst central je ^pisanih v tem sezpam,u v takih podrobnostih prvič v koledarju. Poleg teh je v koledarju mnogo drugih informativnih notic. In kakor v vsakem letniku, ima tifdi ta pesmi ametiskih in starokrajskih avtorjev. KOLEDAR, VEZAN V PLATNO, Z VSO TO VSEBINO, STANE SAHO 7fc. PRI VEČJIH NAROČILIH POPUST. , ^^ 1 * T . V 1 f ~ r~ NAROČITE GA SVOJCEM V DOMOVINI ZA B02IČN0 DARILO. Ameriški družinski koledar j.e v staremu kraju izmed vseh najbolj priljubljen. Ko ga citajo, se jim zdi, kakor pomenek s domačimi ljudmi preko morja. Cenpi za start kraj 90c. S koledarjem, kakor »e ta, je veliko dela in vzame časa, predno je urejen, dotiskan in vezan. Razpošiljamo ga po redu, kakor smo prejeli an prejemamo naročila. Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, 111, n § A Jugoclav WMkly Davotad to th* Inter«*! of th* Worker» OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE * COMMONWEALTH NO. 1369. P«klUk«4 Weekly el 363» W. SCtk St. CHICAGO, ILL., December 6, 1933. Tele»ke«et Reekwell 2M4 VOL. XXVI11. DESTROYING FARM PRODUCTS The economist that largely make up the brain trust early in the administration sent representatives of government to the cotton farms in my state, Oklahoma, to lend the poor cotton farmers money with which to buy feed and need to plant a cotton crop. In August these representatives of the government came back to the cotton farmers of Oklahoma, complimented them on the nice crop of cotton they had produced, and told them we will now pay you $12 an acre to plow cotton under. A splendid illustration of the intelligence of the brain trust is their method of helping farmers who had pigs. The brain trust had the farmers ship these pigs to the terminal markets. The government pad the farmers more than the market price for the pigs. A large per cent of the 6,000,-000 pigs shipped by the farmers were killed and thrown in the river or buried. There was deducted from what the government paid for thcte pigs transportation, yardage, inspection, Insurance, commissions, feed, and labor for burial. All of these charges were deducted and the farmer received leas than half the government money expended. The brain trust, apparently, never thought of having these pigs shot and buried on the farm in order that the farmer get all the money spent by the government for destroying pigs. Any ordinary 10-year old farm boy could have told the brain trust this. I pause to aefine the word economist. An economist is a man who went to school so long he knows nothing for sure. A economist is like an alienist; he never has an opinion on a subject until he knows which side is going to employ him. There never was a murder trial in the United States that both sides could not hire the moat illustrious alienistj. One group of alienists would swear the person being tried was sane . The other group of alienists would swear he was insane. There was never a question of economics before a department of government in Washington in which both sides did not bring the most famous economists In the country. One group of economists testifying on one aide of the question and the other group, just as famous, testifying on the other side. Most economists who have acquired much of a reputation are or have been in the employ of big business. It is dangerous for a president to use them as advisors for the reason their connections with big business may not have been entirely removed. A president would be much better equipped with a dozen real farmers living on their farms, the soles of whose feet are used to the touch of the soil, as advisors on agricultural problems and remedies than a lot of economists from the banking and industrial east, who have no touch or sympathy with the tillers of the soil. How does anybody knou there is too much bacon am ham when 30,000,000 men, women and children do not get to eat bacon or ham once a month? How does anybody know there U too much woo' and cotton when there are 30, 000,000 men, women and children who have been wearing for the last live years ca^t-off garments of the more fortunate? Give them new clothes, new shoes, before you even suggest there is a surplus. This is only a nation-wide viewpoint. \yhen you take into consideration the subject from a world-wide viewpoint, destruction becomes absolutely criminal. There has never been a day in a thousand years when there were not millions in the world who were hungry for bread and butter and shivering for want of clothing. — John A. Simpson, President, National Farmers' Union. Why Socialists Attack "New Deal'* Pestilence, Crime, Hunger, Death Pay Under Capitalism Untlar the Profit System,' which % another word for Capitali tand and position after they have gone thru this thoroughly. Socialist schools are becoming more and more popular and Socialist education is progressing rapidly everywhere. a Members of the branch No. 1 J. S. F. will invade the North Side for the combined dance of branches 1G and 20 tills coming Saturday. These* two groups need our assistance. This is going to l>e the time to give it to t.iem. We hope a good many will g as the size of the crowd will mean the depth cf the spirit. % Unity of the Jugoslavs was observed by the elements opposing the Socialist ideals last Sunday right in our own backyards. People of all hues, politicians of varying and changing platforms and mostly na-ti .valistic job seeking politician.! took care of the program. Tho crowd was strongly disunited. Important meeting of English Section 114, Detroit The English Fe~tion of branch 114 JSF will hold a meeting th s Thursday nit'ht, Pe"'mHer 7, at 7:30 at 6.17 Six Mile Rd. The reason for this change is on account of th^ Wolverine lodfa dance whiih will he held on our regular meeting ni^ht. All mergers are urged to attend this annual meeting and elect capable officers for the coming year. The responsibilities of different officers demand capable leaders, so attend the meeting and choore wisely. — Matthew Klarich, Detroit, Mich. Johnstown Activities At the recent meeting of branch 6 JiSF we decided to sponsor a dan-e to be held on Saturday, December 1